Kokoši na vrtu in v sadovnjaku – koristne pomočnice na kmetiji
Kokoši na kmetiji niso namenjene le prireji jajc. Če so pravilno vključene v vrt, sadovnjak ali manjše obdelovalne površine, lahko postanejo zelo koristne pomočnice pri vsakdanjih opravilih.
Pomagajo pri zmanjševanju škodljivcev, rahljajo vrhnjo plast zemlje, porabijo del kuhinjskih in vrtnih ostankov ter prispevajo dragocen gnoj za kompost.
Vendar pa njihova prisotnost ni koristna povsod in ob vsakem času. Prav zato je pomembno, da jih na vrt ali v sadovnjak vključujemo premišljeno, po možnosti s prestavljivo ogrado ali časovno omejenim dostopom.
Kje so kokoši najbolj koristne?
Na zelenjavnem vrtu so kokoši najuporabnejše predvsem takrat, ko gredice niso zasajene ali ko se določena površina pripravlja na novo sezono. Med praskanjem po zemlji razrahljajo zgornjo plast, poberejo ličinke, hrošče, črve in del plevela, hkrati pa v tla vnesejo organsko snov.
To je lahko posebej koristno na manjših površinah, kjer želimo zmanjšati število škodljivcev in obenem spodbuditi biološko aktivnost tal. Na domačem travniku ali v vrtu lahko kokoši prispevajo tudi k zmanjšanju organskih odpadkov, saj pojedo precej zelenjavnih ostankov; po enem od slovenskih poljudnih virov se lahko količina organskih kuhinjskih odpadkov na ta način zmanjša tudi za približno tretjino.
V sadovnjaku imajo kokoši lahko še bolj zanimivo vlogo
Univerza UC Davis navaja primere, kjer so perjad uspešno vključili v sadovnjake in vinograde, saj kokoši pobirajo žuželke, zmanjšujejo del populacije škodljivcev na tleh ter prispevajo k manjšemu zaraščanju travne ruše. V enem od navedenih primerov v oljčnem nasadu kokoši zmanjšujejo populacijo hroščev in pobirajo odpadle plodove, zaradi česar zadostuje košnja le enkrat ali dvakrat na leto. To je dober primer, kako lahko živali zmanjšajo potrebo po nekaterih mehanskih opravilih in hkrati izboljšajo kroženje hranil na površini.
Naravno zatiranje škodljivcev – a ne brez omejitev
Kokoši so izrazito radovedne in vsejede živali. Pobirajo polže, ličinke, hrošče, travne škodljivce, različna semena in ostanke rastlin. Prav zaradi tega so lahko zelo koristne na površinah, kjer želimo zmanjšati pritisk škodljivcev brez dodatnih kemičnih ukrepov. V ameriških priporočilih za sadovnjake se kokoši omenjajo tudi kot pomoč pri zmanjševanju nekaterih talnih razvojnih stadijev škodljivcev, saj se prehranjujejo na tleh pod krošnjami in pobirajo živalske ter rastlinske ostanke.
Kje se obnese prisotnost kokoši?
Toda prav ta njihova zagnanost je lahko tudi težava. Na aktivnih zelenjavnih gredicah bodo hitro izbrskale mlade sadike, poškodovale plitvo koreninjene rastline in razmetale zastirko. Zato niso primerne za prosto gibanje po vrtu v času rasti občutljivih kultur. Veliko bolje se obnesejo:
- po spravilu pridelka,
- na praznih gredicah pred novo sezono,
- na robnih površinah,
- v sadovnjaku zunaj obdobja, ko bi lahko poškodovale občutljive sadike ali nizke plodove.
Premična ograda in menjava površin
Ena najpametnejših rešitev pri takšni reji je premična ograda oziroma mobilni kokošnjak, ki omogoča nadzorovano gibanje kokoši po različnih delih vrta ali sadovnjaka. Evropski in ameriški viri s področja male reje poudarjajo, da kokoši potrebujejo dovolj prostora za gibanje, brskanje in iskanje hrane, zato je rotacija površin bistvenega pomena. Če ostanejo predolgo na istem mestu, bodo hitro uničile travno rušo, tla pa lokalno preobremenile z iztrebki. Prav menjava površin omogoča, da se rastlinje obnovi, kokoši pa dobijo vedno svež prostor za naravno vedenje.
Kokošji gnoj – odličen, a zahteva previdnost
Kokošji gnoj je bogat z dušikom, fosforjem in kalijem, zato je odličen dodatek kompostu. Neposredno na občutljive vrtnine pa ga ni priporočljivo nanašati svežega, saj je premočan. Veliko bolje je, da ga vključimo v kompostni kup ali pustimo, da se razgradi, preden pride v stik z vrtnimi tlemi. Tako kokoši ne prispevajo le jajc, ampak tudi pomemben del kroženja hranil na kmetiji.
Kokoši niso le “mali stroji”
Pri vključevanju kokoši v vrt ali sadovnjak pa ne smemo gledati le na njihovo uporabnost. Potrebujejo suh in zračen kokošnjak, zaščito pred plenilci, stalno svežo vodo, zavetje pred soncem in možnost naravnega vedenja – praskanja, brskanja, peščenih kopeli in počitka na prečkah. Slovenski in tuji viri opozarjajo, da so kokoši zelo inteligentne in socialne živali, ki se dobro odzivajo na urejeno okolje ter stalni ritem. Dobra reja je zato vedno pogoj, da lahko kokoši res postanejo koristne pomočnice na kmetiji.
Povzetek
Kokoši so lahko na vrtu in v sadovnjaku zelo koristne, če jim namenimo pravo mesto in pravi čas. Dobro se obnesejo pri zmanjševanju škodljivcev, rahljanju vrhnje plasti zemlje, porabi organskih ostankov ter prispevajo organsko snov za kompost. Najbolj uporabne so na praznih ali prehodnih površinah ter v sadovnjakih, kjer lahko pomagajo pri urejanju tal pod drevesi. Če pa jih spustimo na napačno mesto ob napačnem času, lahko naredijo tudi precej škode. Prav zato je njihov največji potencial v premišljeni vključitvi v kmetijski prostor, kot del dobro načrtovanega kroženja hrane, tal in živali na kmetiji.
Viri:
- UC Davis – Poultry in orchards and vineyards: benefits and management (ucdavis.edu);
- Oregon State University – Chicken tractors and movable flocks in orchard management (oregonstate.edu);
- Australian Centre for International Agricultural Research – Improving village chicken production: a manual for field workers and trainers (aciar.gov.au).
