Prispevki

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti trajnostne pridelave hrane

/in /by

Ekološko kmetijstvo je pristop k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih. Ta praksa se osredotoča na uporabo naravnih virov, zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V tem članku bomo raziskali prednosti in slabosti ekološkega kmetijstva ter razložili, zakaj je ta trajnostna metoda pridelave hrane postala vse bolj priljubljena.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Prednosti ekološkega kmetijstva

1. Boljša kakovost hrane

Ena izmed ključnih prednosti ekološkega kmetijstva je zagotavljanje boljše kakovosti hrane. Pri pridelavi ekoloških pridelkov se ne uporabljajo sintetični pesticidi, herbicidi ali umetna gnojila. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za nadzor škodljivcev, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. To pripomore k zmanjšanju tveganja za ostanke kemikalij v pridelkih ter omogoča pridelavo hrane z manjšo vsebnostjo pesticidov, kar je zdravju ljudi prijazno.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

2. Ekološko kmetijstvo = ohranjanje okolja

Ekološko kmetijstvo se osredotoča na ohranjanje in varovanje okolja. Pri tej metodi pridelave se uporabljajo prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na vodne vire, zrak in tla. Namesto kemičnih gnojil se pogosto uporabljajo organska gnojila, ki zmanjšujejo izpiranje hranil v vode ter preprečujejo onesnaževanje vodnih virov. Prav tako se spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov za koristne organizme ter se izogiba gensko spremenjenim organizmom (GSO). S tem se ohranja naravno ravnovesje ekosistemov.

3. Podpora lokalnim gospodarstvom

Ekološko kmetijstvo spodbuja lokalno gospodarstvo in krepitve skupnosti. Pridelava ekološke hrane na lokalni ravni omogoča neposreden stik med kmetom in potrošnikom. To pomeni, da se denar precej bolj neposredno vrača v lokalno skupnost, saj se večji del dobička zadrži na lokalni ravni. Poleg tega spodbuja lokalno samooskrbo, kar pripomore k večji varnosti in neodvisnosti pri oskrbi s hrano. S podporo lokalnemu gospodarstvu se krepijo lokalna delovna mesta in ustvarjajo nove priložnosti za zaposlitev.

4. Varovanje zdravja živali

Ekološko kmetijstvo postavlja tudi visoke standarde za dobrobit živali. Kmetije, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo hrane, morajo zagotavljati prostorne in naravne življenjske pogoje za živali. To pomeni, da živali uživajo večje prosto gibanje, dostop do paše na prostem ter kakovostno hrano in vodo. Uporaba hormonov za spodbujanje rasti in rutinske uporabe antibiotikov se omejuje ali prepoveduje, kar prispeva k zdravju in dobremu počutju živali.

Slabosti ekološkega kmetijstva

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

1. Manj pridelka

Ena izmed slabosti ekološkega kmetijstva je, da lahko pride do manj pridelka v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom. Omejevanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter naravni pristopi za nadzor škodljivcev lahko vplivajo na pridelek in povzročijo večjo izpostavljenost rastlin škodljivcem. Prav tako se lahko zaradi upoštevanja ekoloških standardov pojavijo težave pri obvladovanju določenih bolezni in plevelov, kar lahko negativno vpliva na pridelek in donos.

2. Večji stroške pridelave

Ekološko kmetijstvo pogosto zahteva več dela, časa in virov, kar lahko poveča stroške pridelave hrane. Zaradi omejenega upravljanja škodljivcev in bolezni je potrebno več ročnega dela za obdelavo pridelkov. Prav tako so lahko stroški certificiranja ekološke pridelave visoki. Zaradi tega se pogosto cene ekoloških izdelkov na trgu višje od konvencionalnih izdelkov.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

3. Omejen dostop do ekoloških izdelkov

Kljub naraščajočemu povpraševanju po ekološki hrani je še vedno omejen dostop do teh izdelkov v nekaterih regijah. Ekološko kmetijstvo zahteva specifična znanja in veščine, ki morda niso na voljo vsem in v vseh krajih. Zaradi naštetega se lahko potrošniki soočajo z omejenim izborom ekoloških izdelkov ali pa so prisiljeni plačevati precej višje cene za njihov nakup.

4. Večja izpostavljenost tveganjem

Ekološko kmetijstvo se pogosto sooča z večjimi tveganji glede bolezni in škodljivcev, ki lahko prizadenejo pridelke. Ker se v ekološkem kmetijstvu ne uporabljajo sintetični pesticidi, je za obvladovanje teh težav potrebno zanašanje na naravne metode, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. Vendar te metode pogosto niso tako učinkovite kot konvencionalni pesticidi, kar pomeni, da se ekološki kmetovalci vsako leto znova srečujejo z dodatnimi tveganji. V primeru epidemij bolezni ali večjega napada škodljivcev se lahko izgube pridelka znatno povečajo.

5. Omejena skalabilnost

Ekološko kmetijstvo pogosto temelji na manjših kmetijah, ki se osredotočajo na lokalno pridelavo hrane. To omejuje njegovo skalabilnost in sposobnost, da se v celoti zadovolji globalno povpraševanje po hrani. Ker so ekološke prakse bolj zahtevne in zahtevajo več dela, jih je težje implementirati v velikem obsegu. To lahko vodi do omejenega dostopa do ekološke hrane za večje populacije.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo – pod črto

Ekološko kmetijstvo ima svoje prednosti in slabosti. Zagotavlja boljšo kakovost hrane, ohranja okolje, podpira lokalna gospodarstva in varuje zdravje živali. Vendar pa lahko pride do nižjih pridelkov, večjih stroškov pridelave, omejenega dostopa do izdelkov ter večje izpostavljenosti tveganjem.

Kljub tem slabostim se ekološko kmetijstvo vse bolj uveljavlja kot trajnostna in okolju prijazna metoda pridelave hrane, ki prispeva k bolj zdravi in trajnostni prehranski prihodnosti.

 

Ekološko kmetijstvo: Prednosti in slabosti

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

Več o EU usmeritvah si lahko preberete v našem članku >> EU nagrade ekološkim pridelovalcem

 

Vir:

www.mayoclinic.org
www.agriculture.ec.europa.eu

Kmetijski stroji in tehnologija

Kmetijski stroji in tehnologije – kam gre njihov razvoj

/in /by

Do leta 2050 se bo povpraševanje po hrani zaradi hitre rasti prebivalstva povečalo za 70 %. Študija Združenih narodov je pokazala, da je še vedno lačnih približno 9,9 % svetovnega prebivalstva, zato je misel na to, kako nahraniti skoraj 10 milijard ust, zastrašujoča. Ker je okoljske spremembe težko predvideti, se moramo obrniti k inovacijam na področju kmetijske tehnologije.

Kmetijstvo je zelo odvisno od podnebja in vremenskih razmer

Dolgotrajna suša ali obilne padavine imajo lahko uničujoče posledice za zdravje in rodovitnost tal.

Na srečo dosedanji znaki dajejo upanje. Ni nam treba čakati tri desetletja, da bi videli, kako lahko inovativne rešitve v kmetijstvu vplivajo na življenje ljudi v prihodnosti.

Kmetijski stroji in tehnologija

V nadaljevanju si preberite inovacije in tehnologije v kmetijstvu, na katere morate biti pozorni leta 2023. Raziskali bomo tehnologije, ki spreminjajo način, kako kmetje pridelujejo, prevažajo, skladiščijo in upravljajo svoje pridelke. 

Kmetijstvo je vedno bolj odvisno od tehnologije

V zadnjih letih so se pojavile številne nove tehnologije in kmetijski stroji, ki so pripomogli k povečanju učinkovitosti in produktivnosti kmetijskih dejavnosti. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, saj se bodo kmetijski stroji in tehnologije še naprej razvijali in izboljševali. Kmetijski stroji in tehnologije – kam gre njihov razvoj?

Že zdaj se kmetijstvo poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Kmetijski stroji in tehnologija

Ena od najpomembnejših novih tehnologij je uporaba senzorjev in robotov na kmetijskih poljih. Ti senzorji in roboti lahko merijo vlago v tleh, temperaturo in druge pomembne dejavnike, ki vplivajo na rast rastlin. S temi podatki kmetje optimizirajo svojo proizvodnjo in zmanjšajo porabo vode in gnojil. Roboti lahko opravljajo tudi druge naloge, kot so na primer sajenje in spravilo pridelka.

Poleg senzorjev in robotov se kmetijski stroji razvijajo tudi na drugih področjih. Na primer, traktorji so postali veliko bolj avtomatizirani in lahko opravljajo številne naloge samodejno. Na nekaterih kmetijah se uporabljajo tudi brezpilotni letalniki, ki lahko fotografirajo in kartirajo kmetijska polja.

Kmetijski stroji – povezani v omrežja?

Veliko kmetijskih strojev je zdaj povezanih v omrežje, kar pomeni, da lahko kmetje upravljajo svojo opremo na daljavo in spremljajo njihovo delovanje v realnem času. To jim omogoča, da lahko hitro odreagirajo na morebitne težave in izboljšajo svojo proizvodnjo.

Druga pomembna tehnologija, ki se razvija na področju kmetijstva, je uporaba podatkovnih analiz. Na kmetijah zbirajo podatke o svojih pridelkih in proizvodnji ter jih analizirajo, da bi izboljšali proizvodnjo. Na primer, podatki o vremenu, vlagi v tleh in drugih dejavnikih lahko pomagajo kmetom pri odločanju, kdaj naj sejejo pridelke ali kdaj je najboljši čas za spravilo pridelka.

Kmetijski stroji in tehnologija

Poleg tega so se pojavile tudi nove tehnologije za varstvo rastlin. Na primer, nekateri kmetje uporabljajo drone, ki lahko natančno pršijo gnojila in pesticide. To lahko zmanjša porabo teh kemikalij in pripomore k manjšemu vplivu na okolje.

Varčevanje z energijo

Pomemben vidik razvoja kmetijskih strojev in tehnologij je tudi varčevanje z energijo. Kmetijske dejavnosti porabijo veliko energije, zato so se pojavili številni kmetijski stroji, ki porabijo manj goriva ali pa ga celo ne potrebujejo. Na primer, nekateri traktorji so električni ali pa delujejo na biogoriva, kot je na primer bioplinsko gorivo.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

Članek bioplin

Razvoj kmetijskih strojev in tehnologij pa ni omejen le na velike kmetije. Tudi majhni kmetje imajo koristi od novih tehnologij in kmetijskih strojev. Na primer, nekateri proizvajalci kmetijske opreme razvijajo manjše in bolj dostopne stroje za manjše kmetije in vrtove.

Evropski zeleni posel in njegova strategija “od kmetije do vilic” prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

V prihodnosti se bodo kmetijski stroji in tehnologije še naprej razvijali in izboljševali. Pomembno je, da se kmetijska dejavnost prilagaja novim trendom in tehnologijam, saj to pripomore k večji produktivnosti, zmanjšanju stroškov ter boljši kakovosti in trajnosti pridelkov.

 

Vir:

www.bbva.com
www.agfunder.com

Kmetijski turizem

Kmetijski turizem – nepozabno doživetje podeželskega življenja

/in /by

Kmetijski turizem, znan tudi kot kmečki turizem, je edinstvena oblika turizma, ki ponuja obiskovalcem možnost, da se približajo podeželskemu življenju in izkusijo pristno izkušnjo kmečkega življenja.

To je idealna priložnost za pobeg iz vsakodnevnega mestnega vrveža ter za sprostitev in povezavo z naravo. V tem članku bomo raziskali čare kmetijskega turizma in razložili, zakaj je tako priljubljen med turisti, kam segajo njegove korenine in kako se razvija pri nas.

Razvoj kmetijskega turizma v Evropi ima začetke v Italiji, vendar je v zadnjem času ta očarljiva ponudba kmetij prisotna od Francije do Islandije in od Hrvaške do Krete.

Kmetijski turizem

Doživetje podeželskega življenja

Ena najbolj privlačnih lastnosti kmetijskega turizma je priložnost za doživetje podeželskega življenja v vsej naravni lepoti. Obiskovalci lahko spoznajo različne kmetijske dejavnosti, kot so hranjenje živali, molža krav, obiranje sadja in zelenjave ter pripravo tradicionalnih jedi. Ta neposredni stik z naravo in živalmi omogoča odklop od vsakdanjega stresa ter prinaša občutek miru in zadovoljstva.

Okušanje lokalne hrane

Kmetijski turizem je tudi priložnost za okušanje avtentične lokalne hrane. Kmetije, ki se ukvarjajo s kmetijskim turizmom, pogosto ponujajo obiskovalcem sveže pridelke, mlečne izdelke, domače mesne izdelke in druge specialitete, ki jih lahko uživate v njihovi izvirni obliki.
To je odlična priložnost za raziskovanje lokalne kulinarike in spoznavanje tradicionalnih receptov ter obenem podpora lokalnim kmetijam in trajnostni pridelavi hrane.

Kmetijski turizem

Aktivnosti na prostem

Poleg doživetja podeželskega življenja ponuja kmetijski turizem tudi raznolike aktivnosti na prostem, ki pritegnejo ljubitelje narave in avanturiste. Mnoge kmetije imajo urejene sprehajalne poti, kolesarske steze in jahalne poti, ki omogočajo obiskovalcem raziskovanje čudovite pokrajine in uživanje na svežem zraku. Poleg tega so ponekod na voljo tudi raznolike  aktivnosti, kot so jahanje konjev, vožnja s kočijo, ribolov, pikniki in še veliko več. Želje po pustolovskih dogodivščinah se lahko prav na kmetiji uresničijo.

Kmetijski turizem

Nastanitev na kmetiji

Mnoge kmetije, ki se ukvarjajo s kmetijskim turizmom, ponujajo tudi možnost nastanitve na sami kmetiji. To je odlična priložnost, da doživite pristno podeželsko vzdušje in se povežete z gostoljubnimi domačini. Nastanitev na kmetiji lahko vključuje udobne sobe ali apartmaje s tradicionalnim kmečkim dekorjem, ki vam omogočajo udobje in sprostitev. Prav tako pa imate priložnost, da uživate v čudovitem razgledu na okoliške travnike, polja in vinograde ter se zjutraj prebudite ob petju ptic.

Kmetijski turizem

Izobraževalne delavnice in prireditve

Kmetijski turizem pogosto vključuje tudi izobraževalne delavnice in prireditve, ki obiskovalcem omogočajo pridobivanje znanja o kmetijskih dejavnostih, tradicionalnih obrteh in ohranjanju narave. To je odlična priložnost, da se naučite novih veščin, kot je priprava domačega kruha, sirarstvo ali vrtnarjenje. Poleg tega se na kmetijskih turističnih kmetijah pogosto organizirajo tudi tematski dogodki, kot so degustacije vina, kulinarične razstave ali tradicionalne prireditve, ki obiskovalcem omogočajo, da se še bolj poglobijo v lokalno kulturo.

Bralci časopisa The Guardian so leta 2019 v Sloveniji ocenili štiri turistične kmetije za najboljšo izbiro.

Prva je v dolini Trente >> Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju

Takole so pohvalili to slovensko turistično kmetijo:

“Ta dežela je posejana z neverjetnimi ekološkimi kmetijami, vendar nam je najbolj všeč Pri Plajerju v dolini Trente. V Sloveniji in na tej kmetiji je nekaj čistega in brezčasnega. Ponuja prijetne apartmaje in tudi spanje na seniku. Postelje iz sena so tople in udobne, pohod po dolini Soče pa je pravljičen. Gorska pokrajina je osupljiva, zjutraj lahko pomagaš nahraniti živali, domača hrana je sveža, nasitna in vedno postrežena z nasmehom.”

 

Še razmišljate o drugačnih počitnicah?

Kmetijski turizem je edinstvena izkušnja, ki obiskovalcem omogoča povezavo z naravo, pristno doživetje podeželskega življenja, okušanje lokalne hrane in uživanje v raznolikih aktivnostih na prostem. Nudi tudi možnost nastanitve na kmetiji, kar pripomore k celovitemu doživetju.

Poleg tega se lahko obiskovalci naučijo veliko o kmetijskih dejavnostih, tradicionalnih obrteh in trajnostnem načinu življenja. Kmetijski turizem je zato privlačna možnost za vse, ki si želijo pobegniti od vsakodnevnega vrveža ter doživeti mir in lepote podeželja.

 

Vir:

www.theguardian.com
www.e-unwto.org

Članek EU nagrade

EU nagrade ekološkim pridelovalcem

/in /by

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

V ta namen akcijski načrt vključuje uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.

Evropska komisija se je odločila, da bo do leta 2030 ekološkemu kmetovanju namenjenih 25 % kmetijskih zemljišč v EU in da se bo znatno povečala ekološka akvakultura.

Članek EU nagrade

O ekoloških nagradah EU

Povečanje ekološke pridelave bistveno prispeva k zmanjšanju uporabe kemičnih gnojil, pesticidov in protimikrobnih sredstev. Obenem pozitivno vpliva na podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost in dobro počutje živali. Zato je bila ekološka pridelava opredeljena kot ključna pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije “od vil do vilic” in strategije o biotski raznovrstnosti. Komisija je opredelila cilj, da bo do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč v EU namenjenih ekološkemu kmetovanju in da se bo znatno povečalo ekološko ribogojstvo.

V podporo temu cilju je Komisija marca 2021 sprejela akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, vključno z uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.
Te nagrade bodo drugič podeljene v letu 2023.

Članek EU nagrade

Kategorije in nagrade

Sistem ekoloških priznanj EU obsega 7 kategorij in 8 posameznih priznanj. Priznanja se podeli različnim akterjem v ekološki vrednostni verigi, ki so razvili odličen, inovativen, trajnosten in navdihujoč projekt z resnično dodano vrednostjo za ekološko pridelavo in porabo.

Kategorija 1:

Najboljši ekološki kmet (ženska) in najboljši ekološki kmet (moški)
Cilj te nagrade je nagraditi kmeta (eno žensko in enega moškega). Nagrado organizirata COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Kategorija 2:

Najboljša ekološka regija
Cilj te nagrade je nagraditi regijo. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 3:

Najboljše ekološko mesto
Cilj te nagrade je nagraditi mesto. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Članek EU nagrade

Kategorija 4:

Najboljše ekološke bio-okrožje
Namen te nagrade je nagraditi “bio-okrožje”. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 5:

Najboljše MSP za predelavo ekološke hrane
Namen te nagrade je nagraditi mala in srednje velika podjetja (MSP), ki predelujejo ekološke proizvode. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 6:

Najboljši prodajalec ekoloških živil na drobno
Namen te nagrade je nagraditi maloprodajno živilsko podjetje iz MSP, ki prodaja ekološke izdelke. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 7:

Najboljša ekološka restavracija/prehranska storitev
Namen te nagrade je nagraditi restavracijo/prehransko storitev MSP (samostojno ali v sklopu hotela) in/ali prehransko storitev (gostinski obrat ali menza), ki v svojem jedilniku predlaga ekološko certificirane reference. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Članek EU nagrade

Slovesna podelitev nagrad za leto 2022 je bila organizirana na ekološki dan EU 23. septembra 2022. Zmagovalci so bili povabljeni na dogodek v Bruselj, kjer so prevzeli nagrade. Na tem dogodku so sodelovali predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Zmagovalci so s primeri najboljših praks lahko širši javnosti predstavili svoje projekte.

Zmagovalce posameznih kategorij si lahko ogledate v video posnetku >>> YouTube video

Nagrado za najboljšega ekološkega kmeta je dobil David Pejić iz Eko imanje ZRNO, Hrvaška.

David Pejić pravi: “Na Zrnu združujemo najsodobnejše ekološke regenerativne prakse za pridelavo celovite ekološke hrane od kmetijske kulture do končnega izdelka.”

 

Vir:

agriculture.ec.europa.eu

Članek sadno drevje

Sadno drevje – kdaj je primeren čas za njegovo obrezovanje?

/in /by

Če se sprašujete, kdaj obrezati sadno drevje, je odgovor na to vprašanje odvisen od vaših ciljev. Ali želite spodbuditi mlado sadno drevo k hitrejši rasti? Ali želite zmanjšati velikost posameznega drevesa? S pravilnim obrezovanjem sadnega drevja v pravem letnem času lahko te cilje dosežete.

Pa poglejmo, kako se lažje pravilno odločamo!

Je vaše drevo že previsoko, da bi ga lahko zlahka obirali? Razmislite o obrezovanju previsokih dreves (na primer velikih češenj) zgodaj spomladi, da zmanjšate njihovo velikost.
Ali želite, da vaše mlado ali na novo posajeno drevo raste hitreje? Ali pa ste pravkar posadili drevo z golimi koreninami? Ta drevesa lahko obrezujete pozno pozimi, da spodbudite njihovo bujno rast.
Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o tem, kdaj obrezati sadno drevje. Ali je vaše drevo bolno? Ali so nekatere veje polomljene? Ali vaše drevo rodi veliko sadja slabe kakovosti? Živite v zelo hladnem podnebju, kjer je obrezovanje pozno poleti in jeseni lahko tvegano?

Članek sadno drevje

Obrezovanje sadnega drevja kot upravljanje energije.

Na splošno zimsko obrezovanje sadnega drevja spodbudi živahno rast, medtem ko jo poletno upočasni. Toda zakaj je tako? To je povezano s sezonskim ciklom energije vašega drevesa. Z obrezovanjem sadnega drevja ob pravem letnem času sadjarji upravljajo z energijo svojih sadnih dreves.

Zakaj obrezovanje sadnega drevja pozimi pospešuje rast?

Sadno drevje in zima

Jeseni sadno drevje črpa energijo iz bujnih zelenih listov v koreninski sistem za shranjevanje pozimi. Ko je energija iz listov izčrpana, listi porjavijo in odpadejo z drevesa. Sadno drevje v zimskih mesecih skorajda ne raste, rastejo le korenine. Zato bo vaše drevo porabilo le majhen odstotek shranjenih hranil, da bo pozimi ostalo pri življenju. Večina preostale energije bo prihranjena za pomlad, ko sadno drevje preide iz mirovanja. Popki se odprejo in drevje potrebuje shranjeno energijo za rast cvetov, listov, vej in korenin.

Ali je zima primeren čas za obrezovanje sadnega drevja? Če živite v hladnem podnebju, je zimsko obrezovanje odlično, saj je drevo v mirovanju, brez listov, cvetov in plodov. To pomeni, da boste zlahka videli strukturo drevesa in se odločili, katere rezi opraviti. Kljub temu se nekateri sadjarji izogibajo obrezovanju sadnega drevja na začetku zime. V zgodnji zimi je namreč rast vej minimalna in drevo ne more zaceliti ran, ki jih povzročijo rezi pri obrezovanju. Pozno pozimi pa je odličen čas za obrezovanje. Takrat zlahka vidite strukturo drevesa, lahko ste mirni, saj veste, da pomlad ni več daleč in da bo vaše drevo kmalu lahko zacelilo rane.

Zimsko obrezovanje spodbuja bujno rast: Če drevo obrezujete pozno pozimi ali zgodaj spomladi, s tem spodbudite njegovo živahno rast. Zakaj? Zato, ker izberete najboljše veje, ki jih ohranite, in odstranite manj kakovostne. To pomeni, da drevo spomladi ne bo zapravljalo energije za rast manj kakovostnih vej. Namesto tega bo energijo usmerilo v najboljše veje.

Članek sadno drevje

Primer:

Če ima vaše sadno drevo 100 vej in mora spodbujati rast vsake od teh vej, potem vsaka veja dobi majhen delež shranjene energije. Če pa ima drevo po obrezovanju le 75 vej, dobi vsaka veja večji delež energije, tako da lahko raste dlje in daje kakovostnejše sadje.

Sadno drevje in pomlad

Ko se bliža pomlad, so dnevi daljši, vreme toplejše in drevo se začne prebujati iz mirovanja. V koreninah ima zalogo energije ali sladkorjev, ki jih bo uporabilo za spomladansko rast. Popki na drevesu se bodo odprli, kar bo odprlo pot listom, cvetovom, mladim plodovom in novim poganjkom.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Nekateri sadjarji radi obrezujejo drevje spomladi, ko se odprejo popki ter se začnejo pojavljati cvetovi in listi. Prednost obrezovanja v tem času je, da lahko prepoznate (in odstranite) veje, ki niso preživele zime. To še posebej velja za tiste, ki gojijo nežno sadno drevje, kot sta breskev ali marelica.
Vendar pa obrezovanje spomladi ne bo spodbudilo tolikšne rasti drevesa, kot če bi ga obrezali pozno pozimi. Saj je drevo že pred obrezovanjem porabilo del energije, ki jo je shranilo za rast listov, cvetov in poganjkov na številnih vejah. Pomlad je primeren čas za obrezovanje velikega sadnega drevesa, če želite, da postane bolj kompaktno. Vendar se morate izogibati obrezovanju jablan v času cvetenja, saj se lahko zaradi tega razširi kakšna bolezen.

Članek sadno drevje

Sadno drevje in poletje

Pomlad je bila za vaše drevo zelo naporna! Toda ko se spomladanska rast upočasni in se porabijo shranjena hranila, lahko drevo preostanek poletja izkoristi za obnovo zalog hranil. Zdaj, ko je popolnoma olistano, bo s fotosintezo proizvajalo energijo, ki jo bo porabilo za poletno rast. Preostala energija se bo pozimi, ko se cikel začne znova, vrnila v korenine.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Lahko je. Poletno obrezovanje ima številne prednosti. Ker drevo nima zaloge energije, zaradi poletnega obrezovanja ne raste močno, zato lahko s tem zmanjšate velikost večjega drevesa. Med odlične kandidate za spomladansko ali poletno obrezovanje spadajo češnje, ki lahko, če jih pustite pri miru, zrastejo tudi do tri nadstropja visoko!
Tudi če ste primarno obrezovanje opravili pozimi ali zgodaj spomladi, lahko z obrezovanjem nadaljujete poleti. Takrat odstranite vse novo rastoče veje, ki so polomljene, križane (in se drgnejo druga ob drugo) ali bolne.
Zakaj obrezovanje sadnega drevja jeseni ni pametno?

Članek sadno drevje

Sadno drevje in jesen

Po sončnem poletju je vaše drevo pridelalo veliko hrane. To stori s fotosintezo: procesom, pri katerem drevo sončno svetlobo spremeni v sladkorje, ki se shranijo v listih. Ko se vreme ohladi, se drevo pripravlja na mirovanje tako, da sladkorje prenese v korenine, kjer jih shrani za zimo.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Če živite v hladnem podnebju, jesensko obrezovanje ni dobra ideja. Saj vsakič, ko odrežete vejo drevesa, za seboj pustite rano po obrezovanju. To med rastno sezono ni težava. Drevo bo v nekaj dneh začelo celiti rano s plastjo zaščitnih celic. Toda jeseni se rast upočasni in to se morda ne bo zgodilo.

Članek sadno drevje

Obrezovanje obolelih sadnih dreves!

Se sprašujete, kdaj obrezati obolelo sadno drevje? To lahko storite kadar koli med letom. Pozimi je običajno lažje opaziti težave z boleznimi, saj so veje drevesa gole. Vendar pa lahko počakate do pozne zime, da se bo rana pozneje hitro zacelila. Poleg tega večina bolezni v zimskih mesecih miruje. Če pozimi ali poleti opazite obolelo vejo, jo je običajno dobro odstraniti, da se bolezen ne razširi znotraj drevesa in na sosedno drevje. Pomembno je, da znate prepoznati problem bolezni, da veste, ali je obrezovanje učinkovito zdravljenje, in da veste, koliko je treba odrezati.

Obrezovanje je pomemben del nege sadnega drevja. Če drevesa ne obrezujete pravilno, mu lahko bolj škodite kot pomagate.

 

Vir:

orchardpeople.com

Članek bioplin

Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

/in /by

Na zadnjem sejmu Agromek so posebno pozornost namenili stojnicam, ki so predstavljale uporabo bioplina v kmetijski panogi. Razstavljavci in obiskovalci so na enem mestu našli informacije ter si izmenjali izkušnje z bioplinom. Osrednja tema je bila, kako optimalno izkoriščati bioplin kot zeleni vir energije.

Agromek je največji kmetijski sejem v Severni Evropi. Odvija se vsako drugo leto v centru MCH Messecenter Herning na Danskem. Sejem je pomembno stičišče kmetijske industrije, njenih dobaviteljev, strank in poslovnih partnerjev. Zadnji se je odvil med 29. novembrom in 2. decembrom 2022.

Članek bioplin

Kaj je bioplin?

Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja organskih snovi.

Bioplin je mešanica plinov, ki jo sestavljajo predvsem metan, ogljikov dioksid in vodikov sulfid, in ki nastaja iz surovin, kot so kmetijski odpadki, gnoj, komunalni odpadki, rastlinski material, odplake, zeleni odpadki, odpadne vode in živilski odpadki. Je obnovljiv vir energije.

Danska ima močan in edinstven položaj na področju razvoja bioplinskih naprav, o čemer so se lahko tako danski kot tuji obiskovalci poučili na kmetijskem sejmu Agromek 2022.

“Danska je pionirka na področju bioplina, zlasti večjih bioplinskih naprav. Bioplin je pomemben element v zelenem prehodu ter ima pomembno in relevantno vlogo pri oskrbi z energijo v prihodnosti,” pravi direktor podjetja Agromek Claus Hermansen. Poudarja, da je bioplin resnično zeleni vir, ki temelji na odpadkih v obliki ostankov pri vsakodnevnih dejavnostih iz tovarn in kmetijstva.

Članek bioplin

Prednosti in pomanjkljivosti bioplina

Proizvodnja in uporaba bioplina imata tako kot vsi drugi viri energije svoje prednosti in slabosti. Pri analizi, ali naj investirate v bioplinarno, morate skrbno upoštevati te praktične vidike.

Med najbolj priljubljenimi prednostmi bioplina lahko omenimo:

1. Je obnovljiv in čist vir energije, ki temelji na ogljično nevtralnem procesu. Kar pomeni, da se pri uporabi bioplina v ozračje ne sproščajo nove količine ogljika.
2. Pomaga preusmeriti odpadno hrano z odlagališč, kar pozitivno vpliva na okolje in gospodarstvo.
3. Zmanjšuje onesnaževanje tal in vode zaradi živalskega gnoja in človeških iztrebkov, s čimer ohranja zdravo in varno okolje za številne skupnosti po vsem svetu.
4. Zmanjšuje količino CH4 (metana), izpuščenega v ozračje, s čimer preprečuje podnebne spremembe z možnim takojšnjim vplivom na okolje.

Med slabosti uporabe bioplina kot vira energije pa lahko štejemo le slednje:

 Proizvodnja bioplina je odvisna od biološkega procesa, zato je ni mogoče popolnoma nadzorovati.

Članek bioplin

Biogoriva in ekologija

Bioplin je znan kot okolju prijazen vir energije, saj hkrati blaži dva glavna okoljska problema:

1. Zaradi globalne epidemije odpadkov se vsak dan sproščajo nevarne količine metana.
2. Pri zadovoljevanju svetovnih potreb po energiji se zanašamo na energijo iz fosilnih goriv.

Postopek proizvodnje bioplina izkorišča težnjo narave po recikliranju snovi v produktivne vire za pretvorbo organskih odpadkov v energijo. Pri proizvodnji bioplina se predelujejo odpadne snovi, ki bi sicer onesnažile odlagališča, preprečuje se uporaba strupenih kemikalij v čistilnih napravah, z obdelavo odpadkov na kraju samem pa se prihranijo denar, energija in material.

Poleg tega pri uporabi bioplina za pridobivanje energije ni potrebno pridobivanje fosilnih goriv. Namesto tega bioplin prevzame problematičen plin in ga pretvori. Natančneje, metan, ki je prisoten v razkrajajočih se odpadkih, se pretvori v ogljikov dioksid. Metan ima približno 20- do 30-krat večjo sposobnost zadrževanja toplote kot ogljikov dioksid.

Preprosto povedano – ko se gnijoči hlebec kruha pretvori v bioplin, je njegov vpliv na okolje približno desetkrat manjši, kot če bi ga pustili gniti na odlagališču!

Članek bioplin

Zanimivi primeri uporabe bioplina

Bioplin se lahko proizvaja iz različnih vrst organskih snovi, zato obstaja več vrst modelov za bioplinske digestije. Nekateri industrijski sistemi so zasnovani za obdelavo naslednjih: komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode, trdnih komunalnih odpadkov in kmetijskih odpadkov.

Sistemi manjšega obsega se običajno uporabljajo za predelavo živalskih odpadkov. Novejši sistemi manjših velikosti pa so namenjeni predelavi živilskih odpadkov. Nastali bioplin se lahko uporabi za proizvodnjo plina, električne energije, toplote in pogonskih goriv.

Na Švedskem na stotine avtomobilov in avtobusov uporablja prečiščeni bioplin. Ta tam nastaja predvsem v čistilnih napravah za odpadne vode in na odlagališčih odpadkov.

Drugi primer raznolike uporabe bioplina je obrat First Milk. Eden največjih proizvajalcev sira v Veliki Britaniji gradi obrat za anaerobno digestijo, ki predeluje mlečne ostanke in jih pretvarja v biometan za plinsko omrežje.

Na sejmu Agromek razstavljavci zato pozitivno zrejo v prihodnost.

“Potencial bioloških virov še ni v celoti izkoriščen. S svojo tehnologijo, strokovnim znanjem in izkušnjami želimo potencialnim strankam in partnerjem pomagati izkoristiti ta potencial pri zagotavljanju zelenega prehoda prihodnosti,” pravi Karsten Hjorth.

 

Vir:

www.agromek.com

Le kaj nam letos prinaša pomlad na kmetiji?

/in /by

Vas zanima, kako kmetje in kmetovalci pripravljajo cvetočo spomladansko sezono in postavljajo temelje za poletni uspeh na kmetiji?

Približuje se 20. marec, prvi pomladni dan. Prihaja sezona, polna sprememb – pomlad na kmetiji, in hkrati začetek napornega obdobja za kmete in živinorejce.

Ste pripravljeni na novo sezono – pomlad na kmetiji?

Na pomlad se gnoji travnike, orje njive, popravlja ograde na pašnikih, seje pridelke in spusti živino iz hleva.

Na severu se bodo kmetje najverjetneje spopadali s posledicami taljenja snega, kar lahko pomeni izprane ceste in poplavljena polja. Medtem ko se bodo kmetje na jugu bolj ukvarjali s pripravo polj, zlasti če zaradi vremenske napovedi pričakujejo zgodnje sajenje, kar se zgodi zaradi višjih temperatur od običajnih. Spomladi se povečajo črede, tropi, jate živali, saj se pojavijo mladiči, ki so običajno prvič po vsaj nekaj mesecih izpuščeni v ograde in na pašnike.

Pomlad in aktivnosti na kmetiji

Začetek pomladi je odličen čas za temeljit pregled vašega kmetijskega gospodarstva – zgradb, prostorov za živino in strojev. Vse je potrebno pripraviti in obnoviti, da bo v dobrem stanju in pripravljeno na novo sezono uporabe. Če so potrebna večja popravila opreme, se boste verjetno želeli hitro obrniti na strokovnjaka. Pozneje spomladi jih je običajno težje dobiti, ker je to glavna sezona za mehanike kmetijskih in delovnih strojev.

Zgodaj spomladi, pred sezono telitve in jagnjitve, je najprimernejši čas za čiščenje hlevov, staj in ograd za živino. To je tudi čas za veterinarsko oskrbo in cepljenje živali.

Pred začetkom sajenja je treba preveriti pH in vsebnost hranil v tleh, da se ugotovi rodovitnost polj in njiv – zdrava tla dajejo zdrave rastline, zato je ta korak še posebej pomemben. Z osnovnim testom tal izmerijo vsebnost fosforja, kalija, kalcija, magnezija, pH, indeks potrebe po apnu in nasičenost z bazo. Rezultati testov lahko vplivajo na to, kaj boste posadili in katera semena boste morali naročiti, zato je najbolje za to poskrbeti čim prej.

Spomladi se sadijo poljščine. Kmetje obdelujejo polja, uporabljajo herbicide pred začetkom rasti plevela ali gnojijo.

Poleg tega se potrudite, da večino nujnih administrativnih opravil, kot so davki, priprava obračunov in ponovna pogajanja o pogodbenih pogojih z dobavitelji, opravite že zdaj. Obstaja velika verjetnost, da ne boste imeli veliko časa za ta izjemno pomemben del svojega poslovanja, ko se bo sezona pomladi razvila v polnem zamahu.

Za pomladanskimi aktivnostmi pride priprava na uspešno poletje

Pametno se je čim prej pripraviti na vročino! Zagotovite si dober načrt za sušo, še preden bo to potrebno. Izberite dober namakalni sistem, ki bo povzročil manjšo izgubo vode zaradi izhlapevanja, pronicanja in odtekanja. Poslužujte se tudi izvajanja varstvenih praks, ki zmanjšujejo odtekanje vode v tla. Prav tako pomislite na sajenje in gojenje rastlin, ki prenesejo sušo, zadržujejo vodo in zmanjšujejo potrebo po namakanju.

Tudi tisti, ki imate živino, poskrbite, da bodo živali poleti zdrave, v zavetju in hladu. Razmislite o postavitvi prenosnega senčnega zavetja, ki ga lahko enostavno premikate po polju. Postavite ventilatorje v hleve ali notranje ograde, saj bodo poskrbeli za hladen vetrič. Ventilatorji obenem preprečujejo, da bi vašo živino oblegali nadležni insekti, kot so komarji in muhe.

 

 

Vir:
www.iowaagliteracy.org

Vzgajanje vrtnin iz semen – poznamo prednosti?

/in /by

Vzgajate vrtnine iz semen, ki ste jih sami vzgojili in nabrali?

Če to počnemo, ohranjamo sorte, ki so nam še posebno všeč in jih morda ni možno kupiti.

Kaj nam vzgajanje rastlin iz semen še prinese?

Obenem prihranimo denar za seme in zagotavljamo boljšo prilagodljivost vrtnine.

Seme vedno pridobivamo samo iz zdravih in močnih rastlin, in sicer iz popolnoma zrelih plodov.

Katere so prednosti vzgoje iz semen? Kaj pa razlike med hibridi in avtohtonimi sortami?

Marsikdo je svoje življenje preusmeril v bolj trajnosten, ekološki in zdrav življenjski slog. Takrat se običajno najprej začne nagibati k širjenju svojega vrta, najemu njive ali sadovnjaka.

Ob tem se seveda vloži kar nekaj časa in truda za razumevanje avtohtonih in hibridnih sort.

Pri kulturnih, gojenih rastlinah je prvo križanje opravila kar narava sama. Človek je le odbiral in poskrbel, da so rastline semenile. S časom so ugotovili, da v določeni kombinaciji dveh staršev – potomec presega lastnosti staršev!

Tako žlahtnitelji preizkušajo številne kombinacije starševskih sort in od mnogih se ena izkaže za izjemno – ta je hibrid. Dobi svoje ime in oznako F1, kar pomeni, da gre za prvo generacijo križanca.

Pri hibridu poznamo oba starša, pri sorti pa samo materinsko rastlino

Hibridi F1 (križanci) so potomci prve generacije, nastale s križanjem dveh različnih sort iste vrste. Namen križanja je, pridobiti novo sorto z izboljšanimi lastnostmi.

Te so:

– večji pridelek,
– večji in bolj izenačeni plodovi,
– bolj izenačeno in enakomernejše dozorevanje,
– obstojnost na policah,
– neobčutljivost na transport,
– dobro skladiščenje,
– intenzivnejša barva plodov ali cvetov,
– večja odpornost proti boleznim.

Seme križancev zaradi zakonitosti dedovanja ne da nove generacije z enakimi lastnostmi, zato shranjevanje semena hibridov ni smiselno.

Ste vedeli, da je hibridnih večina sort bučk, kumar, cvetače in kar nekaj drugih vrtnin?

Pomembno je tudi, kako in kje je seme vzgojeno in od kod izvira. Kako so se semena razvijala skozi leta, različne velikosti semen, informacije o redkih sortah in neskončne možnosti gojenja, ki so na voljo.

Začnimo s tem, zakaj je smiselno začeti z lastnimi semeni, namesto da kupujemo rastline. Ali ni s tem preveč dela?

Če še nikoli niste gojili hibridnih sort, je smiselno, da za začetek kupite semena. Postopek od semena do ploda vam bo zagotovo spremenil pogled na pridelovanje poljščin.

Zakaj gojiti iz semen?

Začetek pridelave semen je odličen način za začetek rastne sezone. Poleg tega je vzgajanje rastlin stroškovno učinkovitejše, zlasti če je vaš cilj množična pridelava. Ena lončnica iz drevesnice vas bo zagotovo stala več kot celoten paket več deset ali celo sto semen. Ena rastlina v primerjavi z 50-200 semeni? To je ključno vprašanje! Kaj pa trajnostno razmišljanje?

Tudi če nam vzgoja rastlin oz. vrtnin iz semen ne uspe v prvem poskusu, so stroški semen (tudi drugič ali tretjič) bistveno nižji, kot nakup več rastlin v lončkih v drevesnici.

Najbolj zanimivo pri vzgoji rastlin iz semen je na tisoče sort, med katerimi lahko izbiramo. To so edinstvene sorte, ki jih v lokalni drevesnici ali kmetijski trgovini ne bi našli kot sadiko. Na vrtu nam lahko uspe buča Tromboncino, ki jo kot sadiko ne bi dobili.

Hrano lahko pridelujemo tudi zaradi izkušnje in povezovanja z naravo in ne le zaradi pridelka.

Izkušnjo preizkušanja novih sort, spoznavanja zelenjave, ki je ne bi poznali, če je ne bi gojili zase. Občutek, ko gojiš nekaj novega, kar prvič vzgojiš iz semena, je nekaj izjemnega. Kot da se odpira popolnoma novo poglavje. Občutki so podobni tistim, ki so prevevali prve poljedelske družbe.

Kako se lotimo pridelave lastnih semen?

Začetek pridelave semen ni nujno strašen podvig, obstaja pa nekaj zakonitosti, ki se jih je dobro držati.

Gojenje iz semen nam omogoča, da si zagotovimo prednost pred rastno sezono, da gojimo bolj nenavadne sorte in da za svoj denar dobimo več rastlin.

Kako vzgajati seme v zaprtih prostorih

Semena lahko vzgajamo v zaprtih prostorih, kar ima številne prednosti, zlasti če nameravamo intenzivno gojiti in izvajati zaporedno sajenje.
Vzgajanje semen je možno tudi v rastlinjaku ali v zaprtih prostorih, s stojali in rastnimi lučmi.

Ni pravilnega ali napačnega načina za vzgajanje in sajenje semen. To je zgolj nekaj priporočil za začetnike.

Ste že razmišljali, kako bi se sami tega lotili?

 

Vir:
www.hobbyfarms.com

Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

/in /by

Minila so tisočletja, odkar so prve skupnosti pričele obdelovati zemljo in se lotile živinoreje. V zadnjih desetletjih so se razvile domiselne kmetijske metode, ki bi se še dvema generacijama nazaj zdele popolnoma nemogoče. Novim inovacijam se ves čas pridružujejo še novejši kmetijski trendi. Kot kaže, se bo kmetijstvo v naslednjih letih dokaj spremenilo.

Kateri so glavni kmetijski trendi, ki se kažejo za leto 2023 in prihajajoča leta?

 

1. Precizno kmetijstvo – novi kmetijski trendi

Z dobro zemljo, semeni, vodo in malo časa – obstaja precej velika možnost, da boste poželi sadove svojega dela. Trajnostni in zanesljiv način za pridobivanje visoko donosnih pridelkov pa zahteva bolj strukturiran in zapleten postopek.

Precizno kmetijstvo je znanost o zbiranju in analiziranju podatkov za sprejemanje odločitev o obdelovanju zemljišč in izboljšanju pridelka. Prevzema najboljše, kar ponuja sodobna tehnologija, in to vključuje v osnove kmetijstva.

Ta smer se poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

2. Prediktivna analitika

Kmetijstvo običajno velja za tradicionalno dejavnost. To ne pomeni, da ne razvija in izkorišča sodobnih inovacij. Prediktivna analitika je tehnologija z neomejenimi možnostmi uporabe. Deluje tako, da zajema velike količine podatkov, ki temeljijo na številnih različnih spremenljivkah. Uporablja se lahko tako pri proizvodnih vidikih kmetijstva kot pri analizi trga.

V agronomski proizvodnji je v veliki meri povezana z delovanjem preciznega kmetijstva. Kmetijski trendi in podatki o uspešnosti kmetije se analizirajo za prenos podatkov v prihodnje odločitve.

Uporablja se tudi za ekonomske analize, povezane z nihanjem tržnih cen pridelkov, ki neposredno vplivajo na vrednost dela, vloženega v pridelavo pridelkov.

3. Urbano kmetijstvo

Najbolj prepoznavna pomanjkljivost kmetijstva je, da je zanj potrebno ogromno zemljišč.

Praktična rešitev, ki se že uveljavlja, je vertikalno kmetovanje. Zdi se, da bo urbano kmetovanje z navpičnim zlaganjem pridelkov v zaprtih prostorih pomagalo povečati proizvodnjo hrane. To je zlasti pomembno na območjih z omejenimi viri. Pridelke je tako mogoče gojiti ne glede na letni čas, v nadzorovanih pogojih in v zaprtih prostorih.

Druga prednost urbanega kmetovanja je zagotavljanje svežih lokalnih pridelkov potrošnikom. V primerjavi s tradicionalno pridelavo so živila, pridelana na urbanih kmetijah, le nekaj kilometrov oddaljena od potrošnikov in trgovin. To zmanjšuje potrebo po kompleksnih, dolgotrajnih prevozih. S tem se omogoča bolj neposredna pot do potrošnika ter zmanjšuje ogljični odtis.

4. Pregledovanje pridelkov

Tradicionalno kmetijstvo je v veliki meri odvisno od kakovosti zemljišča. Pregledovanje posevkov ali pregledovanje njiv se nanaša na opazovanje stanja na njivah. Tako se opazi morebitne vzorce rasti in opozorilne znake, vredne zaskrbljenosti.

Čeprav je pregledovanje poljščin prisotno že najdlje, gredo kmetijski trendi v smeri vedno naprednejših in učinkovitejših načinov. Včasih se je to opravljalo peš ali z vozilom, zdaj pa se izvaja iz zraka. Ta način omogoča dobesedno pogled na zemljišče iz ptičje perspektive.

Uporaba brezpilotnih letalnikov postaja ena od glavnih možnosti za zračno pregledovanje pridelkov. Droni običajno zagotavljajo ostrejšo ločljivost slike. So tudi bolj prilagodljivi glede na svetlobo in vremenske razmere.

5. Regenerativne kmetijske prakse

Kar četrtino svetovnih emisij povzročata kmetijstvo in krčenje gozdov. Nedavne novice o podnebnih spremembah kažejo prepričljive dokaze, da se škoda še povečuje. Osredotočanje na bolj trajnostne prakse je zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej.

Regenerativno kmetijstvo definira prakse, katerih namen je obnoviti vsebnost ogljika v tleh. Cilj je izkoristiti ogljik, ki ga rastline absorbirajo iz ozračja. Zemlja nato deluje kot naravno skladišče ogljika. Poleg zajemanja ogljika se izboljša tudi vsebnost hranil v tleh. To zmanjša potrebo po umetnih izboljševalcih.

Regenerativni načini kmetovanja vključujejo tudi kmetovanje brez obdelave tal. V nasprotju s konvencionalnim obdelovanjem tal se pri kmetovanju brez obdelave tal – tla ne obračajo. Ta praksa zmanjšuje erozijo tal in omogoča boljšo absorpcijo vode. S tem se poveča količina hranil v tleh. Obstajajo tudi metode, ki vključujejo raznoliko kolobarjenje in sajenje pokrovnih rastlin.

6. Bio gnojila

V zadnjih desetletjih smo se veliko naučili o dobrih in manj dobrih praksah za obogatitev tal.

Kmetijski trendi gredo v smeri opuščanja uporabe snovi na kemični osnovi za pridelavo pridelkov. Uporaba umetnih gnojil in pesticidov dokazano predstavlja večje tveganje za zdravje rastlin, živali in ljudi. Bio gnojila so alternativa proizvodom na kemični osnovi. Vsebujejo žive organizme, ki spodbujajo pogoje, potrebne za zdrav razvoj rastlin.

Mikroorganizmi v bio gnojilih spodbujajo nastajanje hranil za izboljšanje in ohranjanje rodovitnosti tal. Atmosferski dušik pretvarjajo v nitrite in nitrate, ki so rastlinam lažje dostopni.

7. Osredotočanje na rabo vode

Podobno kot pri ogljičnem odtisu se je pojavila skrb za rabo vode. Čeprav je Zemljina površina res sestavljena iz približno 71 % vode, je manj kot 3,5 % ni v obliki oceanov. Velik del sladke vode se porabi za namakanje v kmetijstvu. Zaradi vse večjih potreb po hrani se poraba vode ne bo kmalu upočasnila.

Inovacije v drugih panogah postajajo pomembne tudi za izboljšanje uporabe vode in odpravljanje odpadkov. Umetna inteligenca se na primer izkaže kot rešitev za optimizacijo urnikov namakanja in distribucije. Izboljšave v praksah vzdrževanja, kot je uporaba tehnologije v oblaku, so prav tako spremenile način odzivanja na okvare. Puščanje in nepravilno delovanje sistemov lahko zdaj samodejno zaznajo senzorji. Ti lahko nato prek interneta komunicirajo z osrednjim nadzornim centrom.

8. Upravljanje poslovanja s sredstvi

Včasih se lahko zdi, da so vse nove napovedovalne tehnologije izvedljive le za obsežne kmetijske operacije. Vsaka kmetijska organizacija ali dejavnost lahko izkoristi prednosti funkcionalnosti na ravni podjetja. To pomeni lažje upravljanje dela, poglobljeno poročanje in analitiko, boljšo uporabo virov ter večjo preglednost in nadzor.

Sezonska in tržna pripravljenost lahko kmetiji prineseta dobiček ali izgubo. Zaradi tega se bodo številne kmetije leta 2023 obrnile na upravljanje delovanja sredstev, da bi izpolnile svoje potrebe po vzdrževanju, zanesljivosti in delovanju.


Ste pripravljeni na spremembe?

Kmetijstvo je ključnega pomena za ohranjanje naših naraščajočih družbenih potreb. V svetu, ki se nenehno razvija, nimamo druge izbire, kot da se prilagajamo in izboljšujemo. Vsi ti kmetijski trendi so v nastajanju in lahko samo opazujemo, kateri bodo v prihodnje še bolj zacveteli.

 

 

Vir:
www.upkeep.com

Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

/in /by
Potreben je temeljit premislek o tem, kaj nam pomenijo kvalitetni agroživilski sistemi. Kako proizvajamo hrano in upravljamo svetovne prehranske verige ter z njimi povezane industrijske predelovalne sektorje, da bodo postali odporni in trajnostni.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih, je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

V Evropi se že priznava potreba po trajnostnem agroživilskem sistemu

Vendar je treba glede na vse večje vplive podnebnih sprememb in še vedno visoke emisije iz kmetijstva ta premik pospešiti, je navedeno v treh povezanih informativnih poročilih agencije EEA. Preobrazba evropskega kmetijskega sektorja in prehranskega sistema še nikoli ni bila tako pomembna, saj nedavna pandemija covid-19, vojna v Ukrajini in vplivi podnebnih sprememb povečujejo zaskrbljenost glede zanesljive preskrbe s hrano.

prehranski sistem

Model »Ponovni razmislek o kmetijstvu«

Le-ta obravnava kmetijstvo z različnih vidikov in raziskuje temeljne vzroke netrajnostnega razvoja ter možne poti naprej. Evropski zeleni dogovor in njegova strategija »od kmetije do vilic« opredeljuje kmetijstvo na več kot le gospodarski sektor: prispeva tudi k trajnostnim ciljem, kot so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter zanesljiva preskrba s hrano. Vendar pa povečanje učinkovitosti ni zaustavilo slabšanja stanja okolja v Evropi ali po svetu, je zapisano v poročilu.

Kljub znatnim naložbam v skupno kmetijsko politiko in druge ustrezne politike EU kmetijstvo še naprej prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, preveliki porabi vode in emisijam toplogrednih plinov.

Kar zadeva biotsko raznovrstnost, nedavne ugotovitve potrjujejo, da imata podnebne spremembe in intenzivno kmetijstvo pomembno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti žuželk po vsem svetu.

Poleg tega sta zapuščanje podeželja in izguba dediščine na podeželju v Evropi še vedno izziv.

Model »Preoblikovanje prehranskega sistema s pomočjo socialnih inovacij«

Le-ta preučuje družbene inovacije in z njimi povezano ključno vlogo pri preoblikovanju naših prehranskih sistemov v ekonomsko in socialno izvedljive in trajnostne. Študija ponuja vpogled v eksperimentiranje z alternativnimi načini pridelave, trgovanja in uživanja hrane. Vendar pa ugotavlja, da bodo za preoblikovanje sistemov proizvodnje in potrošnje v smeri družbene, gospodarske in okoljske trajnosti potrebni veliki premiki v načinu življenja ter vzorcih potrošnje in proizvodnje. Samo s skupni močmi vseh vpletenih akterjev bodo agroživilski sistemi zares delovali in se ohranjali.

trajnostno

Trenutna prizadevanja v kmetijskem sektorju

Medtem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov v EU od leta 1990 zmanjšale za tretjino, je bilo zmanjševanje emisij v kmetijskem sektorju počasnejše. Od leta 2005 je večinoma namreč stagniralo. Med letoma 1990 in 2000 so se v kmetijskem sektorju emisije dveh ključnih toplogrednih plinov, metana in dušikovega oksida, ki izhajata iz živinoreje in poljedelstva, občutno zmanjšale, in sicer za 15 %. Vendar se je stopnja zmanjševanja po letu 2000 upočasnila in od leta 2005 skoraj stagnira.

Na podlagi sedanjih politik in ukrepov držav EU se bo ta trend predvidoma nadaljeval do leta 2040. Se pa med letoma 2020 in 2040 pričakuje le 1,5 % zmanjšanje v skladu s tretjim informativnim poročilom agencije EEA.

Agroživilski sistemi – kje so priložnosti za spremembe?

Evropski zeleni posel in njegova strategija »od kmetije do vilic« prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Vključujejo poskuse z novimi živili, izdelki, storitvami ter poslovnimi in upravljavskimi modeli. Socialne inovacije vključujejo krajše verige preskrbe s hrano, kmetijstvo, ki ga podpira skupnost, urbano kmetovanje, rastlinsko prehrano, sheme javnih naročil, rešitve za živilske odpadke, izobraževanje o hrani in pobude za oblikovanje skupnosti.

Poskusi so različno zreli in novi, vendar pogosto omogočajo nove tehnologije in partnerstva. Spodbujati jih je treba, saj postopoma opuščamo netrajnostne modele proizvodnje, trgovanja in uživanja hrane. Za oblikovalce politik je razumevanje, katere družbene inovacije se pojavljajo, kdo jih spodbuja in kakšni so njihovi potencialni učinki, prvi ključni korak k ukrepanju. Le-to bo prispevalo k trajnosti prehranskega sistema.

Sodelovanje kmetov, potrošnikov in ostalih

Zagotoviti je treba tudi sodelovanje kmetov, potrošnikov in drugih agroživilskih akterjev. Ključnega pomena bo ozaveščanje kmetov o njihovih odgovornostih in tehničnih možnostih za zmanjšanje emisij. Tehnična in finančna podpora za naložbe ter prilagojeno svetovanje na ravni kmetij so na voljo v okviru skupne kmetijske politike. Vendar je za doseganje sprememb v kmetijsko-živilskih sistemih treba preseči vprašanja kako kmetovati.

agroživilski sistemi

Sodelovanje s širokim krogom družbenih akterjev pri raziskovanju novih načinov proizvodnje in potrošnje je ključnega pomena. Le tako lahko dosežemo odporne in trajnostne agroživilske sisteme.

Odgovornost za uspešen prehod na podnebno nevtralnost ni le na kmetih, temveč mora vključevati tudi potrošnike in druge agroživilske akterje. Izvajanje ukrepov krožnega gospodarstva v celotni vrednostni verigi bi lahko pripomoglo k nadaljnjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v agroživilskem sistemu. Možnosti za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje materialov ter večjo krožnost se začnejo že v fazi načrtovanja. Nato se to nadaljuje v fazah proizvodnje, potrošnje in ravnanja z odpadki v življenjskem ciklu agroživilskega proizvoda.

 

 

Vir:
www.eea.europa.eu