Prispevki

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Trajnostno – slamnata strešna kritina

/in /by

Slamnata strešna kritina je tradicionalna oblika prekrivanja streh, ki se danes ponovno uveljavlja zaradi estetske vrednosti in trajnostnih prednosti. Njeni začetki segajo v srednji vek, ko je bila ena redkih dostopnih možnosti kritine.

Danes znova pritegne pozornost s svojo naravno funkcionalnostjo in očarljivo eleganco.

V preteklosti je bila slamnata kritina na Slovenskem najpogostejša, saj je osnovno surovino predstavljal kar domači pridelek – stranski produkt pri pridelavi žit. Slamokrovstvo je rokodelska panoga, ki obsega pripravo slame in postopek prekrivanja streh z njo.

Slama se običajno požanje teden dni pred polno zrelostjo. Ko se posuši, jo je treba omlatiti, da se odstranijo zrna – včasih ročno s cepci, danes z električnimi mlatilnicami. Nato se slamo počeše skozi posebne lesene grablje, da se očisti listja, plevela in polomljenih stebel. Urejena slama se nato zveže v snope (škope) in shrani v skladiščih do uporabe.

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Materiali za slamnate strehe

V naših krajih je za kritje najprimernejša ržena slama, ker je najobstojnejša. Uporabljata se še pšenična in pirina slama, v preteklosti pa so uporabljali tudi ržado, križanca med ržjo in pšenico. V severovzhodni Sloveniji pri kritju uporabljajo le eno vrsto slame, drugod tudi več vrst slame.

Pri delu se uporabljajo stara orodja: rezilo za prirezovanje škop, nazobčano desko z ročajem za poravnavanje slame, premično klop za polaganje škop, kratko lestev za streho, močno zakrivljeno palico ter vrvi.

Najpogosteje uporabljeni materiali za slamnate strehe

  • Navadna trstika (Phragmites australis): Dolgotrajna in odporna na vremenske vplive, pogosto uporabljena po celi Evropi.​
  • Dolga slama: Pridobljena iz žit, kot sta pšenica ali rž, tradicionalno najbolj priljubljena v Veliki Britaniji.​
  • Palmovi listi: Pogosti v tropskih območjih, na primer v jugovzhodni Aziji in na Pacifiku.​

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Prednosti slamnate kritine

  • Trajnost: Slamnate strehe so narejene iz obnovljivih in biološko razgradljivih materialov, kar zmanjšuje vpliv na okolje. ​
  • Toplotna izolacija: Zaradi zračnih žepov v slami zagotavljajo odlično izolacijo, ohranjajo hlad v poletnih mesecih in toploto pozimi. ​
  • Estetika: Nudijo rustikalen in naraven videz, ki se harmonično zlije z naravo in okolico.​

Slabosti slamnate kritine

  • Vnetljivost: Čeprav so na voljo sodobni zaviralci gorenja, ostaja tveganje za požar večje kot pri drugih kritinah. ​
  • Vzdrževanje: Zahtevajo redno vzdrževanje in imajo nekoliko krajšo življenjsko dobo v primerjavi z drugimi materiali.​

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Sodobne alternative

Za tiste, ki želijo videz slamnate strehe brez njenih pomanjkljivosti, so na voljo tudi sintetične slamnate kritine. Te so izdelane iz trajnih materialov, odpornih na vremenske vplive in ogenj, hkrati pa ohranjajo videz naravne slame. ​

Razmišljate o najbolj trpežni slamnati kritini? Izberite navadno trstiko

Navadna trstika (Phragmites australis) je ena najtrpežnejših naravnih kritin, ki jo mojstri uporabljajo že stoletja. Zaradi visoke vsebnosti silicija je izjemno vodoodporna, hkrati pa naravno odvrača insekte in živali. Vsak sloj se natančno pritrdi na ostrešje in obdrži obliko z leskovimi ali kovinskimi objemkami. Ob rednem vzdrževanju lahko streha iz trstike zdrži tudi do 50 let.

Prečesana pšenična slama – estetska in trpežna izbira

Prečesana pšenična slama je po videzu podobna trstiki, njena struktura pa omogoča enostavno polaganje. Zaradi posebnega postopka česanja je bolj enotna in odporna. Kljub nekoliko krajši življenjski dobi (od 25 do 35 let) ostaja priljubljena izbira – zlasti tam, kjer želimo naravno estetiko in lokalno pridelan material. Ključ do dolge življenjske dobe je kakovostna vgradnja, ustrezen naklon strehe in redno vzdrževanje.

Kulturna dediščina

Slamnate strešne kritine so v Sloveniji večinoma povezane z objekti kulturne dediščine, pri katerih je cilj ohranjanje tradicionalnega videza in tehnik gradnje. Pri novogradnjah je uporaba slamnate kritine na žalost postala bolj redka, predvsem zaradi sodobnih gradbenih standardov in požarnih predpisov.

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Slamnate strehe niso le nostalgičen pogled v preteklost, so tudi obetavna smer prihodnosti – saj se tradicija srečuje s trajnostjo. V času, ko iščemo naravne in obnovljive rešitve, ponuja slama več kot le zaščito pred dežjem – ponuja način življenja v sozvočju z naravo.

Slamnate strehe ponujajo tudi izjemen potencial za uporabo v ekoturizmu, naravnih parkih ali na obnovljenih domačijah, kjer se naravni materiali vse bolj cenijo.

 

Viri:
www.homelane.com
www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport

 

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Sajenje poznih sort krompirja – nasveti za sezono

/in /by

Čeprav je zgodnje sajenje krompirja že marsikje opravljeno, se številni vrtičkarji in kmetje odločajo tudi za sajenje poznih sort. Te sorte so namenjene poznejšemu pobiranju in pogosto tudi dolgotrajnemu skladiščenju.

Pozne sorte krompirja so običajno bolj odporne, dajejo večji pridelek in so še posebej primerne za shranjevanje čez zimo.

Kdaj in kako sadimo pozne sorte krompirja?

Pozne sorte krompirja sadimo od sredine aprila do sredine maja, odvisno od vremenskih razmer in lege vrta. Pomembno je, da je zemlja dovolj ogreta – vsaj na 8 do 10 °C – in suha, saj mokra in mrzla tla upočasnijo kalitev ter povečajo tveganje za bolezni. Optimalna temperatura za samo kalitev se sicer giblje nekoliko višje, med 12 in 15 °C, saj takšne razmere pospešijo razvoj za 10 do 12 dni. Zanimivo je, da lahko kratkotrajno zvišanje temperature na približno 20 °C ob začetku kalitve, ki mu sledi znižanje na 8 do 10 °C, celo pozitivno vpliva na pridelek. Spremljanje talnih temperatur je torej bistveno za uspešen začetek rasti in kakovosten pridelek ter za dobro razvite gomolje.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Priprava tal

Za dober pridelek poznega krompirja je pomembna kakovostna priprava tal:

  • Zemljo prekopljemo ali prerahljamo do globine 25–30 cm.
  • Dodamo kompost ali zreli hlevski gnoj (če tega nismo storili že jeseni).
  • Izogibamo se neposrednemu dodajanju svežega hlevskega gnoja tik pred sajenjem – ta lahko povzroča gnitje.
  • Priporočljivo je, da naredimo grebene (visoke 10–15 cm), saj grebenasto sajenje omogoča boljše odvajanje vode, hitrejše ogrevanje zemlje, lažje okopavanje in pobiranje.

Katere sorte izbrati?

Med priljubljenimi poznimi sortami najdemo:

  • Desiree – zelo rodovitna, primerna za vse vrste jedi, dobro se skladišči.
  • Agria – odlična za pomfrit, pečenje in pire, rumen mesnat krompir.
  • Kondor – odporen na bolezni, primeren za predelavo in shranjevanje.
  • Marabel (srednje pozna sorta) – primerna za daljšo sezono, prijeten okus in obstojna pri kuhanju.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Razdalje in globina sajenja

  • Razdalja med vrstami: 60–75 cm
  • Razdalja med gomolji v vrsti: 30–35 cm
  • Globina sajenja: 8–10 cm
    Za boljšo rast gomoljev je priporočljivo, da sadilni krompir pred sajenjem nakalimo – izpostavimo ga svetlobi in toploti 2–3 tedne, da požene kratke, močne kalčke.

Osnovna nega krompirja

  • Okopavanje: prvič, ko doseže rastlina višino 15–20 cm, nato po potrebi. Grebeni varujejo pred svetlobo in podaljšajo rastno dobo gomoljev.
  • Zalivanje: redno v sušnih obdobjih, predvsem v času nastajanja gomoljev (6–10 tednov po sajenju).
  • Gnojenje: po potrebi dopolnilno z organskim gnojilom ali lesnim pepelom (vir kalija).

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Bolezni in škodljivci

Pozne sorte krompirja zaradi daljšega rastnega obdobja zahtevajo večjo pazljivost pri varstvu rastlin, saj so dlje časa izpostavljene boleznim in škodljivcem. Med najpogostejšimi težavami so:

  • Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) – najnevarnejša bolezen krompirja, ki se pojavi predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Prvi znaki so temne lise na listih in steblih. Priporoča se preventivno škropljenje z ekološkimi pripravki, kot je izvleček njivske preslice ali bakreni pripravki v skladu z ekološkimi smernicami.
  • Strune (žičniki) – ličinke hroščev, ki povzročajo mehanske poškodbe in zmanjšujejo kakovost gomoljev. Težavo omilimo z upoštevanjem kolobarja, sajenjem v dobro odcedna tla ter uporabo naravnih pasti (npr. koščki krompirja za vabo).
  • Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) – eden najbolj prepoznavnih škodljivcev, ki napade liste in s tem oslabi rastline. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo z listjem, kar lahko močno zmanjša pridelek. Priporočljivo je ročno odstranjevanje ter uporaba naravnih insekticidov na osnovi neemovega olja ali pripravkov iz listov rabarbare.
  • Virusne bolezni – prenašajo jih predvsem listne uši, ki se hitro širijo po nasadu. Najboljša preventiva je uporaba certificiranega, zdravega semenskega krompirja ter spremljanje nasada ob povečanem pojavu uši.

Pozorno opazovanje rastlin in pravočasno ukrepanje sta ključna za ohranitev zdravih in rodovitnih nasadov, še posebej pri poznih sortah, ki dozorijo šele v poletnih mesecih.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Pridelek in spravilo

Pozni krompir pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Pred spravilom pustimo, da se listje popolnoma posuši. Gomolje izkopljemo ob suhem vremenu in jih pustimo na zraku, da se nekoliko osušijo, nato pa jih shranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru.

Ste vedeli?

Krompir lahko uspešno pridelate tudi na drugačne, manj klasične načine! Namesto običajne saditve v grebene na gredah, se številni vrtičkarji odločajo za alternativne metode:

  • Sajenje v slamo: krompir razporedite po površini zemlje in ga prekrijete z debelo plastjo slame (15–20 cm). Ta način zadržuje vlago, zmanjšuje rast plevela in omogoča preprosto spravilo – gomolje samo pobrskate iz slame.
  • Sajenje pod seno: podobno kot pri slami, le da se za zastirko uporabi seno. Pomaga ohranjati toploto in vlago v tleh, poleg tega pa so gomolji čisti in jih je lažje pobrati.
  • Sajenje v platnene vreče ali posode: odlična rešitev za manjše prostore ali urbano vrtnarjenje. V večje platnene vreče ali posode nasujete plast zemlje, dodate gomolje in postopoma dodajate substrat, šele ko rastlina raste.

Takšni načini so primerni tudi za težka tla ali vrtove, kjer je klasična obdelava otežena, pa tudi za sajenje na terasah ali balkonih kot del urbanega vrtičkarstva. Ti pristopi so zabaven eksperiment, ki pogosto navduši tudi mlajše vrtnarje, poleg tega pa so bolj prijazni okolju, saj zmanjšujejo potrebo po obdelavi tal in porabi vode.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Sajenje poznih sort krompirja je odlična izbira za vse, ki želijo zanesljiv in kakovosten pridelek za jesen in zimo. S pravo izbiro sorte, dobro pripravo tal in redno nego bodo gomolji zdravi, okusni in obstojni še dolgo po spravilu. Vlaganje časa in truda v pozni krompir se več kot obrestuje – tako na krožniku kot v shrambi.

 

Tekst:
N. G.

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Kmetijstvo in turizem – priložnosti za poletno sezono

/in /by

Kako pripraviti kmetijo za uspešen turistični obisk?

Poletje je vrhunec turistične sezone v Sloveniji, kar v veliki meri velja tudi za podeželje. Vse več obiskovalcev išče avtentična doživetja v naravi, sprostitev na kmetijah in možnost spoznavanja tradicionalnega načina življenja. Kmetijski turizem ponuja kmetom priložnost za dodatni vir prihodka, hkrati pa prispeva k ohranjanju kulturne dediščine in trajnostnemu razvoju podeželja.

Da bi kmetije kar najbolje izkoristile poletno sezono, se je nanjo treba pravočasno pripraviti.

Ta članek ponuja konkretne nasvete, kako prilagoditi svojo ponudbo, izboljšati storitve ter izkoristiti razpise in subvencije, ki podpirajo kmetijski turizem.

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Priprava kmetije na turistično sezono

Če želijo kmetije privabiti goste in jim ponuditi unikatno in pristno izkušnjo, morajo že pred začetkom sezone optimizirati svojo ponudbo. Pomembni koraki vključujejo:

Urejanje nastanitev: Prenova sob in apartmajev, izboljšanje udobja za goste.

Priprava kulinarične ponudbe: Uporaba lokalnih sestavin, sezonski meniji, vključitev degustacij domačih izdelkov.

Izboljšanje doživljajskih aktivnosti: Organizacija delavnic (peka kruha, sirarstvo, zeliščarstvo), kmečkih iger in vodeni ogledi kmetije.

Ureditev zunanjih površin: Urejeni vrtovi, otroška igrišča, prostori za piknike in kampiranje.

Vzpostavitev digitalne prisotnosti: Optimizacija spletne strani, aktivnost na družbenih omrežjih in prijava na turistične platforme (npr. Airbnb, Booking, Turistične kmetije Slovenije).

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Katere vrste turizma lahko kmetije razvijejo?

Vsaka kmetija ima drugačne danosti, zato je bistveno prepoznati lastne prednosti in razviti privlačno ponudbo. Med najbolj priljubljenimi oblikami turizma na kmetijah so:

Ekoturizem – osredotočen na trajnostno bivanje, biodinamiko, permakulturne vrtove in izobraževalne vsebine.

Kulturni turizem – vključuje prikaz tradicionalnih obrtnih spretnosti, peke kruha, čebelarstva, ličkarstva ali kovaštva.

Kolesarski in pohodniški turizem – nastanitve za pohodnike in kolesarje, povezava s planinskimi potmi.

Gorski turizem – ponudba za ljubitelje gora, planšarij in pastirskih doživetij.

Kulinarični turizem – gostom omogoča pokušino domače hrane, vinske degustacije in kulinarične delavnice.

Družinski turizem – vključuje interaktivne dejavnosti za otroke (hranjenje živali, ustvarjalne delavnice, ježa ponijev).

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Priložnosti za financiranje kmetijskega turizma

Mnoge kmetije se pri razvoju turistične dejavnosti soočajo z vprašanjem financiranja. Na voljo so različni razpisi in subvencije, ki lahko olajšajo vlaganja v infrastrukturo in razvoj ponudbe.

Aktualne možnosti financiranja:

  • Podpore iz Programa razvoja podeželja (PRP) – subvencije za ureditev nastanitev, gradnjo objektov in promocijo kmetijskih produktov.
  • Razpisi Slovenske turistične organizacije (STO) – spodbujanje razvoja butičnega in trajnostnega turizma.
  • Lokalne akcijske skupine (LAS) – financiranje projektov, povezanih z ohranjanjem dediščine in razvojem podeželja.
  • Eko skladi in zelene naložbe – subvencije za energetsko učinkovite rešitve na turističnih kmetijah (sončne celice, trajnostni vodni viri).

Pomembno je, da kmetje pravočasno preverijo pogoje razpisov in pripravijo ustrezne prijave za financiranje.

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Kako izboljšati prepoznavnost in povečati obisk?

Turistične kmetije, ki želijo uspešno poslovati, morajo poskrbeti za ustrezno promocijo in navezavo stikov s potencialnimi gosti.

Strategije za večjo prepoznavnost:

a) Sodelovanje z lokalnimi turističnimi organizacijami – vključitev v kataloge, promocijski dogodki.
b) Uporaba družbenih omrežij – Facebook, Instagram, TikTok (deljenje avtentičnih zgodb in utrinkov s kmetije).
c) Prijava na turistične platforme – Airbnb, Booking, Turistične kmetije Slovenije, Visit Slovenia.
d) Povezovanje z okoliškimi ponudniki – sodelovanje s čebelarji, vinogradniki in rokodelci za oblikovanje celovitih turističnih paketov.

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Poletna sezona prinaša kmetijam odlično priložnost za dodatni zaslužek in promocijo podeželskega turizma. Za kmetijstvo in turizem uspeh ni samoumeven – zahteva skrbno načrtovanje, prilagoditev ponudbe in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo razpisi in promocijski kanali. Ob tem je pomembno, da kmetije sledijo trendom trajnostnega turizma, saj obiskovalci vse bolj iščejo avtentične in okolju prijazne izkušnje.

S pravočasnimi pripravami, ustrezno strategijo in pristnim gostoljubjem lahko kmetije obiskovalcem ponudijo nepozabna doživetja in hkrati ustvarijo trajnostni model poslovanja. Pomembno je tudi povezovanje z drugimi ponudniki, kot so čebelarji, vinarji in rokodelci, saj to omogoča oblikovanje celovitih doživetij, ki pritegnejo širši krog gostov.

Slovenija ima izjemne možnosti za razvoj butičnega kmetijskega turizma – izkoristimo jih in s tem prispevajmo k razvoju podeželja in ohranjanju tradicije!

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Preberite tudi:

  1. Kmetijski turizem – nepozabno doživetje podeželskega življenja
  2. Društva podeželskih žena – njihove aktivnosti v Sloveniji
  3. Hidroponsko gojenje zelenjave – prednosti in izzivi

 

Tekst:
N. G.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Trajnostno in učinkovito kmetovanje v zimskem času

/in /by

Zima na kmetiji ne pomeni zgolj obdobja mirovanja, temveč ponuja številne priložnosti za trajnostno in učinkovito upravljanje kmetijskih dejavnosti. Pametno načrtovanje in izvajanje ukrepov v zimskih mesecih lahko izboljša produktivnost, zmanjša vpliv na okolje ter prispeva k dolgoročni odpornosti kmetijstva.

To obdobje je dobro izkoristiti za izboljšanje tal, ohranjanje virov in pripravo na prihajajočo sezono.

Podnebne spremembe ostajajo ena osrednjih tem v razpravah o trajnostnem kmetijstvu, saj je nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in se prilagoditi že prisotnim vplivom na kmetijsko proizvodnjo. Naraščajoče podnebne nestabilnosti vplivajo na pridelavo in distribucijo hrane ter povzročajo večje stroške in manjšo dostopnost hrane. Vendar se pogled na trajnostno kmetijstvo širi in vključuje tudi druge ključne vidike, kot sta zdravje ekosistemov in pravičnost v kmetijstvu.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Skrb za tla in priprava na novo sezono

V zimskih mesecih je pomembno poskrbeti za zdravje tal, saj kakovost tal neposredno vpliva na prihodnje donose. Preverite priporočene ukrepe.

  • Uporaba zelene podorine: Setev rastlin, ki ščitijo tla pred erozijo in hkrati prispevajo hranila ter izboljšujejo strukturo tal. Uporaba detelj, gorjušice in rži lahko pripomore k povečanju vsebnosti organskih snovi v tleh.
  • Analiza tal: Zimski čas je idealen za analizo tal, kar omogoča natančno načrtovanje gnojenja v prihodnji sezoni. Priporočljivo je preveriti pH vrednost, vsebnost hranil in organske snovi ter pripraviti ciljno strategijo za izboljšanje tal.
  • Prekrivanje tal: Uporaba zastirk ali organskih materialov, kot so slama, sekanci in kompost, za zaščito pred erozijo in ohranjanje vlage.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Oskrba živali in prilagoditev prehrane

Hladnejše temperature prinašajo izzive pri oskrbi živali, zato je potrebno zagotoviti primerno prehrano in zavetje. Za optimalno oskrbo živali upoštevajte naslednje ukrepe:

  • Kakovostna krma: Zagotovite zadostne zaloge kakovostne krme, bogate z energijo in hranili, kot so seno, silaža in zrnata krma. Pomembno je tudi dodajanje vitaminov in mineralov za krepitev imunskega sistema živali.
  • Vodna oskrba: Redno preverjanje zaledenelosti napajalnikov in uporaba grelcev vode za zagotavljanje stalnega dostopa do sveže vode.
  • Zavetja: Izboljšanje pogojev v hlevih z dodatno izolacijo sten in tal ter ustrezno prezračevanje za preprečevanje vlage in bolezni dihal.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Trajnostno upravljanje virov

Zima je odličen čas za optimizacijo virov in zmanjšanje stroškov. Za učinkovito rabo virov in trajnostno delovanje kmetije upoštevajte naslednje ukrepe:

  • Varčevanje z vodo: Preverjanje in popravilo namakalnih sistemov ter uvajanje ukrepov za učinkovito rabo vode, kot je zbiranje deževnice za zalivanje in napajanje živali.
  • Energijska učinkovitost: Uporaba energetsko varčnih rešitev, kot so LED razsvetljava, toplotne črpalke ter prehod na obnovljive vire energije, kot sta sončna energija in biomasa.
  • Recikliranje in zmanjševanje odpadkov: Izboljšanje sistemov ravnanja z odpadki, uporaba biološko razgradljivih materialov in ponovna uporaba organskih odpadkov za kompostiranje.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Načrtovanje prihodnjih pridelkov in diversifikacija

Zima je idealen čas za ocenjevanje pretekle sezone in pripravo načrtov za prihodnost. Za izboljšanje produktivnosti in prilagajanje tržnim razmeram razmislite o naslednjih možnostih:

  • Razvoj novih kultur: Raziskava alternativnih pridelkov, ki so odporni na vremenske spremembe, kot so trpežne sorte žit, oljnic in stročnic.
  • Digitalno kmetijstvo: Uvajanje sodobnih tehnologij za natančno kmetovanje, kot so senzorji vlage, satelitsko spremljanje posevkov in avtomatizirani namakalni sistemi.
  • Razvoj novih tržnih poti: Priprava strategij za neposredno prodajo izdelkov potrošnikom preko spletnih platform in sodelovanje v shemah lokalne preskrbe.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Zimsko vzdrževanje kmetijske opreme

Redno vzdrževanje kmetijske mehanizacije v zimskih mesecih zagotavlja nemoteno delovanje v sezoni. Za ohranitev delovne učinkovitosti in preprečevanje okvar upoštevajte naslednje korake:

  • Čiščenje in servisiranje: Pregled strojev, zamenjava olja, preverjanje pnevmatik in popravilo morebitnih poškodb.
  • Shranjevanje opreme: Zaščita občutljivih delov pred vlago, uporaba zaščitnih premazov in primerno prezračevanje skladiščnih prostorov.
  • Načrtovanje nakupov: Ocena potreb po novi opremi in iskanje subvencij za izboljšanje tehnološke opremljenosti.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi je ključno za uspešno prihajajočo sezono in dolgoročno ohranjanje naravnih virov. S premišljenimi ukrepi lahko kmetje optimizirajo svoje procese, povečajo produktivnost in prispevajo k trajnostnemu razvoju kmetijstva. Naj bo zima priložnost za načrtovanje, uvajanje izboljšav ter krepitev odpornosti kmetij na prihodnje izzive.

 

Preberite tudi:
Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji

Skrb za živali na kmetiji pozimi – nasveti za dobro počutje

Ozimna žita – najboljše prakse za setev

Zimska priprava kmetijskih strojev in opreme

Sneg je lahko koristen za pridelek pšenice

 

Tekst:
N. G.

Hidroponsko gojenje zelenjave - Gorenc.si

Hidroponsko gojenje zelenjave – prednosti in izzivi

/in /by

Hidroponsko gojenje zelenjave je inovativna metoda kmetovanja, ki ne zahteva zemlje, temveč se rastline gojijo v hranilni raztopini. Ta tehnologija pridobiva na pomenu zaradi vse večjega povpraševanja po trajnostni pridelavi hrane in iskanju rešitev za pomanjkanje rodovitne zemlje.

Hidroponika ponuja številne prednosti, vendar se sooča tudi z izzivi, ki jih je treba upoštevati.

Samopreskrbni hidroponski sistemi omogočajo gojenje različnih vrst zelenjave v zaprtih prostorih, kot so stanovanja, restavracije ali trgovine. Tehnike, kot so NFT sistem, aeroponika, akvaponika in agregatni sistemi, omogočajo pridelavo listne zelenjave, plodovk in zelišč z manjšo porabo prostora, skrajšano rastno dobo in avtomatizacijo procesa. Prednosti teh sistemov vključujejo neprekinjeno pridelavo skozi vse leto, možnost prilagoditve svetlobe, vode in hranil ter estetsko vrednost.

Samooskrbni hidroponski sistemi postajajo vse bolj priljubljeni, saj omogočajo pridelavo lastne zelenjave brez vrta, kar je posebej privlačno za mestna gospodinjstva.

Hidroponsko gojenje zelenjave - Gorenc.si

Prednosti hidroponskega gojenja

  1. Potrebujete le vodo, ne zemlje

Hidroponika ne zahteva zemlje, kar pomeni, da lahko gojite zelenjavo tudi na območjih, kjer je rodovitna zemlja omejena. To omogoča gojenje rastlin na urbanih območjih, v puščavah ali celo na območjih z degradirano zemljo.

  1. Manjša poraba vode

Čeprav temelji na vodi, hidroponika dejansko porabi tudi do 90 % manj vode kot tradicionalno kmetovanje. Sistem omogoča recikliranje vode in zmanjšuje izgubo zaradi izhlapevanja ali odtekanja.

  1. Višji donosi in hitrejša rast

Hidroponske rastline rastejo hitreje in prinašajo višje donose. Zaradi natančnega nadzora nad hranili in mikroklimatskimi pogoji rastline optimizirajo svojo rast, kar pomeni hitrejše obiranje pridelka.

  1. Prostor za rast

Hidroponske sisteme je mogoče postaviti navpično, kar maksimira uporabo prostora. To je še posebej pomembno za urbano kmetijstvo, kjer so prostorske omejitve velike.

  1. Boljša kakovost pridelka

Pridelki, pridelani hidroponsko, so pogosto bolj kakovostni, saj niso izpostavljeni onesnaženju tal, pesticidom ali drugim škodljivim dejavnikom.

  1. Ni sezonskih omejitev

Hidroponika omogoča pridelavo hrane skozi vse leto, ne glede na vremenske razmere ali letni čas. To pomeni stabilno oskrbo s svežo zelenjavo, kar je ključno za prehransko varnost.

  1. Manj dela in manj težkih strojev

Za razliko od tradicionalnega kmetovanja hidroponika zahteva manj fizičnega dela in uporabe težke mehanizacije, kar zmanjšuje stroške in tveganja za poškodbe delavcev.

  1. Kratka oskrbovalna veriga

Z lokalno pridelavo v bližini potrošnikov se skrajša oskrbovalna veriga, kar zagotavlja svežino pridelkov in zmanjšuje okoljski odtis zaradi prevoza.

Hidroponsko gojenje zelenjave - Gorenc.si

Izzivi hidroponskega gojenja

  1. Visoki začetni stroški

Vzpostavitev hidroponskega sistema zahteva znatna finančna sredstva za nakup opreme, tehnologije in izgradnjo infrastrukture.

  1. Odvisnost od električne energije

Hidroponski sistemi se zanašajo na osvetlitev, črpalke in senzorje, kar pomeni visoko porabo energije. Rešitve, kot so solarni paneli, lahko pripomorejo k večji trajnosti.

  1. Potrebno tehnično znanje

Uspešno hidroponsko gojenje zahteva natančno poznavanje hranil, PH-vrednosti in mikroklimatskih pogojev. Za začetnike je lahko zahtevno vzpostaviti učinkovit sistem.

  1. Občutljivost na bolezni

Čeprav so rastline zaščitene pred škodljivci v tleh, so hidroponski sistemi lahko občutljivi na bolezni, ki se hitro širijo zaradi zaprtega okolja.

  1. Omejen nabor rastlin

Hidroponika je najprimernejša za določene vrste rastlin, kot so listnata zelenjava, zelišča in jagode, medtem ko večje in bolj kompleksne rastline zahtevajo nekoliko bolj prilagojene sisteme.

Hidroponsko gojenje zelenjave - Gorenc.si

Primeri dobre prakse in inovacije

  1. Vertikalne kmetije

Vertikalni hidroponski sistemi v urbanih območjih omogočajo učinkovito izrabo prostora. Primer je “Sky Greens” v Singapurju, kjer pridelujejo zelenjavo na večnadstropnih stojalih.

  1. Trajnostna pridelava

Hidroponski sistemi po svetu vse pogosteje uporabljajo obnovljive vire energije, kot je sončna energija, za zmanjšanje porabe električne energije in optimizacijo delovanja. Takšni sistemi so v uporabi v številnih državah, od ZDA in Evrope do Azije, kjer kombinirajo sončne panele z naprednimi tehnologijami za avtomatizacijo procesov. Na primer, hidroponske kmetije v Skandinaviji združujejo obnovljive vire energije z lokalno prilagojenimi rešitvami za energetsko učinkovito pridelavo, medtem ko so podobni pristopi v Aziji prilagojeni tropskim podnebnim razmeram. Takšni modeli trajnostne pridelave zmanjšujejo okoljski odtis in prispevajo k dolgoročni vzdržnosti pridelave hrane.

Potencial za prihodnost

Hidroponsko gojenje ima ogromen potencial, da postane dostopnejše za posameznike in manjše kmetije, predvsem s ciljno usmerjenimi ukrepi na področju tehnologije, ozaveščanja in finančne podpore. Ena ključnih poti za širšo uporabo hidroponike so subvencije, ki bi lahko spodbudile začetne naložbe. Nacionalni in evropski programi, kot je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), lahko mladim kmetom in podjetnikom zagotovijo finančna sredstva za vzpostavitev hidroponskih sistemov. Poleg tega bi lahko subvencionirali stroške energije, kar je pogosto ena največjih ovir pri hidroponski pridelavi.

Tehnološke inovacije, kot so avtomatizacija, uporaba umetne inteligence in senzorji za spremljanje rastnih pogojev, lahko poenostavijo vzdrževanje hidroponskih sistemov in jih naredijo dostopnejše tudi za tiste brez strokovnega znanja. Zmanjšanje stroškov tehnologije in razvoj manjših, modulskih sistemov za domačo uporabo bi omogočil, da bi si hidroponiko lažje privoščili posamezniki in gospodinjstva.

Poleg finančnih in tehnoloških rešitev je pomembno tudi ozaveščanje o prednostih hidroponskega gojenja. Organizacija delavnic, izobraževalnih kampanj in pilotnih projektov bi lahko pokazala praktične koristi hidroponike, kot so manjša poraba vode, hitrejša rast in višji donosi. S pomočjo sodelovanja med vladnimi institucijami, raziskovalnimi centri in lokalnimi skupnostmi bi lahko oblikovali trajnostni okvir, ki spodbuja sprejemanje hidroponske pridelave kot učinkovite rešitve za prihodnje prehranske izzive.

Združevanje teh ukrepov lahko hidroponiko uveljavi kot ključni del prihodnosti kmetijstva – dostopno, trajnostno in inovativno.

Hidroponsko gojenje zelenjave - Gorenc.si

Hidroponsko gojenje zelenjave ponuja obetavno alternativo tradicionalnemu kmetovanju, še posebej v času, ko se soočamo s podnebnimi spremembami in pomanjkanjem naravnih virov. Čeprav prinaša nekatere izzive, so prednosti, kot so manjša poraba vode, hitrejša rast in boljša kakovost pridelka, ključne za trajnostni razvoj kmetijstva. Prava kombinacija tehnoloških inovacij in prilagoditev lokalnim razmeram lahko hidroponiko uvrsti med glavne rešitve za prihodnjo prehransko varnost.

 

Viri:
www.edengreen.com
www.skygreens.com

 

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Življenje na podeželju in izzivi za mlade

/in /by

Podeželje ponuja priložnosti za življenje v stiku z naravo, ohranjanje tradicije in tesno povezanost s skupnostjo. Vendar pa mladi na teh območjih pogosto naletijo na specifične izzive, ki vplivajo na njihovo odločitev, ali ostati na podeželju ali se preseliti v urbana območja. Razumevanje teh izzivov in ustvarjanje ustreznih rešitev je pomembno za prihodnost podeželskih skupnosti.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Izzivi mladih na podeželju

Podeželje je pogosto romantično prikazano kot idiličen prostor za odraščanje, kjer so skupnosti tesno povezane, narava zagotavlja varno okolje, življenjski slog pa je preprost. A ta podoba pogosto zakriva realne izzive, s katerimi se soočajo mladi na podeželju.

  1. Omejene izobraževalne in zaposlitvene možnosti
    Mnogi mladi na podeželju se soočajo s pomanjkanjem izobraževalnih ustanov in priložnosti za nadaljnje usposabljanje. To pogosto pomeni selitev v mesta, kar vodi do razpršenosti družin in izgube mladih na podeželju. Zaposlitvene možnosti so prav tako omejene, zlasti za tiste z višjo izobrazbo. Pogosto prevladujejo tradicionalne oblike zaposlitve, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in lokalne obrti, kar morda ne ustreza ambicijam ali sodobnim interesom mladih.
  • Dober primer iz tujine: Švedska univerza za kmetijske vede (SLU) ponuja magistrski program “Rural Development and Natural Resource Management“, ki se osredotoča na razvoj podeželja in trajnostno upravljanje naravnih virov. Ta program mladim omogoča pridobivanje znanj za reševanje izzivov na podeželju.
  1. Družbeni pritiski in pričakovanja
    Mladi na podeželju se pogosto soočajo s pričakovanji, da bodo prevzeli družinske kmetije ali podjetja. Čeprav je to lahko priložnost, prinaša tudi pritisk in omejuje njihove osebne izbire.
  • Dober primer rešitve: Avstrijska kmetijska politika poudarja inovativnost in trajnost v kmetijstvu. Država je vodilna na področju ekološkega kmetijstva v EU, kar mladim kmetom ponuja priložnosti za vključevanje v trajnostne prakse.
  1. Izolacija in omejena infrastruktura

Podeželska območja pogosto trpijo zaradi pomanjkanja javnega prevoza, slabše zdravstvene oskrbe in omejenega dostopa do kulturnih ali športnih dejavnosti. Ta izolacija lahko vpliva na socialno življenje mladih in prispeva k občutkom osamljenosti.

Možne rešitve:

  • Izboljšanje javnega prevoza: Subvencioniranje prevoznih sredstev ali uvedba večjih frekvenc javnega prevoza lahko izboljša mobilnost.
  • Razvoj družabnih prostorov: Gradnja ali prenova mladinskih centrov, športnih objektov in kulturnih središč spodbuja druženje in aktivnosti.
  • Digitalna povezljivost: Zagotavljanje hitrega interneta omogoča dostop do spletnih vsebin, izobraževanja na daljavo in povezovanje z vrstniki.

Več o tem si lahko preberete v našem članku: Duševno zdravje mladih na kmetiji je pogosto spregledano

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Priložnosti za mlade na podeželju

Kljub izzivom podeželje omogoča številne možnosti za razvoj mladih generacij.

Inovativno podjetništvo in agro-turizem

Podeželje ponuja odlične priložnosti za mlade podjetnike, ki želijo združiti tradicijo s sodobnimi inovacijami.
– Primer dobre prakse: Mladi podjetnik z Gorenjske je razvil koncept “podeželskih doživetij”, ki obiskovalcem ponuja izdelavo domačega kruha, spoznavanje zelišč in vožnjo s konjsko vprego. Takšni projekti povezujejo lokalne skupnosti in privabljajo turiste.

Digitalizacija kot most med podeželjem in mesti

Razvoj interneta in digitalnih tehnologij odpira vrata za delo na daljavo in spletno podjetništvo. Mladi na podeželju lahko vzpostavijo globalne povezave, hkrati pa uživajo prednosti mirnega in naravnega okolja.

Možnosti digitalizacije:

  • Spletno delo in freelancing: Mladi lahko delajo kot neodvisni strokovnjaki na področjih, kot so programiranje, grafično oblikovanje ali digitalni marketing.
  • Spletne platforme za prodajo lokalnih izdelkov: Uporaba e-trgovin in socialnih medijev za promocijo in prodajo izdelkov širšemu trgu.
  • Digitalno izobraževanje: Dostop do spletnih tečajev in webinarjev omogoča stalno učenje in pridobivanje novih veščin.

Podpora skupnosti in tradiciji

Podeželske skupnosti so pogosto tesno povezane in ponujajo občutek pripadnosti. Mladi, ki prevzemajo lokalne pobude, kot so organizacija dogodkov ali obnovitev lokalnih tradicij, lahko močno prispevajo k ohranjanju in razvoju podeželja.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Iniciative za krepitev skupnosti:

  • Lokalni festivali in prireditve: Organizacija kulturnih in športnih dogodkov, ki povezujejo prebivalce in promovirajo območje.
  • Projekti medgeneracijskega sodelovanja: Povezovanje starejših in mladih pri prenosu znanj in veščin ter skupnih projektih.
  • Prostovoljstvo in družbeni projekti: Sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih krepi družbene vezi in izboljšuje kakovost življenja v skupnosti.

Pomen podpore mladim na podeželju

Za spodbujanje mladih, da ostanejo na podeželju, je bistvena tudi sistemska podpora:

  • Dostop do financiranja in subvencij: Nacionalni in evropski programi, kot je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, lahko mladim pomagajo pri vzpostavitvi podjetij ali prenovi kmetij.
  • Razvoj infrastrukture: Boljša prometna povezava, hitrejši internet in dostop do zdravstvenih storitev so ključni za privlačnost podeželja.
  • Izobraževanje in usposabljanje: Lokalni izobraževalni programi, prilagojeni potrebam podeželja, omogočajo mladim pridobivanje znanj, ki so potrebna za razvoj sodobnega podeželja.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Programi razvoja podeželja

Programi razvoja podeželja, financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), so pomemben instrument EU za podporo trajnostnemu razvoju podeželskih območij.

  • Prednostne naloge: Med glavnimi cilji je prenos znanja v kmetijstvu, krepitev konkurenčnosti kmetij, učinkovita raba virov, ohranjanje ekosistemov in spodbujanje socialne vključenosti.
  • Primer uspeha: Mladinski kmetijski projekti v Sloveniji, ki so s subvencijami EKSRP omogočili prehod na ekološko pridelavo in povečali konkurenčnost mladih kmetov.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Mladi so pomembni za prihodnost podeželskih skupnosti. S prepoznavanjem njihovih izzivov, zagotavljanjem podpore in ustvarjanjem priložnosti jim lahko pomagamo, da ostanejo, živijo in ustvarjajo na podeželju. Podeželje lahko postane privlačen prostor, ki združuje tradicijo, inovacije in trajnostne rešitve, te bodo oblikovale prihodnost celotne skupnosti.

 

Viri:
www.agriculture.ec.europa.eu
www.ruralpact.rural-vision.europa.eu

Adventni čas na kmetiji - Gorenc.si

Adventni čas na kmetiji – tradicija še živi

/in /by

Adventni čas, poln simbolike, miru in pričakovanja, na podeželju ohranja bogato tradicijo. Običaji, ki se prenašajo iz roda v rod, nas opominjajo na pomen družine, skupnosti in narave.

Advent, ki se začne s prvo adventno nedeljo, nas vabi k duhovni in čustveni pripravi na božič. Letošnja prva adventna nedelja bo 1. decembra, ko bomo prižgali prvo svečko na adventnem vencu, simbolu upanja in priprave na Jezusovo rojstvo. Na podeželju je advent čas globokih tradicij, povezanih z naravo, družino in verskimi običaji, ki so še danes del vsakdanjega življenja.

Adventni običaji na podeželju

Na kmetijah adventni čas pogosto ohranja preplet duhovnih in vsakdanjih opravil. Poleg priprave doma in prazničnega okrasja je poudarek na skupnem druženju ob izdelavi adventnih venčkov, postavljanju jaslic in pripravi na božične praznike.

Adventni čas na kmetiji - Gorenc.si

Adventni venček

Adventni venček, spleten iz zimzelenih vej, pogosto nastaja v krogu družine. Štiri svečke simbolizirajo štiri adventne nedelje, prižiganje svečk pa spremljajo molitev, pesmi in preprosti trenutki tišine. Pogosto se v venčke vpleta tudi naravne materiale, kot so storži, posušeni cvetovi ali domača volna. Zimzeleni materiali na venčku simbolizirajo večno življenje, kar še dodatno poudari njegovo simboliko.

Jaslice kot simbol vere

Postavljanje jaslic je na podeželju ohranilo globoko versko in simbolno vrednost. Vsaka družina jim doda svoj pečat – bodisi z ročno izdelanimi figuricami ali z naravnimi materiali, kot so mah, kamenje in les. Jaslice pogosto zavzemajo osrednje mesto v domu, okoli njih pa se zbere družina za skupno molitev in pesmi.

Adventni čas na kmetiji - Gorenc.si

Praznična kulinarika – dediščina, ki povezuje

Praznična peka je ena najlepših tradicij, ki se v adventnem času ohranja na kmetijah. Recepti, zapisani v starih kuharskih knjigah ali preneseni ustno, povezujejo generacije in spominjajo na babice, ki so z ljubeznijo pripravljale sladke dobrote.

Poprtnik – božični kruh z bogato simboliko

Med najstarejše običaje v naših krajih sodi peka “poprtnika“, obrednega kruha, ki simbolizira zdravje in obilje v prihajajočem letu. Na Primorskem, Gorenjskem in drugod po Sloveniji poprtnik krasijo zvezde, križi in ptički, ki imajo duhovni in simbolni pomen. Ta kruh ima v adventnem času posebno mesto na mizi, pokriti z belim prtom.

Adventni čas na kmetiji - Gorenc.si

Praznična peka piškotov in potic

Peka piškotov, potic in šarkljev je eden od vrhuncev decembrskega časa. Na kmetijah se družine pogosto zberejo ob peki, otroci pa sodelujejo pri oblikovanju piškotov. To ustvarja neprecenljive spomine in krepi družinske vezi. Med priljubljenimi sladkimi dobrotami so medenjaki, cimetove zvezdice, linška očesa in orehovi rogljički. Slovenska potica pa je od leta 2021 zaščitena kot simbol slovenske kulinarične dediščine.

Potica ima dolgo zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Prvi zapis o potici najdemo že pri Primožu Trubarju leta 1575, ko jo je v svojih delih omenil pod imenom “povitica“. To ime odraža njen prvotni način priprave in se je skozi čas razvila v današnjo potico.

Prvi recept za potico je bil objavljen v znameniti Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja leta 1689. V svojem obsežnem delu je Valvasor v šestem in sedmem zvezku opisal ta slovenski kulinarični zaklad, ki še danes velja za eno najbolj prepoznavnih tradicionalnih jedi pri nas.

Adventni čas na kmetiji - Gorenc.si

Duhovna priprava in skupnost

Adventni čas ni le čas materialne priprave, temveč tudi duhovnega poglabljanja. Na podeželju so še danes žive tradicije skupnih adventnih večerov, ko se družine zberejo ob molitvi ali branju svetopisemskih zgodb. Številne vasi ohranjajo običaje, kot so adventni sejmi, božični koncerti in dobrodelne akcije.

Zimske radosti na kmetiji

Advent na kmetiji vključuje tudi povezovanje z naravo. Otroci uživajo v zimskih igrah, od sankanja do oblikovanja snežakov, odrasli pa se posvečajo pripravi drv za božični ogenj. Ta ogenj simbolizira toplino, ki povezuje družino ob praznikih.

Adventni čas na kmetiji - Gorenc.si

Simbolika adventnih svečk

Adventni venček s štirimi svečkami simbolizira štiri adventne nedelje, vsaka svečka pa ima poseben pomen. Prižiganje svečk ustvarja posebno vzdušje pričakovanja in notranje priprave na božič.

  • Prva svečka – svečka upanja

Prvo adventno nedeljo prižgemo svečko, ki simbolizira upanje in pričetek adventnega časa. Ta svečka nas spominja na starozavezne preroke, ki so napovedovali prihod Mesije. V tem tednu se družine pogosto posvetijo notranji pripravi – čas namenijo molitvi, notranjemu vpogledu, samorefleksiji in razmisleku o preteklosti.

  • Druga svečka – svečka miru

Drugo adventno nedeljo prižgemo drugo svečko, ki simbolizira mir. Poudarek je na odpiranju srca, sočutju in odnosu z drugimi. Tradicionalno se v tem času na podeželju odvijajo tudi skupnostni dogodki, kot so adventni sejmi in dobrodelne akcije, ki krepijo medsebojno povezanost.

  • Tretja svečka – svečka veselja

Tretja adventna svečka, imenovana tudi “gaudete” (latinsko za veselje), se prižge tretjo adventno nedeljo. Ta svečka pogosto izstopa, saj je običajno rožnate barve in simbolizira radost. Na podeželju je ta čas zaznamovan z intenzivnimi pripravami na božič – peko piškotov, izdelavo okraskov in postavljanjem jaslic.

  • Četrta svečka – svečka ljubezni

Četrta in zadnja svečka simbolizira ljubezen in napoveduje skorajšnji prihod božiča. V tem tednu se družine pogosto posvetijo pripravi na božično noč, ko se bodo vse generacije zbrale ob praznovanju, molitvi in si delile topline polne radosti. Na podeželju je običajno, da se zadnja adventna nedelja zaključi s pripravo praznične mize in zaključnimi družinskimi opravili.

Adventni čas na kmetiji je več kot le priprava na božič. To je čas, ko se tradicija in sodobnost srečata v sozvočju ter harmoniji. Vsaka prižgana svečka, vsak pečen piškot in vsaka zimska zgodba nosi sporočilo ljubezni, miru in pripadnosti. Naj letošnji adventni čas prinese toplino in veselje v vsako kmečko družino.

 

Tekst:
N. G.

 

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Skrb za živali na kmetiji pozimi – nasveti za dobro počutje

/in /by

Zimski meseci prinašajo številne izzive za živali na kmetiji. Nizke temperature, veter, sneg in led lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje. Priprava na zimsko obdobje zahteva poseben pristop, saj vremenski pogoji ne vplivajo le na živali, ampak tudi na produktivnost in dolgoročno zdravje celotne kmetije. Zato je pomembno, da kmetje poskrbijo za ustrezne pogoje, ki bodo živalim omogočili preživeti zimo brez večjih težav.

Kdaj je prezimovanje na prostem primerno?

Za uspešno prezimovanje na prostem morajo biti živali v dobri kondiciji, kar zahteva suho voluminozno krmo, ki jim pomaga ohranjati toploto. Potrebe po krmi se v zimskem obdobju povečajo za približno 20 %, zato je treba to upoštevati pri pripravi zalog. Govedo dnevno zaužije okoli 25 kg mrve, ovce pa 3–4 kg, pri čemer pogosto izbirajo le najboljšo krmo. Zaradi velikega vnosa suhe krme se povečajo tudi potrebe po vodi.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Zagotavljanje primernega zavetja

Živali potrebujejo zaščito pred ekstremnimi vremenskimi razmerami. Pomembno je, da imajo dostop do suhega, toplega in dobro prezračenega zavetja, ki jih ščiti pred vetrom, dežjem in snegom. Zavetje mora biti prostorno in brez prepiha, saj lahko ta povzroči zdravstvene težave. Suha in čista tla v zavetju pa zmanjšujejo možnost za razvoj bolezni.

Prehrana in hidracija

V zimskem času se energetske potrebe živali povečajo, saj porabijo več energije za vzdrževanje telesne temperature. Zato je pomembno, da jim zagotovimo kakovostno in energijsko bogato krmo. Hranljiva krma, kot je suha mrva, podpira njihovo kondicijo in tudi pomaga pri ohranjanju toplote. Poleg tega morajo imeti živali ves čas dostop do sveže in nezamrznjene vode. Uporaba grelcev za vodo ali redno menjavanje vode lahko prepreči njeno zamrzovanje.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Skrb za živali – nega in higiena

Redna nega živali je bistvena za preprečevanje zdravstvenih težav. Posebno pozornost je treba nameniti kopitom in parkljem, saj lahko sneg in blato povzročita okužbe. Prav tako je pomembno, da so živali suhe, saj mokra dlaka zmanjšuje izolacijske lastnosti in povečuje tveganje za podhladitev.

Zdravstveni nadzor

Redni pregledi živali omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih zdravstvenih težav. Cepljenja in preventivni zdravstveni ukrepi so še posebej pomembni v zimskem času, ko so živali bolj dovzetne za bolezni. Prav tako je priporočljivo spremljati telesno kondicijo živali in po potrebi prilagoditi prehrano ter oskrbo.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Celoletna reja živali na prostem: prednosti in izzivi

Na Primorskem se vse več kmetij odloča za celoletno rejo živali na prostem, kar vključuje prezimovanje od decembra do marca in pašo v preostalem delu leta. Takšna reja zahteva poznavanje vremenskih razmer (temperatura, veter, padavine) in značilnosti območja (teren, vodotoki, plazovi). Prezimovanju na prostem se dobro prilagodijo krave dojilje, ovce, konji in plemenske telice, medtem ko so krave molznice in koze manj primerne.

Ustrezna skrb za živali in njihova zaščita pred neugodnimi vremenskimi razmerami, skladno z zakonodajo, ki predpisuje zaščito pred vetrom, soncem in suho zavetje za počitek, je ključnega pomena. Takšna reja prinaša številne koristi, med drugim zmanjšane stroške, boljšo odpornost živali, izboljšanje kakovosti tal in preprečevanje zaraščanja zemljišč.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

4 glavni dejavniki za zaščito živali v mrzlem vremenu

  1. Zagotovite ustrezno zavetje:
    Poskrbite, da imajo živali v mrzlih razmerah dostop do primernega zavetja. To jim nudi zaščito pred vetrom, dežjem, snegom in ekstremnim mrazom. Zavetišče naj bo suho, toplo in dovolj prostorno za vse živali.
  2. Skrb za ustrezno prehrano:
    Povečajte količino in kakovost krme, saj živali v zimskih mesecih potrebujejo več energije za ohranjanje telesne toplote. Suha in hranljiva voluminozna krma je ključnega pomena.
  3. Preverjajte zaloge vode:
    Poskrbite, da imajo živali vedno dostop do sveže vode, ki ni zamrznjena. Redno pregledujte napajalnike in po potrebi odstranite led.
  4. Opazujte znake podhladitve:
    Bodite pozorni na znake podhladitve, kot so tresenje, počasnost ali zaspanost pri živalih. Če opazite te simptome, žival takoj premaknite na toplo in ji zagotovite ustrezno nego.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Ustrezna skrb za živali v zimskem času zahteva premišljeno načrtovanje in dosledno izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo njihovo zdravje in dobro počutje. Zagotavljanje primernega zavetja, kakovostne prehrane, sveže vode, redne nege in zdravstvenega nadzora so bistveni elementi, ki bodo pomagali živalim preživeti zimo brez večjih težav. Takšna skrb ne vpliva le na dobrobit živali, temveč tudi na dolgoročno uspešnost in trajnost kmetovanja.

 

Viri:
www.canr.msu.edu
www.sparknotes.com
www.kmetijskizavod-ng.si

 

Kolobarjenje - Gorenc.si

Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka

/in /by

Kolobarjenje, starodavna kmetijska praksa, je pomembno za ohranjanje zdravih tal in zagotavljanje bogatega pridelka. Temelji na načrtni menjavi različnih vrst pridelkov na istem zemljišču skozi več let, kar preprečuje izčrpavanje tal ter zmanjšuje tveganje za rastlinske bolezni.

Ta metoda je še posebej učinkovita, saj preprečuje razmnoževanje škodljivcev, ki se sicer pojavijo, če iste rastline več let rastejo na istem mestu. Poleg tega kolobarjenje omogoča optimalno porabo hranil. Na primer, metuljnice, kot sta fižol ali grah, vežejo dušik v tla, kar izboljša kakovost tal za pridelke, ki potrebujejo več dušika v naslednjem ciklu. Na manjših vrtovih pa je kolobarjenje nekoliko bolj zahtevno, saj se škodljivci lahko lažje širijo med tesno postavljenimi gredicami.

Načrtovanje kolobarjenja

Učinkovit načrt kolobarjenja vključuje izmenjavo različnih vrst rastlin na gredicah skozi več let, kar preprečuje širjenje škodljivcev in bolezni ter izčrpavanje tal. Pri načrtovanju je priporočljivo razdeliti vrt na tri dele, pri čemer vsaka skupina rastlin vsako leto zasede drugo gredico. Pomembno je tudi upoštevati potrebe po hranilih; najbolj zahtevne rastline, kot so kapusnice (npr. zelje, cvetača) in plodovke (npr. paradižnik, paprika), posadimo na grede, ki so bile gnojene v prejšnjem letu. Srednje zahtevne rastline, kot so korenovke (npr. korenje, rdeča pesa), sadimo na grede, gnojene pred dvema letoma, najmanj zahtevne rastline, kot so stročnice (fižol, grah) in solata, pa na grede, ki niso bile gnojene zadnji dve leti.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Ustrezno gnojenje in zeleno gnojenje

Ustrezno načrtovanje gnojenja v kombinaciji s kolobarjenjem bistveno pripomore k manjši potrebi po dodatnih hranilih. Na primer, eno tretjino vrta pognojite vsako leto, tako bodo v tretjem letu tam uspevale manj zahtevne rastline, kot so stročnice in solata, ki ne potrebujejo veliko hranil.

Kolobarjenje je tudi odlična priložnost za integracijo zelenega gnojenja, kjer rastline, kot so detelja, gorjušica ali oljna redkev, obogatijo tla z organskimi snovmi in izboljšajo njihovo strukturo. Te rastline lahko posadite kot predhodni ali naknadni posevek, s čimer še dodatno izboljšate plodnost tal za naslednje pridelke.

Ugodne rastlinske kombinacije

Ta proces lahko dopolnite z upoštevanjem ugodnih rastlinskih kombinacij. Na primer, zelje in cvetača uspevata najbolje po stročnicah, saj te rastline obogatijo tla z dušikom. Paradižnik in paprika pa uspevata bolje po čebulnicah, kot je česen, saj te rastline puščajo tla bolj rahla in lažje dostopna za korenine plodovk.

Če sledimo tej metodi, lahko kolobarjenje bistveno izboljša dolgoročno zdravje tal in odpornost rastlin, kar vodi do bogatega pridelka ter bolj trajnostnega načina kmetovanja.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Pomen kolobarjenja za tla

Kolobarjenje je več kot le rotacija pridelkov – omogoča naravno obnovo hranil in povečuje biotsko raznovrstnost tal. Z izmenjavo rastlin, kot so stročnice, žita in korenovke, tla pridobivajo različna hranila, ki jih posamezne kulture potrebujejo in vračajo. Poleg hranil pa kolobarjenje pomaga ohranjati dobro strukturo tal, kar je pomembno za dolgoročno rodovitnost in boljšo absorpcijo vode.

Primeri koristi:
1. Obogatitev z dušikom: Stročnice, kot so grah, leča in fižol, naravno vežejo dušik iz zraka in ga shranjujejo v tleh, kar omogoča naslednjim pridelkom, da izkoristijo ta hranila.
2. Izboljšana struktura tal: Korenine različnih pridelkov, zlasti globokih korenovk, pomagajo pri rahljanju tal in izboljšanju zračnosti. To je še posebej koristno na območjih, kjer so tla bolj zbita.
3. Zmanjšanje erozije: Izmenjava pridelkov, kot so pokrivne rastline, ščiti tla pred erozijo, zlasti med sušnimi obdobji. Erozija lahko dolgoročno uniči strukturo tal, kolobarjenje pa preprečuje izpostavljenost površine vremenskim vplivom.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Zmanjševanje škodljivcev in bolezni

Kolobarjenje je odlično sredstvo za kontrolo škodljivcev in bolezni. Nekateri škodljivci in bolezni so specifični za določeno vrsto rastlin, zato izmenjavanje pridelkov prekine njihov življenjski cikel in prepreči kopičenje bolezni v tleh.

Primer:
• Če na istem mestu vedno sadite paradižnik, se lahko patogeni, kot je paradižnikova pegavost, kopičijo v tleh. Kolobarjenje z drugimi pridelki (npr. stročnice, korenovke) lahko prepreči, da bi se bolezen razširila. To omogoča naravno obvladovanje bolezni brez uporabe kemikalij, kar je pomembno za ohranjanje zdravega pridelka.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Imate načrt?

Načrt kolobarjenja je prvi korak za uspešno kolobarjenje. Pomembno je poznati lastnosti posameznih rastlin in kako le-te vplivajo na tla. Na primer, visokopotrošne rastline potrebujejo več hranil in zato morajo slediti stročnicam, ki tla obogatijo.

Osnovna pravila za načrtovanje kolobarjenja

• Razdelitev na skupine: Rastline razdelite v skupine glede na njihove hranilne potrebe (npr. visokopotrošne rastline, kot so koruza ali paradižnik, srednjepotrošne rastline, kot so korenovke, in nizkopotrošne rastline, kot so stročnice).
• Obdobje rotacije: Pridelke v istem območju menjajte vsaj vsaka tri leta, tako preprečite izčrpavanje tal in razmnoževanje škodljivcev.
• Upoštevanje rasti talnih organizmov: Nežno prekopavanje in raba organskih gnojil povečujeta aktivnost koristnih mikroorganizmov. To spodbuja regeneracijo tal in omogoča boljši razvoj rastlin v naslednjem ciklu.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Primer kolobarjenja za vrtove in polja

Kolobarjenje je prilagodljivo in se lahko uporablja tako na velikih kmetijskih zemljiščih kot v domačih vrtovih. S preprosto skico in načrtovanjem različnih rastlin lahko že na manjšem vrtu dosežete odlične rezultate.

Primer štiriletnega načrta kolobarjenja:

1. leto: Stročnice (npr. grah, leča, fižol) – bogatijo tla z dušikom.

2. leto: Listnata zelenjava (npr. solata, špinača, blitva) – uporabljajo dušik.

3. leto: Korenovke (npr. korenje, koleraba, pesa) – izboljšujejo strukturo tal s koreninskim sistemom.

4. leto: Plodovke (npr. paradižnik, paprika, kumare) – bogat pridelek iz predhodno obogatenih tal.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Kolobarjenje je odlična metoda za dolgoročno ohranjanje rodovitnosti in zdravja tal. S skrbnim načrtovanjem pridelkov lahko kmetje in vrtičkarji povečajo pridelek, zmanjšajo uporabo kemičnih gnojil ter bolje zaščitijo rastline pred škodljivci in boleznimi. Raznolikost pridelkov, kot so stročnice, ki obogatijo tla z dušikom, in plodovke, ki črpajo več hranil, prispeva k ohranjanju naravnega ravnovesja hranil v tleh. Kolobarjenje prav tako pomaga izboljšati strukturo tal, zmanjša njihovo zbitost in spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov, ki so ključni za zdrava tla. S pravilnim izvajanjem teh tehnik lahko kmetje dolgoročno prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in zagotovijo višje in kakovostnejše pridelke.

 

Preberite tudi:
>>> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal
>>> Svetovni dan tal
>>> Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov
>>> Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?
>>> Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino
>>> Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih

 

Tekst:
N. G.

Zalivanje v sušnih obdobjih - Gorenc.si

Učinkovite metode zalivanja v sušnih obdobjih

/in /by

V sušnih obdobjih je pravilno zalivanje ključno za dobro zdravje rastlin. Priporočljivo je jutranje zalivanje, saj s tem zmanjšate izhlapevanje in tveganje za glivične bolezni. Izdatno zalivanje vsakih nekaj dni spodbuja globlji razvoj korenin, uporaba zastirke pa pomaga ohranjati vlago v tleh. Kapljični namakalni sistemi so učinkoviti pri varčevanju z vodo, medtem ko deževnica zagotavlja rastlinam optimalne pogoje.

Osnovni principi zalivanja

Učinkovitost zalivanja v sušnem obdobju je bistvena za ohranjanje zdravja in vitalnosti rastlin. Pravilno zalivanje zagotavlja trenutno oskrbo z vodo ter podpira dolgoročen razvoj močnih korenin, kar povečuje odpornost rastlin na sušne razmere v prihodnosti. Globoko in redno zalivanje pomaga ohranjati rastline v dobrem stanju skozi celotno rastno sezono, kar je še posebej pomembno v obdobjih pomanjkanja padavin.

  • Prednosti jutranjega zalivanja: Zalivanje v zgodnjih jutranjih urah zmanjša izhlapevanje vode in omogoča rastlinam, da čez dan učinkovito absorbirajo vlago.
  • Pomen globokega zalivanja: Globoko zalivanje spodbuja razvoj močnih korenin in omogoča rastlinam, da bolje prenesejo sušne razmere.

Zalivanje v sušnih obdobjih - Gorenc.si

SOS metode v sušnih obdobjih

  • Kapljično namakanje: To je ena najučinkovitejših metod zalivanja, saj voda postopoma pronica neposredno do korenin rastlin. Kapljično namakanje zmanjšuje porabo vode in preprečuje izgubo vlage zaradi izhlapevanja.
  • Uporaba zastirke: Zastirka iz organskih ali anorganskih materialov pomaga zadrževati vlago v tleh, zmanjša izhlapevanje in rast plevela.
  • Namakanje v brazdah: Ta metoda je primerna za vrtnine, ki zahtevajo enakomerno porazdelitev vode. Voda teče po brazdah med vrstami rastlin in jih enakomerno oskrbi.
  • Uporaba senčnih mrež: Senčne mreže zmanjšujejo neposredno izpostavljenost soncu, kar pomaga ohranjati vlago in zaščititi rastline pred vročinskim stresom.

Zalivanje v sušnih obdobjih - Gorenc.si

Pomen namakanja

Pri namakanju je najprimernejša uporaba deževnice, ki naj ima 18–20 °C. Kapljično namakanje je učinkovito, saj omogoča ciljno zalivanje rastlin pri nizki porabi vode. Kapljači, nameščeni 15-20 cm narazen, zagotavljajo enakomerno vlaženje korenin, kar je pomembno za zelenjavo in plodovke.

Redno zalivanje, prilagojeno razvojnim fazam rastlin, je bistveno. Rastline, kot so paprika in paradižnik, so v času nastavljanja plodov še posebej občutljive na pomanjkanje vode, zato je pomembno dosledno namakanje.

Zalivanje v sušnih obdobjih - Gorenc.si

Praktični nasveti za zalivanje

  • Pravilno zalivanje korenin: Tok vode usmerite neposredno na korenine, ne na listje, s tem zmanjšate izhlapevanje in preprečite glivične bolezni. Zalivajte počasi in temeljito, da voda prodre globoko v tla.
  • Uporaba deževnice: Zbiranje in uporaba deževnice je okolju prijazna metoda, ki zmanjšuje porabo pitne vode in zagotavlja rastlinam primerno temperaturo vode.
  • Spremljanje vremenskih napovedi: Redno preverjajte vremenske napovedi in prilagajajte zalivanje glede na pričakovane padavine ali sušne razmere. S tem lahko preprečite preveč ali premalo zalivanja.

Zalivanje v sušnih obdobjih - Gorenc.si

Deževnica

Pri zalivanju vrta z deževnico je pomembno, da ste nanjo pripravljeni z zbiranjem vode v sodih. Zalivate redkeje, vendar obilneje, da rastline razvijejo globlji koreninski sistem, kar povečuje odpornost na sušo. V sušnih obdobjih imajo prednost rastline, ki nujno potrebujejo vodo, kot so zelenjava in trajnice, medtem ko lahko enoletnice in trate počakajo. Priporočljivo je zalivanje zgodaj zjutraj, po tleh in ne po listih, ter zaščita tal z zastirko, ki preprečuje izsušitev.

Za dobro zbiranje deževnice je pravilna postavitev zbiralnikov, kot so cisterne ali sodi, bistvenega pomena. Zbiralniki morajo biti nameščeni pod žlebovi, kjer deževnica teče s streh. Redno vzdrževanje zbiralnikov in žlebov zagotavlja, da bo zbrana voda čista in primerna za nadaljnjo uporabo na vrtu ali kmetiji. Deževnica je dragocen brezplačen vir, zelo uporaben na vrtovih in kmetijah, kar prispeva k bolj trajnostnemu vrtnarjenju.

Več o deževnici si lahko preberete v našem članku >> Deževnica – nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Pravilno zalivanje med sušnimi obdobji je bistvenega pomena za zaščito pridelkov in zagotavljanje njihove kakovosti. S prilagojenimi metodami, kot so kapljično namakanje, uporaba zastirke in zbiranje deževnice, lahko učinkovito izkoristite vsak vir vode ter prispevate k zelenemu vrtnarjenju. Te trajnostne tehnike varčujejo z vodo ter hkrati izboljšujejo zdravje tal. Z njihovo uporabo lahko skupaj prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti kmetijstva.

Preberite tudi:
>>> Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije
>>> Poletje je na višku: Pridelava poletnih zelenjadnic

 

Tekst:
N. G.