Sajenje poznih sort krompirja – nasveti za sezono

Čeprav je zgodnje sajenje krompirja že marsikje opravljeno, se številni vrtičkarji in kmetje odločajo tudi za sajenje poznih sort. Te sorte so namenjene poznejšemu pobiranju in pogosto tudi dolgotrajnemu skladiščenju.

Pozne sorte krompirja so običajno bolj odporne, dajejo večji pridelek in so še posebej primerne za shranjevanje čez zimo.

Kdaj in kako sadimo pozne sorte krompirja?

Pozne sorte krompirja sadimo od sredine aprila do sredine maja, odvisno od vremenskih razmer in lege vrta. Pomembno je, da je zemlja dovolj ogreta – vsaj na 8 do 10 °C – in suha, saj mokra in mrzla tla upočasnijo kalitev ter povečajo tveganje za bolezni. Optimalna temperatura za samo kalitev se sicer giblje nekoliko višje, med 12 in 15 °C, saj takšne razmere pospešijo razvoj za 10 do 12 dni. Zanimivo je, da lahko kratkotrajno zvišanje temperature na približno 20 °C ob začetku kalitve, ki mu sledi znižanje na 8 do 10 °C, celo pozitivno vpliva na pridelek. Spremljanje talnih temperatur je torej bistveno za uspešen začetek rasti in kakovosten pridelek ter za dobro razvite gomolje.

Priprava tal

Za dober pridelek poznega krompirja je pomembna kakovostna priprava tal:

• Zemljo prekopljemo ali prerahljamo do globine 25–30 cm.
• Dodamo kompost ali zreli hlevski gnoj (če tega nismo storili že jeseni).
• Izogibamo se neposrednemu dodajanju svežega hlevskega gnoja tik pred sajenjem – ta lahko povzroča gnitje.
• Priporočljivo je, da naredimo grebene (visoke 10–15 cm), saj grebenasto sajenje omogoča boljše odvajanje vode, hitrejše ogrevanje zemlje, lažje okopavanje in pobiranje.

Katere sorte izbrati?

Med priljubljenimi poznimi sortami najdemo:

• Desiree – zelo rodovitna, primerna za vse vrste jedi, dobro se skladišči.
• Agria – odlična za pomfrit, pečenje in pire, rumen mesnat krompir.
• Kondor – odporen na bolezni, primeren za predelavo in shranjevanje.
• Marabel (srednje pozna sorta) – primerna za daljšo sezono, prijeten okus in obstojna pri kuhanju.

Razdalje in globina sajenja

• Razdalja med vrstami: 60–75 cm
• Razdalja med gomolji v vrsti: 30–35 cm
• Globina sajenja: 8–10 cm
  Za boljšo rast gomoljev je priporočljivo, da sadilni krompir pred sajenjem nakalimo – izpostavimo ga svetlobi in toploti 2–3 tedne, da požene kratke, močne kalčke.

Osnovna nega krompirja

• Okopavanje: prvič, ko doseže rastlina višino 15–20 cm, nato po potrebi. Grebeni varujejo pred svetlobo in podaljšajo rastno dobo gomoljev.
• Zalivanje: redno v sušnih obdobjih, predvsem v času nastajanja gomoljev (6–10 tednov po sajenju).
• Gnojenje: po potrebi dopolnilno z organskim gnojilom ali lesnim pepelom (vir kalija).

Bolezni in škodljivci

Pozne sorte krompirja zaradi daljšega rastnega obdobja zahtevajo večjo pazljivost pri varstvu rastlin, saj so dlje časa izpostavljene boleznim in škodljivcem. Med najpogostejšimi težavami so:

• Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) – najnevarnejša bolezen krompirja, ki se pojavi predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Prvi znaki so temne lise na listih in steblih. Priporoča se preventivno škropljenje z ekološkimi pripravki, kot je izvleček njivske preslice ali bakreni pripravki v skladu z ekološkimi smernicami.
• Strune (žičniki) – ličinke hroščev, ki povzročajo mehanske poškodbe in zmanjšujejo kakovost gomoljev. Težavo omilimo z upoštevanjem kolobarja, sajenjem v dobro odcedna tla ter uporabo naravnih pasti (npr. koščki krompirja za vabo).
• Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) – eden najbolj prepoznavnih škodljivcev, ki napade liste in s tem oslabi rastline. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo z listjem, kar lahko močno zmanjša pridelek. Priporočljivo je ročno odstranjevanje ter uporaba naravnih insekticidov na osnovi neemovega olja ali pripravkov iz listov rabarbare.
• Virusne bolezni – prenašajo jih predvsem listne uši, ki se hitro širijo po nasadu. Najboljša preventiva je uporaba certificiranega, zdravega semenskega krompirja ter spremljanje nasada ob povečanem pojavu uši.

Pozorno opazovanje rastlin in pravočasno ukrepanje sta ključna za ohranitev zdravih in rodovitnih nasadov, še posebej pri poznih sortah, ki dozorijo šele v poletnih mesecih.

Pridelek in spravilo

Pozni krompir pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Pred spravilom pustimo, da se listje popolnoma posuši. Gomolje izkopljemo ob suhem vremenu in jih pustimo na zraku, da se nekoliko osušijo, nato pa jih shranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru.

Ste vedeli?

Krompir lahko uspešno pridelate tudi na drugačne, manj klasične načine! Namesto običajne saditve v grebene na gredah, se številni vrtičkarji odločajo za alternativne metode:

• Sajenje v slamo: krompir razporedite po površini zemlje in ga prekrijete z debelo plastjo slame (15–20 cm). Ta način zadržuje vlago, zmanjšuje rast plevela in omogoča preprosto spravilo – gomolje samo pobrskate iz slame.
• Sajenje pod seno: podobno kot pri slami, le da se za zastirko uporabi seno. Pomaga ohranjati toploto in vlago v tleh, poleg tega pa so gomolji čisti in jih je lažje pobrati.
• Sajenje v platnene vreče ali posode: odlična rešitev za manjše prostore ali urbano vrtnarjenje. V večje platnene vreče ali posode nasujete plast zemlje, dodate gomolje in postopoma dodajate substrat, šele ko rastlina raste.

Takšni načini so primerni tudi za težka tla ali vrtove, kjer je klasična obdelava otežena, pa tudi za sajenje na terasah ali balkonih kot del urbanega vrtičkarstva. Ti pristopi so zabaven eksperiment, ki pogosto navduši tudi mlajše vrtnarje, poleg tega pa so bolj prijazni okolju, saj zmanjšujejo potrebo po obdelavi tal in porabi vode.

Sajenje poznih sort krompirja je odlična izbira za vse, ki želijo zanesljiv in kakovosten pridelek za jesen in zimo. S pravo izbiro sorte, dobro pripravo tal in redno nego bodo gomolji zdravi, okusni in obstojni še dolgo po spravilu. Vlaganje časa in truda v pozni krompir se več kot obrestuje – tako na krožniku kot v shrambi.

 

Tekst:
N. G.