kmetijstvo Archives

Prispevki

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Kako se vinogradništvo bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Objavljeno: 20. 3. 2025/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Podnebne spremembe postavljajo vinogradnike po vsem svetu pred vedno večje izzive. Ekstremne vremenske razmere, kot so dolgotrajna suša, nenadne pozebe, močne nevihte in toča, lahko bistveno vplivajo na količino in kakovost pridelka grozdja.

Vinogradniki se morajo prilagajati novim podnebnim razmeram s trajnostnimi praksami, sodobnimi tehnologijami in prilagodljivimi metodami kmetovanja.

V tem članku bomo predstavili, kako vinogradniška industrija, tako v Sloveniji kot drugod po svetu, odgovarja na te izzive in katere inovativne rešitve lahko izboljšajo stabilnost pridelave v prihodnosti.

Izzivi, ki jih prinašajo ekstremne vremenske razmere

Vinogradništvo je ena najbolj podnebno občutljivih panog, saj na kakovost grozdja močno vplivajo temperature, padavine in vremenske razmere. Med največjimi izzivi so:

Povišane temperature in vročinski valovi, ki povzročajo hitrejše dozorevanje grozdja in zmanjšujejo kislost vina.
Suša in pomanjkanje vode, ki zmanjšujeta pridelek in ogrožata kakovost grozdja.
Pozne spomladanske pozebe, ki lahko uničijo že razvite mladike in zmanjšajo količino pridelka.
Nevihte, močan veter in toča, ki lahko fizično poškodujejo trte in povzročijo izgube pridelka.

Da bi vinogradniki ohranili kakovost in količino pridelka, je prilagajanje podnebnim spremembam nujno.

Strategije prilagajanja vinogradnikov ekstremnim razmeram

Uporaba odpornejših sort vinske trte

Vinogradniki vse pogosteje eksperimentirajo z novimi ali tradicionalnimi sortami, ki so bolj odporne na sušo in vročino. V Sloveniji na primer narašča zanimanje za sorte, kot so rebula, malvazija in modra frankinja, ki bolje prenašajo toplejše podnebje. Prav tako se razvijajo novi križanci, ki so odpornejši na bolezni in sušo.

Spreminjanje vzgoje in postavitve vinogradov

Prilagajanje vzgojnih oblik trte lahko pomaga zmanjšati vpliv podnebnih sprememb. Priporočene strategije vključujejo:

Višje gojitvene oblike, ki zmanjšujejo tveganje pozebe.
Sprememba usmerjenosti vrst trte, da se zmanjša izpostavljenost intenzivnemu soncu.
Uporaba senčnih mrež, ki zmanjšujejo izpostavljenost trt prevelikemu sončnemu sevanju in vročini.

Upravljanje s tlemi in voda

Zaradi pogostih sušnih obdobij je vse več vinogradnikov prisiljenih v učinkovito upravljanje z vodo:

Kapljično namakanje, ki zagotavlja optimalno oskrbo rastlin z vodo in zmanjšuje izgube.
Zastiranje tal, ki zmanjšuje izhlapevanje vode in izboljšuje zadrževanje vlage v tleh.
Uporaba pokrivnih rastlin, ki izboljšujejo strukturo tal in zadržujejo vlago.

Zaščita pred pozebo in neurji

Vinogradniki uporabljajo različne metode za zmanjšanje tveganja spomladanske pozebe in poškodb zaradi toče:

Uporaba protipozebnih sveč in ventilatorjev, ki ustvarjajo toplejše zračne tokove in zmanjšujejo nevarnost pozebe.
Protitočne mreže, ki preprečujejo fizične poškodbe grozdja.
Učinkovito zavarovanje pridelka, ki kmetom omogoča finančno zaščito v primeru naravnih nesreč.

Vloga tehnologije pri prilagajanju podnebnim spremembam

Tehnološke inovacije igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju stabilne pridelave v vinogradništvu:

Senzorji vlage v tleh omogočajo natančno spremljanje potrebe trte po vodi in optimizacijo namakanja.
Meteorološke postaje zagotavljajo natančne napovedi, ki pomagajo vinogradnikom pri odločanju o zaščitnih ukrepih.
Satelitsko spremljanje vinogradov omogoča boljše spremljanje zdravstvenega stanja trt in hitro odzivanje na težave.

Trajnostni pristopi v vinogradništvu

Ker se vse več vinogradnikov zaveda vpliva podnebnih sprememb, se v ospredje postavljajo trajnostne strategije:

Ekološko vinogradništvo, ki zmanjšuje uporabo kemičnih sredstev in krepi naravno odpornost trt.
Biodinamično vinogradništvo, ki temelji na naravnih ciklih in vplivih lune ter uporablja naravne pripravke za zaščito rastlin.
Zmanjšanje ogljičnega odtisa, kjer vinogradniki prehajajo na obnovljive vire energije in zmanjšujejo emisije CO₂.

Kako se prilagaja slovensko vinogradništvo?

Slovenija je ena od vinorodnih držav, ki se že prilagaja podnebnim spremembam. Vinogradniki v Vipavski dolini, Goriških Brdih in Slovenskih goricah se vedno bolj poslužujejo:

Spreminjanja saditvenega časa, da se trta izogne ekstremnim temperaturam.
Vključevanja trajnostnih metod pridelave, kot je uporaba komposta in sonaravnih škropiv.
Razvoja trajnostnega turizma v vinogradništvu, kjer obiskovalci spoznavajo vinogradniške prakse in degustirajo vina iz okolju prijaznih kleti.

Podnebne spremembe postavljajo vinogradništvo pred velike izzive, a z inovativnimi rešitvami in prilagojenimi praksami lahko vinogradniki zmanjšajo negativne vplive ekstremnih vremenskih razmer. Uporaba odpornejših sort, trajnostno upravljanje s tlemi in vodo ter sodobne tehnološke rešitve bodo ključne za prihodnost vinogradništva v Sloveniji in svetu. Prilagajanje podnebju ni več izbira, temveč nuja, ki bo odločala o kakovosti in prihodnosti vinogradniške panoge.

Preberite tudi:
Vinogradništvo skozi čas
Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka
Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu: Pogled v prihodnost

Viri:
www.farmersweekly.co.za
www.kmetijski-zavod.si
www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo

Koristni nasveti pred setvijo koruze

Objavljeno: 20. 3. 2025/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Setev koruze je pomemben korak za dosego visokega in kakovostnega pridelka. Za optimalne rezultate je potrebno upoštevati več dejavnikov, kot so priprava tal, izbira hibrida, ustrezno gnojenje ter primerni pogoji ob setvi.

Dobro načrtovanje in prilagoditev kmetijske prakse lahko bistveno vplivata na donosnost in odpornost pridelka na vremenske spremembe.

Priprava tal za setev

Tla morajo biti dobro pripravljena, saj kakovostna struktura omogoča optimalno kalitev in rast koreninskega sistema. Priporočljivo je izvajati zmanjšano ali ohranitveno obdelavo tal, ki pomaga ohranjati rodovitnost in zmanjšuje erozijo. Priporočljivo je, da so tla pred setvijo rahla, dobro odcedna in ustrezno založena s hranili. Analiza tal pred sezono omogoča prilagoditev gnojilne strategije glede na potrebe rastlin.

Izbor hibrida koruze

Izbira ustreznega hibrida je eden najpomembnejših dejavnikov za doseganje dobrega pridelka. Hibridi so selekcionirane sorte koruze, ki so bile razvite z namenom povečanja odpornosti, stabilnosti pridelka in boljše prilagoditve specifičnim rastnim razmeram. Pri izbiri hibrida je treba upoštevati več dejavnikov, kot so podnebne in talne razmere, vsebnost škroba, odpornost na bolezni ter končni namen pridelave – ali bo koruza namenjena za siliranje, zrnje ali bioplin.

Vrste hibridov koruze glede na zrelostni razred FAO

Hibridi se razvrščajo v različne zrelostne razrede FAO (Food and Agriculture Organization), ki določajo dolžino rastnega obdobja od setve do žetve. Razdeljeni so na:

Zgodnji hibridi (FAO 150–250) – primerni za hladnejša območja z krajšim vegetacijskim obdobjem. Hitro dozorijo in omogočajo zgodnjo žetev.
Primeri: Pioneer P7326, KWS Dentimo.
Srednje pozni hibridi (FAO 250–400) – najpogosteje uporabljeni hibridi, saj zagotavljajo dobro razmerje med količino pridelka in kakovostjo silaže ali zrnja.
Primeri: LG 31.377, Syngenta SY Glorius, Dekalb DKC 3939.
Pozni hibridi (FAO 400–600) – primerni za regije s toplejšim podnebjem in daljšim rastnim obdobjem, saj potrebujejo več toplote za dozorevanje. Njihova prednost je visoka pridelava suhe snovi in škroba.
Primeri: KWS Kabrini, Dekalb DKC 4717, Pioneer P9241.

Hibridi glede na tip zrna

Hibridi se razlikujejo tudi glede na strukturo zrna, kar vpliva na hitrost sušenja in kakovost pridelka:

Zobanci (dent) – mehkejši tip zrna, ki se hitreje suši in je primernejši za hladnejša območja. Pogosto se uporablja za krmno koruzo in silažo.
Trdinki (flint) – imajo trše, steklasto zrnje, ki bolje prenaša sušo in se počasneje suši, kar je pomembno pri mokrejših jesenskih razmerah. Primernejši so za toplejša območja.
Zobanci-flint križanci (dent-flint) – kombinacija obeh, ki zagotavlja bolj uravnotežene lastnosti v različnih rastnih pogojih.

Odpornost hibridov na sušo in bolezni

Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij se vedno več kmetov odloča za sušno odporne hibride, ki bolje ohranjajo vlago in so prilagojeni na spremenljive vremenske razmere. Nekateri izmed priljubljenih sušno odpornih hibridov so Pioneer Optimum AQUAmax, Syngenta Artesian in Dekalb DKC 4717.

Poleg tega je pomembna tudi odpornost hibridov proti boleznim, kot so fusarioza storža, koruzna pepelovka in koruzna listna pegavost. Nekateri hibridi imajo izboljšano gensko odpornost proti koruznemu hrošču (Diabrotica virgifera) in strunam, kar je še posebej pomembno pri monokulturni pridelavi koruze.

Optimalni pogoji za setev koruze

Setev je priporočljivo opraviti, ko temperatura tal doseže med 10 in 12 °C, saj to omogoča hitro in enakomerno kalitev semen. Globina setve je odvisna od tipa tal – na težjih tleh in pri zgodnji setvi se priporoča globina 3–4 cm, na lažjih tleh pa 5–6 cm. Seme koruze mora pred kalitvijo absorbirati približno 30 % svoje mase v vodi, zato je pomembno, da so tla ob setvi dovolj vlažna.

Gnojenje in hranila

Za uspešno rast koruze je pomembno tudi pravilno gnojenje. Priporočljivo je uporabiti organska gnojila, kot je hlevski gnoj ali gnojevka, saj izboljšujejo strukturo tal in povečujejo vsebnost humusa. Pomembna makrohranila za rast koruze so:

Dušik (N) – ključen za bujno rast in razvoj listne mase.
Fosfor (P) – spodbuja razvoj korenin in cvetenje.
Kalij (K) – vpliva na odpornost rastlin proti suši in boleznim.

Dodajanje mikroelementov, kot so cink, magnezij in bor, lahko prav tako pripomore k zdravemu razvoju rastlin.

Zaščita semena in posevka

Za optimalen vznik in rast je priporočljivo uporabiti seme, obdelano s fungicidi, hranili in repelenti, ki ga ščitijo pred boleznimi in škodljivci. Pravilno izvedena zaščita posevka v zgodnjih fazah rastne sezone zmanjšuje tveganje za napad škodljivcev, kot so strune in koruzni hrošč. Pravočasna uporaba ustreznih herbicidov preprečuje razraščanje plevelov, ki bi lahko konkurirali mladi koruzi pri dostopu do vode in hranil.

Kolobarjenje in dolgoročna strategija pridelave

Kolobarjenje je eden izmed bistvenih ukrepov za ohranjanje rodovitnosti tal. Če koruzo sejemo več let zaporedoma na isti površini, lahko pride do izčrpavanja tal in povečanja tveganja za bolezni ter škodljivce. Priporočljivo je, da se v kolobarju menjavajo različne kulture, kot so stročnice, oljna ogrščica ali pšenica, kar pomaga ohranjati ravnovesje v tleh in izboljšuje pridelke v prihodnjih letih.

Uspešna setev koruze se začne s skrbnim načrtovanjem in upoštevanjem vseh ključnih dejavnikov, kot so priprava tal, izbira primernega hibrida, ustrezno gnojenje in zaščita posevka. Pravočasna izvedba vseh teh ukrepov bo pripomogla k večjemu pridelku in boljši kakovosti koruze. S premišljenim pristopom lahko kmetje optimizirajo svojo pridelavo in izboljšajo ekonomsko uspešnost kmetijstva.

Vir:

www.fwi.co.uk
www.kmetijskizavod-nm.si
www.kis.si

Hidroponsko gojenje zelenjave - Gorenc.si

Hidroponsko gojenje zelenjave – prednosti in izzivi

Objavljeno: 16. 12. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Hidroponsko gojenje zelenjave je inovativna metoda kmetovanja, ki ne zahteva zemlje, temveč se rastline gojijo v hranilni raztopini. Ta tehnologija pridobiva na pomenu zaradi vse večjega povpraševanja po trajnostni pridelavi hrane in iskanju rešitev za pomanjkanje rodovitne zemlje.

Hidroponika ponuja številne prednosti, vendar se sooča tudi z izzivi, ki jih je treba upoštevati.

Samopreskrbni hidroponski sistemi omogočajo gojenje različnih vrst zelenjave v zaprtih prostorih, kot so stanovanja, restavracije ali trgovine. Tehnike, kot so NFT sistem, aeroponika, akvaponika in agregatni sistemi, omogočajo pridelavo listne zelenjave, plodovk in zelišč z manjšo porabo prostora, skrajšano rastno dobo in avtomatizacijo procesa. Prednosti teh sistemov vključujejo neprekinjeno pridelavo skozi vse leto, možnost prilagoditve svetlobe, vode in hranil ter estetsko vrednost.

Samooskrbni hidroponski sistemi postajajo vse bolj priljubljeni, saj omogočajo pridelavo lastne zelenjave brez vrta, kar je posebej privlačno za mestna gospodinjstva.

Prednosti hidroponskega gojenja

Potrebujete le vodo, ne zemlje

Hidroponika ne zahteva zemlje, kar pomeni, da lahko gojite zelenjavo tudi na območjih, kjer je rodovitna zemlja omejena. To omogoča gojenje rastlin na urbanih območjih, v puščavah ali celo na območjih z degradirano zemljo.

Manjša poraba vode

Čeprav temelji na vodi, hidroponika dejansko porabi tudi do 90 % manj vode kot tradicionalno kmetovanje. Sistem omogoča recikliranje vode in zmanjšuje izgubo zaradi izhlapevanja ali odtekanja.

Višji donosi in hitrejša rast

Hidroponske rastline rastejo hitreje in prinašajo višje donose. Zaradi natančnega nadzora nad hranili in mikroklimatskimi pogoji rastline optimizirajo svojo rast, kar pomeni hitrejše obiranje pridelka.

Prostor za rast

Hidroponske sisteme je mogoče postaviti navpično, kar maksimira uporabo prostora. To je še posebej pomembno za urbano kmetijstvo, kjer so prostorske omejitve velike.

Boljša kakovost pridelka

Pridelki, pridelani hidroponsko, so pogosto bolj kakovostni, saj niso izpostavljeni onesnaženju tal, pesticidom ali drugim škodljivim dejavnikom.

Ni sezonskih omejitev

Hidroponika omogoča pridelavo hrane skozi vse leto, ne glede na vremenske razmere ali letni čas. To pomeni stabilno oskrbo s svežo zelenjavo, kar je ključno za prehransko varnost.

Manj dela in manj težkih strojev

Za razliko od tradicionalnega kmetovanja hidroponika zahteva manj fizičnega dela in uporabe težke mehanizacije, kar zmanjšuje stroške in tveganja za poškodbe delavcev.

Kratka oskrbovalna veriga

Z lokalno pridelavo v bližini potrošnikov se skrajša oskrbovalna veriga, kar zagotavlja svežino pridelkov in zmanjšuje okoljski odtis zaradi prevoza.

Izzivi hidroponskega gojenja

Visoki začetni stroški

Vzpostavitev hidroponskega sistema zahteva znatna finančna sredstva za nakup opreme, tehnologije in izgradnjo infrastrukture.

Odvisnost od električne energije

Hidroponski sistemi se zanašajo na osvetlitev, črpalke in senzorje, kar pomeni visoko porabo energije. Rešitve, kot so solarni paneli, lahko pripomorejo k večji trajnosti.

Potrebno tehnično znanje

Uspešno hidroponsko gojenje zahteva natančno poznavanje hranil, PH-vrednosti in mikroklimatskih pogojev. Za začetnike je lahko zahtevno vzpostaviti učinkovit sistem.

Občutljivost na bolezni

Čeprav so rastline zaščitene pred škodljivci v tleh, so hidroponski sistemi lahko občutljivi na bolezni, ki se hitro širijo zaradi zaprtega okolja.

Omejen nabor rastlin

Hidroponika je najprimernejša za določene vrste rastlin, kot so listnata zelenjava, zelišča in jagode, medtem ko večje in bolj kompleksne rastline zahtevajo nekoliko bolj prilagojene sisteme.

Primeri dobre prakse in inovacije

Vertikalne kmetije

Vertikalni hidroponski sistemi v urbanih območjih omogočajo učinkovito izrabo prostora. Primer je “Sky Greens” v Singapurju, kjer pridelujejo zelenjavo na večnadstropnih stojalih.

Trajnostna pridelava

Hidroponski sistemi po svetu vse pogosteje uporabljajo obnovljive vire energije, kot je sončna energija, za zmanjšanje porabe električne energije in optimizacijo delovanja. Takšni sistemi so v uporabi v številnih državah, od ZDA in Evrope do Azije, kjer kombinirajo sončne panele z naprednimi tehnologijami za avtomatizacijo procesov. Na primer, hidroponske kmetije v Skandinaviji združujejo obnovljive vire energije z lokalno prilagojenimi rešitvami za energetsko učinkovito pridelavo, medtem ko so podobni pristopi v Aziji prilagojeni tropskim podnebnim razmeram. Takšni modeli trajnostne pridelave zmanjšujejo okoljski odtis in prispevajo k dolgoročni vzdržnosti pridelave hrane.

Potencial za prihodnost

Hidroponsko gojenje ima ogromen potencial, da postane dostopnejše za posameznike in manjše kmetije, predvsem s ciljno usmerjenimi ukrepi na področju tehnologije, ozaveščanja in finančne podpore. Ena ključnih poti za širšo uporabo hidroponike so subvencije, ki bi lahko spodbudile začetne naložbe. Nacionalni in evropski programi, kot je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), lahko mladim kmetom in podjetnikom zagotovijo finančna sredstva za vzpostavitev hidroponskih sistemov. Poleg tega bi lahko subvencionirali stroške energije, kar je pogosto ena največjih ovir pri hidroponski pridelavi.

Tehnološke inovacije, kot so avtomatizacija, uporaba umetne inteligence in senzorji za spremljanje rastnih pogojev, lahko poenostavijo vzdrževanje hidroponskih sistemov in jih naredijo dostopnejše tudi za tiste brez strokovnega znanja. Zmanjšanje stroškov tehnologije in razvoj manjših, modulskih sistemov za domačo uporabo bi omogočil, da bi si hidroponiko lažje privoščili posamezniki in gospodinjstva.

Poleg finančnih in tehnoloških rešitev je pomembno tudi ozaveščanje o prednostih hidroponskega gojenja. Organizacija delavnic, izobraževalnih kampanj in pilotnih projektov bi lahko pokazala praktične koristi hidroponike, kot so manjša poraba vode, hitrejša rast in višji donosi. S pomočjo sodelovanja med vladnimi institucijami, raziskovalnimi centri in lokalnimi skupnostmi bi lahko oblikovali trajnostni okvir, ki spodbuja sprejemanje hidroponske pridelave kot učinkovite rešitve za prihodnje prehranske izzive.

Združevanje teh ukrepov lahko hidroponiko uveljavi kot ključni del prihodnosti kmetijstva – dostopno, trajnostno in inovativno.

Hidroponsko gojenje zelenjave ponuja obetavno alternativo tradicionalnemu kmetovanju, še posebej v času, ko se soočamo s podnebnimi spremembami in pomanjkanjem naravnih virov. Čeprav prinaša nekatere izzive, so prednosti, kot so manjša poraba vode, hitrejša rast in boljša kakovost pridelka, ključne za trajnostni razvoj kmetijstva. Prava kombinacija tehnoloških inovacij in prilagoditev lokalnim razmeram lahko hidroponiko uvrsti med glavne rešitve za prihodnjo prehransko varnost.

Viri:
www.edengreen.com
www.skygreens.com

Življenje na podeželju in izzivi za mlade

Objavljeno: 18. 11. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Podeželje ponuja priložnosti za življenje v stiku z naravo, ohranjanje tradicije in tesno povezanost s skupnostjo. Vendar pa mladi na teh območjih pogosto naletijo na specifične izzive, ki vplivajo na njihovo odločitev, ali ostati na podeželju ali se preseliti v urbana območja. Razumevanje teh izzivov in ustvarjanje ustreznih rešitev je pomembno za prihodnost podeželskih skupnosti.

Izzivi mladih na podeželju

Podeželje je pogosto romantično prikazano kot idiličen prostor za odraščanje, kjer so skupnosti tesno povezane, narava zagotavlja varno okolje, življenjski slog pa je preprost. A ta podoba pogosto zakriva realne izzive, s katerimi se soočajo mladi na podeželju.

Omejene izobraževalne in zaposlitvene možnosti
Mnogi mladi na podeželju se soočajo s pomanjkanjem izobraževalnih ustanov in priložnosti za nadaljnje usposabljanje. To pogosto pomeni selitev v mesta, kar vodi do razpršenosti družin in izgube mladih na podeželju. Zaposlitvene možnosti so prav tako omejene, zlasti za tiste z višjo izobrazbo. Pogosto prevladujejo tradicionalne oblike zaposlitve, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in lokalne obrti, kar morda ne ustreza ambicijam ali sodobnim interesom mladih.

Dober primer iz tujine: Švedska univerza za kmetijske vede (SLU) ponuja magistrski program “Rural Development and Natural Resource Management“, ki se osredotoča na razvoj podeželja in trajnostno upravljanje naravnih virov. Ta program mladim omogoča pridobivanje znanj za reševanje izzivov na podeželju.

Družbeni pritiski in pričakovanja
Mladi na podeželju se pogosto soočajo s pričakovanji, da bodo prevzeli družinske kmetije ali podjetja. Čeprav je to lahko priložnost, prinaša tudi pritisk in omejuje njihove osebne izbire.

Dober primer rešitve: Avstrijska kmetijska politika poudarja inovativnost in trajnost v kmetijstvu. Država je vodilna na področju ekološkega kmetijstva v EU, kar mladim kmetom ponuja priložnosti za vključevanje v trajnostne prakse.

Izolacija in omejena infrastruktura

Podeželska območja pogosto trpijo zaradi pomanjkanja javnega prevoza, slabše zdravstvene oskrbe in omejenega dostopa do kulturnih ali športnih dejavnosti. Ta izolacija lahko vpliva na socialno življenje mladih in prispeva k občutkom osamljenosti.

Možne rešitve:

Izboljšanje javnega prevoza: Subvencioniranje prevoznih sredstev ali uvedba večjih frekvenc javnega prevoza lahko izboljša mobilnost.
Razvoj družabnih prostorov: Gradnja ali prenova mladinskih centrov, športnih objektov in kulturnih središč spodbuja druženje in aktivnosti.
Digitalna povezljivost: Zagotavljanje hitrega interneta omogoča dostop do spletnih vsebin, izobraževanja na daljavo in povezovanje z vrstniki.

Več o tem si lahko preberete v našem članku: Duševno zdravje mladih na kmetiji je pogosto spregledano

Priložnosti za mlade na podeželju

Kljub izzivom podeželje omogoča številne možnosti za razvoj mladih generacij.

Inovativno podjetništvo in agro-turizem

Podeželje ponuja odlične priložnosti za mlade podjetnike, ki želijo združiti tradicijo s sodobnimi inovacijami.
– Primer dobre prakse: Mladi podjetnik z Gorenjske je razvil koncept “podeželskih doživetij”, ki obiskovalcem ponuja izdelavo domačega kruha, spoznavanje zelišč in vožnjo s konjsko vprego. Takšni projekti povezujejo lokalne skupnosti in privabljajo turiste.

Digitalizacija kot most med podeželjem in mesti

Razvoj interneta in digitalnih tehnologij odpira vrata za delo na daljavo in spletno podjetništvo. Mladi na podeželju lahko vzpostavijo globalne povezave, hkrati pa uživajo prednosti mirnega in naravnega okolja.

Možnosti digitalizacije:

Spletno delo in freelancing: Mladi lahko delajo kot neodvisni strokovnjaki na področjih, kot so programiranje, grafično oblikovanje ali digitalni marketing.
Spletne platforme za prodajo lokalnih izdelkov: Uporaba e-trgovin in socialnih medijev za promocijo in prodajo izdelkov širšemu trgu.
Digitalno izobraževanje: Dostop do spletnih tečajev in webinarjev omogoča stalno učenje in pridobivanje novih veščin.

Podpora skupnosti in tradiciji

Podeželske skupnosti so pogosto tesno povezane in ponujajo občutek pripadnosti. Mladi, ki prevzemajo lokalne pobude, kot so organizacija dogodkov ali obnovitev lokalnih tradicij, lahko močno prispevajo k ohranjanju in razvoju podeželja.

Iniciative za krepitev skupnosti:

Lokalni festivali in prireditve: Organizacija kulturnih in športnih dogodkov, ki povezujejo prebivalce in promovirajo območje.
Projekti medgeneracijskega sodelovanja: Povezovanje starejših in mladih pri prenosu znanj in veščin ter skupnih projektih.
Prostovoljstvo in družbeni projekti: Sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih krepi družbene vezi in izboljšuje kakovost življenja v skupnosti.

Pomen podpore mladim na podeželju

Za spodbujanje mladih, da ostanejo na podeželju, je bistvena tudi sistemska podpora:

Dostop do financiranja in subvencij: Nacionalni in evropski programi, kot je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, lahko mladim pomagajo pri vzpostavitvi podjetij ali prenovi kmetij.
Razvoj infrastrukture: Boljša prometna povezava, hitrejši internet in dostop do zdravstvenih storitev so ključni za privlačnost podeželja.
Izobraževanje in usposabljanje: Lokalni izobraževalni programi, prilagojeni potrebam podeželja, omogočajo mladim pridobivanje znanj, ki so potrebna za razvoj sodobnega podeželja.

Programi razvoja podeželja

Programi razvoja podeželja, financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), so pomemben instrument EU za podporo trajnostnemu razvoju podeželskih območij.

Prednostne naloge: Med glavnimi cilji je prenos znanja v kmetijstvu, krepitev konkurenčnosti kmetij, učinkovita raba virov, ohranjanje ekosistemov in spodbujanje socialne vključenosti.
Primer uspeha: Mladinski kmetijski projekti v Sloveniji, ki so s subvencijami EKSRP omogočili prehod na ekološko pridelavo in povečali konkurenčnost mladih kmetov.

Mladi so pomembni za prihodnost podeželskih skupnosti. S prepoznavanjem njihovih izzivov, zagotavljanjem podpore in ustvarjanjem priložnosti jim lahko pomagamo, da ostanejo, živijo in ustvarjajo na podeželju. Podeželje lahko postane privlačen prostor, ki združuje tradicijo, inovacije in trajnostne rešitve, te bodo oblikovale prihodnost celotne skupnosti.

Viri:
www.agriculture.ec.europa.eu
www.ruralpact.rural-vision.europa.eu

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Skrb za živali na kmetiji pozimi – nasveti za dobro počutje

Objavljeno: 18. 11. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Zimski meseci prinašajo številne izzive za živali na kmetiji. Nizke temperature, veter, sneg in led lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje. Priprava na zimsko obdobje zahteva poseben pristop, saj vremenski pogoji ne vplivajo le na živali, ampak tudi na produktivnost in dolgoročno zdravje celotne kmetije. Zato je pomembno, da kmetje poskrbijo za ustrezne pogoje, ki bodo živalim omogočili preživeti zimo brez večjih težav.

Kdaj je prezimovanje na prostem primerno?

Za uspešno prezimovanje na prostem morajo biti živali v dobri kondiciji, kar zahteva suho voluminozno krmo, ki jim pomaga ohranjati toploto. Potrebe po krmi se v zimskem obdobju povečajo za približno 20 %, zato je treba to upoštevati pri pripravi zalog. Govedo dnevno zaužije okoli 25 kg mrve, ovce pa 3–4 kg, pri čemer pogosto izbirajo le najboljšo krmo. Zaradi velikega vnosa suhe krme se povečajo tudi potrebe po vodi.

Zagotavljanje primernega zavetja

Živali potrebujejo zaščito pred ekstremnimi vremenskimi razmerami. Pomembno je, da imajo dostop do suhega, toplega in dobro prezračenega zavetja, ki jih ščiti pred vetrom, dežjem in snegom. Zavetje mora biti prostorno in brez prepiha, saj lahko ta povzroči zdravstvene težave. Suha in čista tla v zavetju pa zmanjšujejo možnost za razvoj bolezni.

Prehrana in hidracija

V zimskem času se energetske potrebe živali povečajo, saj porabijo več energije za vzdrževanje telesne temperature. Zato je pomembno, da jim zagotovimo kakovostno in energijsko bogato krmo. Hranljiva krma, kot je suha mrva, podpira njihovo kondicijo in tudi pomaga pri ohranjanju toplote. Poleg tega morajo imeti živali ves čas dostop do sveže in nezamrznjene vode. Uporaba grelcev za vodo ali redno menjavanje vode lahko prepreči njeno zamrzovanje.

Skrb za živali – nega in higiena

Redna nega živali je bistvena za preprečevanje zdravstvenih težav. Posebno pozornost je treba nameniti kopitom in parkljem, saj lahko sneg in blato povzročita okužbe. Prav tako je pomembno, da so živali suhe, saj mokra dlaka zmanjšuje izolacijske lastnosti in povečuje tveganje za podhladitev.

Zdravstveni nadzor

Redni pregledi živali omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih zdravstvenih težav. Cepljenja in preventivni zdravstveni ukrepi so še posebej pomembni v zimskem času, ko so živali bolj dovzetne za bolezni. Prav tako je priporočljivo spremljati telesno kondicijo živali in po potrebi prilagoditi prehrano ter oskrbo.

Celoletna reja živali na prostem: prednosti in izzivi

Na Primorskem se vse več kmetij odloča za celoletno rejo živali na prostem, kar vključuje prezimovanje od decembra do marca in pašo v preostalem delu leta. Takšna reja zahteva poznavanje vremenskih razmer (temperatura, veter, padavine) in značilnosti območja (teren, vodotoki, plazovi). Prezimovanju na prostem se dobro prilagodijo krave dojilje, ovce, konji in plemenske telice, medtem ko so krave molznice in koze manj primerne.

Ustrezna skrb za živali in njihova zaščita pred neugodnimi vremenskimi razmerami, skladno z zakonodajo, ki predpisuje zaščito pred vetrom, soncem in suho zavetje za počitek, je ključnega pomena. Takšna reja prinaša številne koristi, med drugim zmanjšane stroške, boljšo odpornost živali, izboljšanje kakovosti tal in preprečevanje zaraščanja zemljišč.

4 glavni dejavniki za zaščito živali v mrzlem vremenu

Zagotovite ustrezno zavetje:
Poskrbite, da imajo živali v mrzlih razmerah dostop do primernega zavetja. To jim nudi zaščito pred vetrom, dežjem, snegom in ekstremnim mrazom. Zavetišče naj bo suho, toplo in dovolj prostorno za vse živali.
Skrb za ustrezno prehrano:
Povečajte količino in kakovost krme, saj živali v zimskih mesecih potrebujejo več energije za ohranjanje telesne toplote. Suha in hranljiva voluminozna krma je ključnega pomena.
Preverjajte zaloge vode:
Poskrbite, da imajo živali vedno dostop do sveže vode, ki ni zamrznjena. Redno pregledujte napajalnike in po potrebi odstranite led.
Opazujte znake podhladitve:
Bodite pozorni na znake podhladitve, kot so tresenje, počasnost ali zaspanost pri živalih. Če opazite te simptome, žival takoj premaknite na toplo in ji zagotovite ustrezno nego.

Ustrezna skrb za živali v zimskem času zahteva premišljeno načrtovanje in dosledno izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo njihovo zdravje in dobro počutje. Zagotavljanje primernega zavetja, kakovostne prehrane, sveže vode, redne nege in zdravstvenega nadzora so bistveni elementi, ki bodo pomagali živalim preživeti zimo brez večjih težav. Takšna skrb ne vpliva le na dobrobit živali, temveč tudi na dolgoročno uspešnost in trajnost kmetovanja.

Viri:
www.canr.msu.edu
www.sparknotes.com
www.kmetijskizavod-ng.si

Zanimivi kmetijski dogodki v Evropi v letu 2024

Objavljeno: 18. 10. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Leto 2024 prinaša številne pomembne kmetijske dogodke po vsej Evropi. Ti sejmi povezujejo strokovnjake iz kmetijskega sektorja in ponujajo priložnost za spoznavanje najnovejših tehnologij, inovacij ter trajnostnih praks.

Srečujejo se raziskovalci, strokovnjaki in podjetja z različnih koncev, ki izmenjujejo znanja in vzpostavljajo nova sodelovanja. Vse to prispeva k okrepitvi mednarodnega sodelovanja na področju trajnostnega kmetijstva in prehranske varnosti.

V nadaljevanju so predstavljeni pomembni kmetijski dogodki v Evropi, njihovi datumi in lokacije.

Sejmi in kmetijski dogodki, ki so že za nami v 2024:

SIVAL: Parc des Expositions D’Angers, Angers, Francija. 16. – 18. januar 2024
SIVAL je eden najpomembnejših kmetijskih sejmov v Franciji, kjer se srečujejo razstavljavci iz sektorjev gozdarstva, ribolova, poljedelstva, hortikulture, živinoreje, vinogradništva in prehrambne industrije.
LAMMA: NEC, Birmingham, Združeno kraljestvo. 17. – 18. januar 2024
Vodilni dogodek za področje kmetijske mehanizacije v Združenem kraljestvu, kjer več kot 600 razstavljavcev predstavlja najnovejše inovacije pri traktorjih in voznem parku.
AGROmashEXPO: Hungexpo – Budapest Fair Center, Budimpešta, Madžarska. 24. – 27. januar 2024
Osrednji dogodek na Madžarskem, ki vključuje razstavo kmetijskih strojev, gozdarske opreme in inovacij na področju pesticidov in gnojil.
Agrotica 2024: Mednarodni kongresni center, Solun, Grčija. 1. – 4. februar 2024
Mednarodni sejem kmetijske mehanizacije in tehnologije, ki izstopa kot eden najpomembnejših dogodkov v jugovzhodni Evropi.
FRUIT LOGISTICA: Messe Berlin GmbH, Berlin, Nemčija. 7. – 9. februar 2024
Sejem, ki združuje vse akterje iz sektorja pridelave in distribucije svežega sadja in zelenjave, z udeleženci iz več kot 140 držav.
FIMA: Zaragoza Trade Fair, Zaragoza, Španija. 13. – 17. februar 2024
Mednarodni sejem kmetijskih strojev, ki se osredotoča na digitalne inovacije in tehnološki razvoj v kmetijstvu.
TIER & TECHNIK: Olma Messen St. Gallen, St. Gallen, Švica. 22. – 25. februar 2024
Poudarek je na razstavi živali, inovacijah na področju kmetijske opreme ter številnih tekmovanjih in konferencah.
Techagro 2024: BVV – Trade Fairs Brno, Brno, Češka. 7. – 11. april 2024
Pomemben dogodek s poudarkom na pametnem kmetovanju in napredkih v živinoreji, gozdarstvu ter veterinarski tehnologiji.
Caspian Agro: Baku Expo Center, Baku, Azerbajdžan. 15. – 17. maj 2024
Sejem, kjer strokovnjaki iz regije Kaspijskega morja predstavljajo najnovejše kmetijske tehnologije in iščejo nova poslovna partnerstva.
AgriPlanta-RomAgroTec: Fundulea, okrožje Călărași, Romunija. 23. – 26. maj 2024
Sejem, kjer kmetje in strokovnjaki iz industrije predstavljajo nove tehnologije in uspešne modele kmetijske prakse.
Salon de l’herbe et des fourrages: Nouvoitou, Francija. 29. – 30. maj 2024
Osredotoča se na pridelavo trav in krme ter vključuje praktične predstavitve opreme na več kot 40 hektarjih.
GREENTECH: RAI Amsterdam, Amsterdam, Nizozemska. 11. – 13. junij 2024
Poudarek je na hortikulturni tehnologiji in trajnostnih praksah v kmetijstvu.
Agra-Feria: Pomurski Sejem, Gornja Radgona, Slovenija. 24. – 29. avgust 2024
Pomemben kmetijski dogodek v Sloveniji s poudarkom na kmetijski mehanizaciji, gozdarstvu in prehrambni industriji.
SPACE 2024: Rennes Parc-Expo, Rennes, Francija. 17. – 19. september 2024
Sejem živinoreje, kjer so predstavljene inovacije v prehrani živali, genetiki in gradnji objektov za živino.
Sommet de l’Elevage: Parc Expo Plaine de Sarliève, Clermont-Ferrand, Francija. 1. – 4. oktober 2024
Pomemben dogodek za panogo živinoreje, ki ponuja predstavitve najnovejših izdelkov in tehnologij v industriji živinoreje.
Fruit Attraction: Madrid Fair, Madrid, Španija. 8. – 10. oktober 2024
Eden največjih mednarodnih sejmov s področja sadja in zelenjave. Združuje strokovnjake iz celotne verige ter ponuja izmenjavo izkušenj in inovacij.

Sejmi in kmetijski dogodki, ki še sledijo v 2024:

Indagra: Bucharest – Romexpo, Bukarešta, Romunija. 30. oktober – 3. november 2024
Vodilni sejem za kmetijstvo, vinarstvo, vrtnarstvo in živinorejo v Romuniji, ki zajema celoten spekter kmetijskega sektorja, od hrane do logistike.
EIMA 2024: Bologna Fiera, Bologna, Italija. 6. – 10. november 2024
EIMA International je osredotočena na kmetijsko in vrtno mehanizacijo, kjer sodeluje več kot tisoč podjetij, ki predstavljajo najsodobnejše tehnologije in izdelke.
EuroTier 2024: Deutsche Messe AG Hannover, Hanover, Nemčija. 12. – 15. november 2024
EuroTier je vodilni mednarodni sejem za profesionalno kmetovanje in upravljanje z živino, kjer so predstavljene inovacije in standardi v industriji živinoreje.
GROWTECH ANTALYA: Anfaş Expo Center, Antalya, Turčija. 20. – 23. november 2024
Najpomembnejši svetovni sejem za predstavitev rastlinjakov, kjer se predstavljajo vodilna podjetja z inovativnimi tehnologijami in izdelki za kmetijstvo.
Royal Ulster Winter Fair: Eikon Exhibition Centre, Lisburn, Severna Irska. december 2024
Sejem, kjer bodo predstavljeni izdelki in storitve s posebnim poudarkom na mlekarstvu, z več kot 180 razstavljavci.

Pestro kmetijsko dogajanje
Leto 2024 prinaša vrsto zanimivih in pomembnih kmetijskih dogodkov po vsej Evropi. Ti sejmi in kongresi so priložnost za predstavitev najnovejših tehnologij, strojev in praks ter izjemna priložnost za mreženje, izmenjavo izkušenj ter spodbujanje trajnostnega in inovativnega razvoja v kmetijstvu. Kmetijski dogodki ponujajo vpogled v prihajajoče trende in rešitve, ki bodo oblikovale prihodnost kmetijstva, od napredkov v digitalnih tehnologijah do trajnostne pridelave hrane.

Vir:
www.agriplasticscommunity.com
www.sejem-agra.si

Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino

Objavljeno: 18. 6. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Obvladovanje plevela je bistveno za uspešno pridelavo kmetijskih pridelkov. Trajnostne prakse obvladovanja plevela ne zagotavljajo le zmanjšanja uporabe kemičnih herbicidov, ampak tudi varujejo okolje, izboljšujejo zdravje tal in podpirajo biotsko raznovrstnost.

Kulturne prakse, kot so kolobarjenje, prekrivanje posevkov, mulčenje in vzdrževanje optimalnih pogojev za rast poljščin, zmanjšujejo pritisk plevelov na posevke. Te prakse prav tako pomagajo izboljšati kakovost tal ter zmanjšujejo intenzivnost in pogostost obdelovanja, ki sta potrebni za ustrezno zatiranje plevelov.

Obvladovanje plevela v kmetijstvu pogosto ovira uporaba neučinkovitih intenzivnih metod, kot so monokultura, globoko oranje in herbicidi, kar povzroča zdravstvene in okoljske težave. V Sredozemlju je pojav herbicidno odpornih ekotipov plevela, zlasti v Franciji, Španiji in Italiji, velik problem. Sprejemanje agroekologije kot trajnostnega pristopa za obvladovanje plevela ponuja različne tehnike za izboljšanje trajnosti, ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti.

Mehanske metode

Mehansko obvladovanje plevela vključuje uporabo različnih orodij in tehnik za fizično odstranitev plevela. Med najpogostejše metode spadajo:

Ročno odstranjevanje: Primerno za majhne površine in posebej trdovraten plevel. To je učinkovita metoda, ki omogoča natančno odstranjevanje plevela, vendar je lahko časovno zahtevna.
Plitvo obdelovanje tal: Zmanjšuje kaljenje semen plevela, saj semena ostanejo na površini in niso zakopana v rodovitno plast tal. S tem se zmanjša rast novih plevelov.
Uporaba pokrovnih rastlin: Rastline, ki hitro rastejo in pokrijejo tla, zmanjšujejo prostor za rast plevela. Pokrovne rastline tudi izboljšujejo strukturo tal in povečujejo njihovo rodovitnost.

Biološke metode

Biološko obvladovanje plevela vključuje uporabo naravnih sovražnikov plevela za zmanjšanje njegove populacije. Te metode vključujejo:

Uvajanje koristnih žuželk: Nekatere vrste žuželk se prehranjujejo s specifičnimi vrstami plevela in lahko učinkovito zmanjšajo njegovo razširjenost.
Uporaba mikroorganizmov: Bakterije, glive in drugi mikroorganizmi lahko okužijo in oslabijo plevel, kar zmanjšuje njegovo rast in razširjenost.

Naravne metode namesto kemičnih

Namesto kemičnih sredstev trajnostne prakse obvladovanja plevela vključujejo uporabo naravnih in manj škodljivih metod. Te metode temeljijo na zmanjšanju uporabe herbicidov:

Uporaba naravnih herbicidov: Uporaba naravnih snovi, kot so kis, soda ali sol, za nadzor plevela. Te snovi so okolju prijazne in manj škodljive za ljudi in živali.
Mulčenje: Uporaba organskega ali anorganskega mulča za preprečevanje rasti plevela z zadušitvijo. Mulčenje tudi pomaga ohranjati vlago v tleh in izboljšuje njihovo strukturo.
Sončna sterilizacija: Uporaba plastične folije za segrevanje tal in uničenje semen plevela s sončno energijo. Ta metoda je učinkovita za sterilizacijo tal pred sajenjem.

Kulturne metode

Kulturne metode vključujejo spremembe v načinu kmetovanja, ki zmanjšujejo pojavnost plevela. Te metode vključujejo:

Kolobarjenje: Različne vrste pridelkov imajo različne vplive na plevel, tako kolobarjenje zmanjšuje možnosti za razvoj specifičnega plevela. Kolobarjenje tudi izboljšuje rodovitnost tal in zmanjšuje potrebo po kemičnih gnojilih.
Prilagoditev setve in gostote posevka: Zgodnja setev in gostejša setev lahko pridelkom omogočita prednost pred plevelom. Gostejši posevki zmanjšujejo prostor in svetlobo, ki jo plevel potrebuje za rast.

Ste vedeli?

Veliko najpogostejših plevelov je pravzaprav užitnih in morda se vam bo zdelo privlačno, da se jih naučite pobirati in vključiti v svoje obroke. Uporabite jih za sestavine solatnih mešanic, da boste od svojega dela s plevelom imeli nekaj več. Samo poglejte navadno regačico, zvezdico, regrat, kislico in ostale samonikle rastline, ki rastejo okoli vas in jih lahko vključite v zdrave obroke.

Povzetek

Trajnostne prakse obvladovanja plevela so ključne za doseganje trajnostne kmetijske proizvodnje.

Uporaba kombinacije mehanskih, bioloških, naravnih in kulturnih metod omogoča učinkovit nadzor plevela z minimalnim vplivom na okolje. Z nenehnim izobraževanjem in prilagajanjem praks lahko kmetje zmanjšajo odvisnost od kemičnih herbicidov in povečajo dolgoročno zdravje svojih zemljišč.

Tekst:
N. G.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Rastlinjaki: Kako do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah

Objavljeno: 20. 4. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Dandanes, ko vremenske razmere postajajo vse bolj nepredvidljive in ekstremne, od snega v aprilu, ki smo ga že imeli letos, do poletnih neurij in toče, se kmetje in vrtnarji soočajo s številnimi izzivi pri zagotavljanju zdrave in obilne pridelave.

Rastlinjaki nudijo idealno rešitev za te izzive, saj omogočajo nadzorovano rastno okolje, ki rastlinam zagotavlja zaščito pred zunanjimi vplivi.

Pomen rastlinjakov v sodobnem vrtnarstvu in kmetijstvu

Rastlinjaki so postali bistveni za sodobne vrtnarske in kmetijske prakse, saj omogočajo pridelavo zelenjave, sadja, jagodičevja, cvetja in drugih rastlin neodvisno od sezonskih vremenskih razmer. Ti strukturirani prostori lahko bistveno zmanjšajo tveganje poškodb rastlin zaradi naravnih ujm in škodljivcev, hkrati pa povečajo produktivnost in kakovost pridelkov.

Vrste rastlinjakov

Obstajajo različne vrste rastlinjakov, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in materialih:

Stekleni rastlinjaki so klasična izbira, ki ponuja odlično svetlobno prepustnost in dolgo življenjsko dobo, vendar so lahko dražji in zahtevnejši za vzdrževanje. Idealni so za gojenje zelenjave, kot so paradižnik, paprika in kumare, ki zahtevajo veliko svetlobe. Primerni so tudi za cvetje, kot so vrtnice in gerbere, ki potrebujejo konstantno in močno svetlobo.
Plastični rastlinjaki iz polikarbonata ali drugih sintetičnih materialov so bolj dostopni in nudijo dobro zaščito pred UV žarki ter so lažji za postavitev. Primerni so za gojenje jagodičevja, kot so maline in jagode, ki so občutljive na direktno sončno svetlobo. Prav tako so dobri za gojenje solate ter večine zelenolistnate zelenjave in zelišč, ki zahtevajo zaščito pred močnimi UV žarki.
Tunelski rastlinjaki so preprostejše in cenejše rešitve, ki so lahko tudi prenosljivi in primerni za manjše vrtove ali sezonsko uporabo. Uporabni so za sezonsko gojenje zelenjave, kot so na primer špinača, blitva in grah. So tudi dobra izbira za začetno vzgojo sadik, ki jih lahko kasneje presadimo na prosto.

Prednosti uporabe rastlinjakov

Uporaba rastlinjakov omogoča številne prednosti, vključno z:

Podaljšana rastna sezona: Rastlinjaki omogočajo zgodnejši začetek in poznejši zaključek pridelovalne sezone.
Optimalni pogoji za rast: Z nadzorom temperature, vlage in svetlobe lahko v rastlinjakih ustvarite idealne pogoje za rast rastlin.
Večja donosnost: Z zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi lahko rastlinjaki zagotovijo bolj zanesljivo in obilnejšo pridelavo.

Rastlinjaki tako predstavljajo odlično naložbo za vse, ki želijo zagotoviti kakovost in količino svojih pridelkov, ne glede na zunanje pogoje. Vlaganje v rastlinjak zmanjša tveganje za upad ali izgubo pridelkov zaradi vremenskih ujm. Obenem tudi dopušča možnosti poigravanja z različnimi vrstami rastlin, ki morda ne bi uspevale v vaši klimi.

Zgodnje vrtnarjenje v rastlinjaku

Rastlinjaki nudijo odlično rešitev za vrtnarje, ki želijo začeti pridelavo že zgodaj spomladi in jo podaljšati vse do konca leta. Ti strukturirani prostori omogočajo nadzor nad rastnimi pogoji. Saj ščitijo rastline pred hladnimi nočnimi temperaturami in nepredvidljivimi vremenskimi pojavi, kot so spomladanske pozebe.

Z ogrevanim rastlinjakom lahko vrtnarji že konec aprila pridelajo paradižnik, medtem ko lahko sadike jagod že v februarju preselijo v toplo okolje rastlinjaka za zgodnji pridelek. Ko paradižnik zahteva več prostora, je mogoče jagode preprosto prestaviti na prosto, kar omogoča celoletno optimalno izrabo prostora v rastlinjaku. Poleg tega lahko uporabijo sistem kapljičnega zalivanja, kar zagotavlja enakomerno vlažnost, ki izboljša rast in okus zgodnjih vrtnin. Ta način pridelave bistveno podaljša pridelovalno sezono, izboljša kakovost in količino pridelka, hkrati pa vrtnarjem in kmetom omogoča večjo samozadostnost v nestabilnih klimatskih razmerah.

Prihodnost vrtnarjenja s pomočjo rastlinjakov

Rastlinjaki so se izkazali kot nepogrešljivo orodje v boju proti vse bolj nepredvidljivim vremenskim razmeram, ki vplivajo na kmetijsko in vrtnarsko sezono. Z zagotavljanjem kontroliranega okolja, ki omogoča predvidljivo in zdravo rast rastlin, rastlinjaki izboljšajo kakovost in količino pridelkov ter hkrati zmanjšajo okoljski odtis pridelave hrane. So naložba v prihodnost, saj ponujajo trajnostni pristop k vrtnarjenju in kmetijstvu. To lahko pomaga zagotoviti prehransko varnost in ekonomsko stabilnost za prihodnje generacije. Za vse, ki se želijo prilagoditi spremenljivim klimatskim razmeram in izkoristiti možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, je vlaganje v rastlinjak pametna in tudi zelena odločitev.

Tekst:
N. G.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti in zanesljivejše rasti

Objavljeno: 19. 3. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

V svetu kmetijstva, kjer je vsak korak v procesu obdelave tal ključnega pomena za uspeh pridelka, igrajo njivski valji nepogrešljivo vlogo. Med široko paleto orodij, ki kmetom pomagajo pri pripravi in vzdrževanju polj, se njivski valj Roler izpostavlja kot izjemno učinkovita rešitev za valjanje in utrjevanje njiv, travnikov in drugih terenov.

Kaj so njivski valji?

Njivski valji so kmetijska orodja, namenjena utrjevanju tal po setvi, kar pomaga pri ohranjanju vlage v tleh, izboljšuje stik semen s tlemi in s tem povečuje kaljivost. Uporabljajo se lahko tudi za zgladitev površine tal, kar olajša naslednje faze obdelave in skrbi za rastline.

Njivski valji nekoč in danes

Razvoj njivskih valjev skozi čas odraža napredek in inovacije v kmetijski tehnologiji. Prvi valji, ki so jih uporabljali kmetje, so bili preprosti lesenih valji, ki so jih vlekli konji ali voli. Ti zgodnji valji so bili učinkoviti pri zbijanju zemlje, vendar so imeli omejene zmogljivosti in niso omogočali dodatne obtežitve ali prilagajanja različnim tipom tal. Z razvojem mehanizacije in uvajanjem traktorjev v kmetijstvo so se pojavili tudi bolj napredni kovinski valji, ki so omogočali večjo natančnost in učinkovitost pri pripravi tal.

Današnji njivski valji, kot je Roler, so plod let raziskav in razvoja ter vključujejo napredne funkcije, kot so gibljivi priklopi in možnost dodatne obtežitve. Te inovacije omogočajo kmetom, da natančneje nadzorujejo pritisk valja na tla, kar je ključnega pomena za optimalno kaljivost semen in zadrževanje vlage. Poleg tega sodobni valji omogočajo hitrejše in bolj enakomerno valjanje večjih površin, kar povečuje produktivnost in zmanjšuje čas, potreben za pripravo tal.

Zanimivost, ki spremlja razvoj njivskih valjev, je tudi njihova vsestranskost. Poleg osnovne funkcije utrjevanja tal po setvi in izboljšanja stika semen s tlemi, se valji uporabljajo tudi za zgladitev površine tal po zimskem oranju, kar olajša dostop in delo s kmetijskimi stroji.

Razvoj njivskih valjev od preprostih lesenih orodij do visokotehnoloških kmetijskih strojev odraža nenehno prizadevanje za izboljšanje kmetijskih praks in povečanje produktivnosti. Njivski valj Roler je primer sodobne kmetijske opreme, ki združuje tradicijo in inovacijo.

Prednosti njivskega valja Roler

Njivski valj Roler je zasnovan tako, da zadovolji potrebe sodobnega kmetijstva. Njegove glavne prednosti vključujejo:

• Vsestranskost uporabe: Roler je primeren za uporabo na različnih vrstah tal, od njiv do travnikov in pašnikov, ter je učinkovit pri valjanju širokega spektra kultur, vključno s pšenico, koruzo in travo.
• Utrjevanje terena: Valj je nepogrešljiv pri utrjevanju različnih terenov, kar zagotavlja boljšo kaljivost posevkov in zadrževanje vlage na obdelanih površinah.
• Dodatna obtežitev: Čep valja omogoča dodatno obtežitev s poljubnim polnilom, kot sta voda ali mivka, kar povečuje njegovo učinkovitost.

Tehnične specifikacije

Njivski valj Roler je na voljo v več velikostih, kar omogoča prilagoditev potrebam posamezne kmetije. Njegove ključne specifikacije vključujejo različne delovne širine od 200 cm do 290 cm in možnost dodatne obtežitve, ki zagotavlja optimalen pritisk na tla.

Gibljiv priklop za enakomerno pritiskanje

Eden od glavnih tehničnih dosežkov valja Roler je njegov gibljiv priklop, ki omogoča, da se valj samodejno prilagaja podlagi in nanjo enakomerno pritiska po celotni površini. To zagotavlja učinkovitejše utrjevanje tal in boljše pogoje za rast rastlin.

V svetu, kjer je vsak korak v procesu kmetovanja pomemben, je njivski valj Roler kot ključno orodje za kmete, ki iščejo zanesljivo rast in hitrejšo kaljivost svojih pridelkov. Z njegovo pomočjo lahko kmetje izboljšajo učinkovitost svojega dela na polju in zagotovijo, da bodo njihove rastline imele najboljše možne pogoje za uspeh.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Od upornika do učitelja: Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje

Objavljeno: 19. 3. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Pionir trajnostnega kmetovanja

Sepp Holzer, pogosto imenovan “Dalajlama permakulture”, je pionir in inovator v svetu trajnostnega kmetovanja. Njegova filozofija in prakse permakulture so navdih za kmete in naravoslovce po vsem svetu, še posebej v regijah s podobnimi kmetijskimi pogoji, kot so Slovenija, Avstrija, Nemčija in Švica. Njegovo delo v avstrijskem Krameterhofu in drugod po svetu dokazuje, kako je mogoče z uporabo permakulturnih načel ustvariti rodovitne in samozadostne ekosisteme, ki spoštujejo naravne cikle in biotsko raznovrstnost.

Filozofija življenja in kmetovanja

Holzerjeva permakultura ni le način kmetovanja; je filozofija življenja, ki temelji na globokem spoštovanju in razumevanju naravnih zakonitosti. Z njegovimi tehnikami, kot so akvakultura, hugelkultura in ustvarjanje prostorov za zadrževanje vode, Holzer dokazuje, da je mogoče naravne vire uporabljati na način, ki podpira obilje in raznovrstnost življenja.

Sepp Holzer – več kot le kmet

V svoji karieri je Holzer postal več kot le kmet; postal je mentor, učitelj in navdih za generacije ljudi, ki iščejo alternative konvencionalnim kmetijskim praksam. Njegova predanost izobraževanju in deljenju znanja je ključnega pomena za širjenje permakulture kot trajnostne rešitve za izzive, s katerimi se sooča sodobno kmetijstvo.

Živeti v harmoniji z naravo

Sepp Holzer ostaja uporni kmet, ki s svojim delom in življenjem dokazuje, da je mogoče živeti v harmoniji z naravo, hkrati pa zagotavljati obilno in zdravo hrano za skupnosti po vsem svetu. Njegova zapuščina in vpliv se nadaljujeta skozi njegove knjige, seminarje in projekte, ki širijo znanje in prakse permakulture daleč preko meja njegove rodne Avstrije.

Edinstven pristop k naravi

Svetovno je znan po svojem edinstvenem pristopu k razumevanju narave, ki ga je razvil že v otroštvu. Njegova tehnika je posebna, ker se je naučil brati in razumeti naravo, opazoval in poslušal je naravo ter iz tega črpal zaključke, medtem ko je včasih delal napake, ki jih je sčasoma popravljal in pristope izpopolnjeval s pomočjo novih vsakodnevnih izkušenj.

Obnovitev narave

Njegovo razumevanje, kako obnoviti naravo z razvojem decentraliziranih prostorov za zadrževanje vode, je edinstveno. Podobno kot so naša telesa približno 70% voda, je tudi površina Zemlje pokrita z okoli 70% vode. Za uspešno rodovitno pokrajino je potrebna obilica dobro upravljane vode.

Principi njegovih tehnik

Principi njegovih tehnik vključujejo kmetovanje v harmoniji z naravo (flora/rastline in tla ter favna/živali), akvakulturo (prostori za zadrževanje vode in vrtovi kraterjev), terase in unikatno oblikovane dvignjene grede (hugelkultura).

Sepp Holzer poudarja, da katastrofe nastopijo, ko “preveč ljudi hkrati ravna neumno”, ne da bi razumeli edino resnico narave.

Po svojem delu je znan na izvirni kmetiji Krameterhof in pozitivnih spremembah v pokrajini, ki jih je uvedel v različnih delih sveta, vključno z Extremaduro v Španiji, Tameri na Portugalskem in Kallispelu v Montani, ZDA. Od leta 2012 živi s svojo ženo na kmetiji Holzerhof v Burgenlandu v Avstriji.

V slovenščino imamo prevedeno tudi Holzerjevo delo: Sepp Holzer – Uporni kmet

Razumevanje permakulture

Kaj je permakultura?

Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor (habitat) s posnemanjem vzorcev iz narave. Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja, primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnje prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, ekološko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.

Kaj je akvakultura?

Akvakultura, znana tudi kot vodno kmetijstvo, je nadzorovana vzreja vodnih organizmov, kot so ribe, raki, mehkužci, alge in vodne rastline. Akvakultura vključuje gojenje populacij v sladki in slani vodi pod nadzorovanimi ali polnaravnimi pogoji in se lahko kontrastira s komercialnim ribolovom, ki predstavlja ulov divjih rib. Akvakultura je tudi praksa, uporabljena za obnovo in rehabilitacijo morskih in sladkovodnih ekosistemov.

Kaj je hugelkultura?

Hugelkultura je hortikulturna tehnika, ki izboljša rodovitnost tal, zadrževanje vode in ogrevanje tal, kar koristi rastlinam, gojenim v bližini nasipov ali na njih. Dobesedno pomeni greda iz nasipa. Je tehnika, pri kateri se nasip, zgrajen iz razpadajočih lesnih ostankov in drugih kompostljivih biomaterialov rastlin, kasneje (ali takoj) zasadi kot dvignjena ali visoka greda.

Sporočilo in navdih

V svetu, kjer se soočamo z vedno večjimi okoljskimi izzivi, Sepp Holzer ponuja upanje in navdih. Njegova življenjska pot in delo sta dokaz, da s strastjo, znanjem in spoštovanjem do narave lahko ustvarimo bolj trajnostno in rodovitno prihodnost. Holzerjeva permakultura je revolucionarna filozofija, ki presega tradicionalne meje in nas uči, kako živeti v sožitju z Zemljo.
Z majhnimi koraki, kot so hugelkultura, akvakultura ali preprosto spoštovanje naravnih ciklov, lahko vsak prispeva k obnovi našega planeta

Kot “uporni kmet” je Sepp Holzer presegel konvencionalne metode in pokazal, da je mogoče tudi na najbolj zahtevnih terenih ustvariti obilje. Njegovo sporočilo je jasno: ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, so rešitve na dosegu roke, če smo pripravljeni poslušati in se učiti od narave.

V času, ko je potreba po trajnostnem razvoju v ospredju, nas zgled Seppa Holzerja spodbuja, da ponovno razmislimo o našem odnosu do Zemlje, kmetovanja, ekologije in življenja samega. Njegovo učenje ni le v zelenih hribih Krameterhofa ali v knjigah, ki jih je napisal; je v srcih in umih vseh nas, ki smo pripravljeni sprejeti izziv in delati za zeleno, rodovitno in pravično prihodnost.

Vir in naslovna fotografija: