Koristni nasveti pred setvijo koruze

Setev koruze je pomemben korak za dosego visokega in kakovostnega pridelka. Za optimalne rezultate je potrebno upoštevati več dejavnikov, kot so priprava tal, izbira hibrida, ustrezno gnojenje ter primerni pogoji ob setvi.

Dobro načrtovanje in prilagoditev kmetijske prakse lahko bistveno vplivata na donosnost in odpornost pridelka na vremenske spremembe.

Priprava tal za setev

Tla morajo biti dobro pripravljena, saj kakovostna struktura omogoča optimalno kalitev in rast koreninskega sistema. Priporočljivo je izvajati zmanjšano ali ohranitveno obdelavo tal, ki pomaga ohranjati rodovitnost in zmanjšuje erozijo. Priporočljivo je, da so tla pred setvijo rahla, dobro odcedna in ustrezno založena s hranili. Analiza tal pred sezono omogoča prilagoditev gnojilne strategije glede na potrebe rastlin.

Izbor hibrida koruze

Izbira ustreznega hibrida je eden najpomembnejših dejavnikov za doseganje dobrega pridelka. Hibridi so selekcionirane sorte koruze, ki so bile razvite z namenom povečanja odpornosti, stabilnosti pridelka in boljše prilagoditve specifičnim rastnim razmeram. Pri izbiri hibrida je treba upoštevati več dejavnikov, kot so podnebne in talne razmere, vsebnost škroba, odpornost na bolezni ter končni namen pridelave – ali bo koruza namenjena za siliranje, zrnje ali bioplin.

Vrste hibridov koruze glede na zrelostni razred FAO

Hibridi se razvrščajo v različne zrelostne razrede FAO (Food and Agriculture Organization), ki določajo dolžino rastnega obdobja od setve do žetve. Razdeljeni so na:

• Zgodnji hibridi (FAO 150–250) – primerni za hladnejša območja z krajšim vegetacijskim obdobjem. Hitro dozorijo in omogočajo zgodnjo žetev.
  Primeri: Pioneer P7326, KWS Dentimo.
• Srednje pozni hibridi (FAO 250–400) – najpogosteje uporabljeni hibridi, saj zagotavljajo dobro razmerje med količino pridelka in kakovostjo silaže ali zrnja.
  Primeri: LG 31.377, Syngenta SY Glorius, Dekalb DKC 3939.
• Pozni hibridi (FAO 400–600) – primerni za regije s toplejšim podnebjem in daljšim rastnim obdobjem, saj potrebujejo več toplote za dozorevanje. Njihova prednost je visoka pridelava suhe snovi in škroba.
  Primeri: KWS Kabrini, Dekalb DKC 4717, Pioneer P9241.

Hibridi glede na tip zrna

Hibridi se razlikujejo tudi glede na strukturo zrna, kar vpliva na hitrost sušenja in kakovost pridelka:

• Zobanci (dent) – mehkejši tip zrna, ki se hitreje suši in je primernejši za hladnejša območja. Pogosto se uporablja za krmno koruzo in silažo.
• Trdinki (flint) – imajo trše, steklasto zrnje, ki bolje prenaša sušo in se počasneje suši, kar je pomembno pri mokrejših jesenskih razmerah. Primernejši so za toplejša območja.
• Zobanci-flint križanci (dent-flint) – kombinacija obeh, ki zagotavlja bolj uravnotežene lastnosti v različnih rastnih pogojih.

Odpornost hibridov na sušo in bolezni

Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij se vedno več kmetov odloča za sušno odporne hibride, ki bolje ohranjajo vlago in so prilagojeni na spremenljive vremenske razmere. Nekateri izmed priljubljenih sušno odpornih hibridov so Pioneer Optimum AQUAmax, Syngenta Artesian in Dekalb DKC 4717.

Poleg tega je pomembna tudi odpornost hibridov proti boleznim, kot so fusarioza storža, koruzna pepelovka in koruzna listna pegavost. Nekateri hibridi imajo izboljšano gensko odpornost proti koruznemu hrošču (Diabrotica virgifera) in strunam, kar je še posebej pomembno pri monokulturni pridelavi koruze.

Optimalni pogoji za setev koruze

Setev je priporočljivo opraviti, ko temperatura tal doseže med 10 in 12 °C, saj to omogoča hitro in enakomerno kalitev semen. Globina setve je odvisna od tipa tal – na težjih tleh in pri zgodnji setvi se priporoča globina 3–4 cm, na lažjih tleh pa 5–6 cm. Seme koruze mora pred kalitvijo absorbirati približno 30 % svoje mase v vodi, zato je pomembno, da so tla ob setvi dovolj vlažna.

Gnojenje in hranila

Za uspešno rast koruze je pomembno tudi pravilno gnojenje. Priporočljivo je uporabiti organska gnojila, kot je hlevski gnoj ali gnojevka, saj izboljšujejo strukturo tal in povečujejo vsebnost humusa. Pomembna makrohranila za rast koruze so:

• Dušik (N) – ključen za bujno rast in razvoj listne mase.
• Fosfor (P) – spodbuja razvoj korenin in cvetenje.
• Kalij (K) – vpliva na odpornost rastlin proti suši in boleznim.

Dodajanje mikroelementov, kot so cink, magnezij in bor, lahko prav tako pripomore k zdravemu razvoju rastlin.

Zaščita semena in posevka

Za optimalen vznik in rast je priporočljivo uporabiti seme, obdelano s fungicidi, hranili in repelenti, ki ga ščitijo pred boleznimi in škodljivci. Pravilno izvedena zaščita posevka v zgodnjih fazah rastne sezone zmanjšuje tveganje za napad škodljivcev, kot so strune in koruzni hrošč. Pravočasna uporaba ustreznih herbicidov preprečuje razraščanje plevelov, ki bi lahko konkurirali mladi koruzi pri dostopu do vode in hranil.

Kolobarjenje in dolgoročna strategija pridelave

Kolobarjenje je eden izmed bistvenih ukrepov za ohranjanje rodovitnosti tal. Če koruzo sejemo več let zaporedoma na isti površini, lahko pride do izčrpavanja tal in povečanja tveganja za bolezni ter škodljivce. Priporočljivo je, da se v kolobarju menjavajo različne kulture, kot so stročnice, oljna ogrščica ali pšenica, kar pomaga ohranjati ravnovesje v tleh in izboljšuje pridelke v prihodnjih letih.

Uspešna setev koruze se začne s skrbnim načrtovanjem in upoštevanjem vseh ključnih dejavnikov, kot so priprava tal, izbira primernega hibrida, ustrezno gnojenje in zaščita posevka. Pravočasna izvedba vseh teh ukrepov bo pripomogla k večjemu pridelku in boljši kakovosti koruze. S premišljenim pristopom lahko kmetje optimizirajo svojo pridelavo in izboljšajo ekonomsko uspešnost kmetijstva.

 

Vir:

www.fwi.co.uk
www.kmetijskizavod-nm.si
www.kis.si