Entries by

Obdelava zemlje v času rasti poljščin

Prava skrb za posevke se začne šele s setvijo. Posevek ogroža skorja prsti, plevel, bolezni, škodljivci in drugo. Če ga prepustimo samemu sebi, ga te nadloge oslabe, tako da bo pridelek pičel. Najhujša sovražnika komaj vzniklega posevka sta plevel in skorja, zato moramo vzdrževati površje zemlje rahlo in nezapleveljeno, vsaj dokler posevek ne prekrije zemlje. […]

Gnojenje pašnikov in travnikov ter fiziološke potrebe živine

Gnojenje travinja z dušikom Dušik močno pospešuje rast. Pridelek, glede količine kot tudi kakovosti (vsebnost energije in beljakovin), narašča v čistih posevkih trav z rastočimi odmerki N (dušika). V poskusih na različnih koncih Evrope so ugotovili ekonomsko pozitivno delovanje N pri odmerkih od 200 do 600 kg N/ha. V različnih poskusih so statistično značilno največje […]

Škode in koristi od plevelnih rastlin

Pleveli so rastline, ki imajo negativen vpliv na razvoj in oblikovanje pridelka gojenih rastlin na kakršenkoli neposreden ali posreden način. Določene vrste rastlin nas ne motijo zgolj na mestih pridelave gojenih rastlin, temveč tudi na drugih rastiščih (transportne poti, zelenice, bivanjsko okolje…). Najširše gledano so pleveli vse rastline, ki se samoniklo razvijejo na rastiščih, ki […]

Blaženje posledic spomladanske suše (ustrezni ukrepi za pripravo tal na prve setve in sejanja)

Posledice pomanjkanja vode lahko ublažimo z nekaterimi agrotehničnimi ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje zadrževanja razpoložljive vode v tleh. Prizadetost rastlin je precej odvisna tudi od ustrezne prehranjenosti rastlin ter strukture tal. Negativne posledice suše so mnogo manjše na kmetijskih rastlinah, ki rastejo na težjih ilovnato-glinastih tleh, kot tistih na lahkih peščenih tleh. Splošni […]

Kako nekaj opredeljujemo kot “organsko”?

Pred nekaj leti je večina ljudi domnevala, da “organsko” pomeni popolnoma “brez pesticidov”. Danes je beseda organsko ali ekološko postala veliko bolj »elastična«, saj se trgi povečujejo, nove tehnologije izpodbijajo prakse ekološkega kmetovanja, javnost pa je bolj zaskrbljena zaradi namensko (umetno) pripravljene hrane. Lobi za ekološko hrano se je na javne proteste, ki so jih […]

Žuželke bi lahko pomagale pri samooskrbi s hrano za ljudi in živali

Žuželke v izdelkih, kot so testenine ali kruh, mikroalge in enocelične beljakovine, pridobljene iz lesa, bi lahko v prihodnosti pomagale pri prehrani ljudi in živali. Zdaj tisti, ki raziskujejo alternativne beljakovine za bolj trajnostno prehranjevanje, razmišljajo, kako prehod na hrano na osnovi teh žuželk  uresničiti. Ko bo svetovna populacija naraščala, bo izziv izpolniti prehranske potrebe […]

Kmetijstvo v precepu: tradicija ali robotizacija procesov?

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer – digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom preživljajo, konkurenca iz leta v leto sili, da na enako enoto površine pridelajo več, ceneje, boljšega okusa in bolj trajnostno z manj viri. Vidijo, da brez tehnološkega razvoja žal ne morejo obstati. Kam gre razvoj kmetijstva? Digitalizacija […]

Spomladanska priprava travinja na novo sezono

Krma s travinja (travniki in pašniki) je osnova živinoreje, zato je pomembno, da jo dobro izkoristimo in pripravimo. Delo na travinju se konča in začne v jeseni. V jeseni je treba travinje pripraviti na prezimovanje, da bomo spomladi imeli krmo čim hitreje in da bo le-ta čim boljša. Veliko površin v spomladanskem času kaže kaj […]

Denarna pomoč mladim kmetom za prevzem kmetije

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec januarja v Uradnem listu objavilo sedmi javni razpis v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 10,5 mio evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Mladi prevzemnik J. P., ki kmetuje na 800 metrih nadmorske višine, je o svojih izkušnjah s […]