mladenka

Duševno zdravje mladih na kmetiji je pogosto spregledano

V zadnjih letih se veliko govori in piše o duševnem zdravju. Koliko pa je znanega o duševnem zdravju mladih na kmetijah?

»Kmetijstvo je edinstvena in zelo stresna panoga. Kmetje se vsakodnevno spopadajo z okoliščinami, na katere nimajo vpliva. Znano je, da so vsi ti specifični stresni sprožilci povezani s simptomi duševnega zdravja. Žal je tveganje za samomor med zaposlenimi v kmetijstvu večje kot med ostalim prebivalstvom,« pove dr. Josie Rudolph.

Medosebni odnosi med člani kmečke družine dodatno vplivajo na duševno zdravje. Družinski odnosi in njihova dinamika prispevajo k različnim vrstam stresa, pomembna je tudi družinska hierarhija. Žal se večina raziskav nanaša na odrasle člane kmečkih družin.

traktor

Kako pa je z mladimi? Kako se oni soočajo s stresom, tesnobo in odgovornostmi?

Po zadnjih raziskavah v svetu je več kot 60 % pregledanih kmečkih mladostnikov pokazalo simptome tesnobe (anksioznosti) in depresije, o katerih so poročali tudi sami.

Fundacija PAF – »Progressive Agriculture Foundation« je konec leta 2019 organizirala okroglo mizo, osredotočeno na duševno zdravje podeželske in kmečke mladine.

Udeleženci okrogle mize so razpravljali o dodatnih stresnih dejavnikih, glede na primerljivo mestno populacijo, s katerimi se spopada kmečka mladina, vključno s:

  • slabim vremenom in naravnimi nesrečami,
  • cenami surovin in posledicami finančnega položaja družine,
  • dolgim delovnikom in stalnim pomanjkanjem spanja,
  • pritiskom, saj je naloge potrebno opraviti pravočasno,
  • več odgovornostmi,
  • negativnimi stiki z ljudmi, ki ne razumejo ali ne spoštujejo kmetijske industrije,
  • pritiski, da je potrebno nadaljevati družinsko tradicijo in prevzeti kmetijo,
  • nezmožnostjo opravljanja izvenšolskih ali prostočasnih dejavnosti zaradi obveznosti na kmetiji.

Cilj učnih programov, ki jih pripravljajo društva in fundacije v podporo in pomoč mladim, je predvsem

  • razumeti in ubesediti čustva ter stres,
  • vzpostaviti vez med duševnim in telesnim zdravjem,
  • odpravljati stigmo glede duševnega zdravja,
  • opredeliti strategije spoprijemanja s stresom.

mladenič

Kakšna je vloga staršev pri duševni in čustveni razbremenitvi mladih na kmetiji?

Učenje iz modela = učenje z zgledom!

Največ, kar lahko storijo starši, je, da s svojim zgledom otrokom in mladostnikom pokažejo, da sami dobro poskrbijo zase.

Ob tem so jim strategije za spoprijemanje s stresom poznane (npr. pisanje dnevnika, sproščanje ali meditacija).

So sočutni in prijazni, si vzamejo odmor od socialnih omrežij in tehnologije, prosijo za pomoč, kadar jo potrebujejo, in delijo svoje življenjske zgodbe.

S tem spodbudijo mlade, da zmorejo in lahko storijo enako.

9 pomembnih minut!

Pri otrocih so najpomembnejše sledeče tri minute dneva, trikrat dnevno!

  1. ko se zjutraj zbudijo,
  2. ko pridejo iz šole
  3. in tik pred spanjem.

Takrat se z njimi pogovarjajmo, saj potrebujejo bližino, sočutje in razumevanje.

 Pogovor o lepih in slabih delih dneva!

Skušajmo si vsak dan vzeti čas za skupni pogovor, v katerem vsak družinski član opiše svoj najlepši in najslabši dogodek. Z aktivnim pogovorom, poslušanjem in interakcijo, otrokom in mladim pomagamo pri usvajanju socialnih in komunikacijskih veščin, obenem pa gradimo zaupanje in povezanost.

 Zmanjšajmo uporabo socialnih omrežij!

Preko socialnih omrežij se lahko tudi po šoli otrokom in mladostnikom dogaja ustrahovanje, nadlegovanje in nasilje. O tem je potrebno veliko govoriti in mlade spodbuditi k iskreni komunikaciji s starši. Podučimo jih o varni uporabi spleta in nikoli ne pozabimo na »devet pomembnih minut«. Naj otroci ne zaspijo s telefonom v rokah kot načinom sprostitve. Ključnega pomena za razbremenitev in sprostitev je prav omejitev uporabe elektronike pred spanjem.

 

Z naštetimi namigi in strategijami za obvladovanje stresa spodbudimo mlade k iskanju rešitve, s svojim zgledom pa jim kažimo, da je poskrbeti zase nujnost pri ohranjanju dobrega zdravja v vsakem pomenu!

 

zalivanje

 

Vir: agriculture.com

S pravilno namestitvijo snežne ograje lahko zmanjšate snežne zamete

Zima, zima bela… V mestih lahko sneg pričara prav romantično vzdušje. Kako pa se pozimi znajdejo na podeželju?

Pluženje, kidanje in premikanje snega so dnevna opravila, vendar lahko z dobro in strateško postavitvijo snežne ograje zmanjšate snežne zamete na neželenih mestih ter prihranite čas in energijo!

Po zadnjih raziskavah je ugotovljeno,  da je najboljša izvedba ograj poltrdna in polodprta ograja. Dobra izbira so montažne plastične ograje, ki so odporne na visoke obremenitve, dobro se obnesejo tudi ograje iz lesenih letev.

 

pokrajina 2

 

Namen ograje ni preprečiti kopičenje snega. Z ograjo usmerimo kopičenje snega na želeno mesto!

Ključna je razdalja, na kateri je ograja oddaljena od območja, ki ga želite zaščititi. Večina snega bo padlo na tla na razdalji, ki je približno 20-krat večja od višine ograje, čeprav lahko v hudih zimah snežni nanosi dosežejo tudi 30-kratnik višine ograje. Če je ograja postavljena preblizu, so lahko snežni zameti hujši, kot če ograje sploh ne bi bilo.

Običajno se priporoča, da je višina ograje nekje med 20, 30 ali 35-kratnikom razdalje od, na primer, ceste, kadar poskušate zavarovati cesto. Če je torej vaša ograja visoka 1,2 m in veter piha proti cesti s severa, morate ograjo postaviti 24 do 42 m severno od ceste.

 

ograja

 

NAMESTITEV SNEŽNE OGRAJE

S pravilno namestitvijo snežne ograje uravnavamo in usmerjamo kopičenje snega tam, kjer to želimo!

Postopek:

  • Ograje postavite pravokotno na prevladujočo smer vetra. Če na primer veter običajno piha s severa, mora ograja potekati v smeri vzhod – zahod.
  • Ograja naj bo čim daljša, precej daljša od dolžine območja, ki ga želite zaščititi.
  • Med spodnjim delom ograje in tlemi pustite 15 cm razmak, da se ograja ne bo zakopala.
  • Postavite jeklene stebričke na 2,4 metra.
  • Končne stebričke podprete tako, da v zemljo pod kotom zapičite še en jekleni stebriček, ter končni in podporni stebriček povežete z žico.
  • Če uporabljate ograjo iz plastike, material vstavite med dve leseni letvi in ju na vrhu, v sredini in na dnu ograje tesno povežite z jeklenimi stebrički.
  • V Avstriji uporablja cestna služba premične snežne ograje, ki jih postavi glede na potrebo.

 

ŽIVA OGRADA

Tudi rastlinje lahko zadrži veliko snega. Žive vetrne ograje so uporabne tudi za zaščito živine pred zimskimi vetrovi in snegom.

Priporočljivo je, da na severni in zahodni strani parcele posadite tri vrste dreves, od katerih naj bo eno iglavec. Najbolj notranja vrsta je lahko krajša, na primer grmičevje. A vseeno velja previdnost! Vrst ne sadimo na južni strani, saj lahko to blokira poletne vetrove in poveča toplotni stres za živali.

pokrajina

 

 

Vir: agriculture

Foto ograje Wikipedia: »By böhringer friedrich – Own work, CC BY-SA 2.5« https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2620408

11 dejstev o trajnostnem kmetijstvu

Temelji trajnostnemu kmetijstvu so bili postavljeni že pred 60 leti, ko je šest evropskih držav (Belgija, Nemčija, Nizozemska, Francija, Italija in Luksemburg) s podpisom Rimske pogodbe opredelilo cilje takrat oblikovane skupne kmetijske politike (SKP), in sicer:

– zagotavljanje redne oskrbe z živili po primernih cenah,
– dvig storilnosti v kmetijski pridelavi,
– primerna raba naravnih virov in
– skrb za okolje.

klasje

V naslednjih desetletjih so sledile številne vmesne reforme, ki so bile predvsem reakcija na aktualne spremembe v kmetijskem sektorju in družbi nasploh.

Ob presežkih hrane v 80-ih letih so v ospredje pričela stopati okoljska vprašanja, ki so bila v 90-ih letih že nadgrajena s smernicami o trajnostnem upravljanju zemljišč in drugih naravnih virov.

mladenka

Kako pa je danes? Kaj nam povedo svetovne statistike?

 

  1. 40 % današnjega svetovnega prebivalstva dela v kmetijstvu, kar pomeni, da je to največji zaposlovalec na svetu.
  2. Trajnostno kmetijstvo zavrača industrijski pristop proizvodnje hrane (t. i. intenzivne kmetije). Združuje tri glavne deležnike: skrb za okolje in zdravje okolja, ekonomsko donosnost ter socialno in ekonomsko pravičnost.
  3. Ekološka in družbena cena intenzivnih kmetij je: erozija, krčenje gozdov, izčrpana in onesnažena zemlja in vodni viri, izguba biotske raznovrstnosti, zlorabe delovne sile in upad družinskih kmetij.
  4. Koncept trajnostnega kmetijstva zajema široko paleto usmeritev in praks, vključno z ekološkim kmetijstvom, prosto rejo, kmetijstvom z nizkimi vložki, holističnim kmetijstvom in bio-dinamičnim kmetijstvom.
  5. Pri tej vrsti kmetovanja se ne uporablja kemičnih pripravkov, pesticidov ali gnojil, spodbuja se raznolikost pridelkov, padavine pa zagotavljajo vodo za namakanje.
  6. Ekološko kmetovanje običajno zahteva 2,5-krat več dela kot konvencionalno, vendar prinaša 10-krat večji dobiček.
  7. Leta 2010 je bila zabeležena 7,7-odstotna rast ekoloških živilskih izdelkov v primerjavi z letom 2009. Ekološka živila predstavljajo skoraj 4 % vseh živil, prodanih v ZDA.
  8. Nasprotno pa je bilo leta 2011  88 % koruze in 94 % soje gensko spremenjene. Leta 1996 je bilo teh manj kot 20 %.
  9. “Zdrava” tla so pomemben element trajnosti. Metode za povečanje in zaščito produktivnosti tal vključujejo uporabo pokrivnih posevkov, komposta, izogibanje prometu na mokrih tleh in vzdrževanje pokritosti tal z rastlinami/grmičevjem.
  10. Cilj trajnostnih kmetov je razviti učinkovite biološke sisteme, ki ne potrebujejo velikih količin materialnih vložkov (t. i. škodljivih kemikalij).
  11. Upoštevati je treba štiri ključne cilje trajnostnega kmetovanja:
    zadovoljiti potrebe ljudi po hrani in prispevati k potrebam po biogorivu,
    izboljšati kakovost okolja,
    ohraniti ekonomsko uspešnost kmetijstva,
    izboljšati kakovost življenja kmetov, kmetijskih delavcev in celotne družbe.

vrtnine

 

Vir: dosomething

Prehrana

Sredozemska prehrana: ključno orodje za bolj hranljivo in trajnostno prihodnost

Italija in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) spodbujata ozaveščanje o prednostih te zdrave in tradicionalne prehrane.

Zdrava in trajnostna sredozemska prehrana

Glavno sporočilo dogodka, ki se je poleti odvijal v Italiji v organizaciji italijanske vlade ter ob podpori FAO, je, da je sredozemska prehrana, ki je zdrava in trajnostna, ključnega pomena za spodbujanje prehrane za vse, varovanje okolja in boj proti preveliki porabi hrane, ki jo na koncu celo zavržemo.

Dogodek je potekal v želji, da bi povečali ozaveščenost o prednostih sredozemske prehrane in o tem, kako pomemben in konkreten korak k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ZN (SDGs) je sredozemska prehrana.

Na dogodku pa niso poudarili le splošno znanih prednosti sredozemske prehrane za zdravje in prehrano, temveč tudi to, da vključuje proizvode, ki manj obremenjujejo tla in vodne vire, imajo manjše emisije toplogrednih plinov, preprečujejo erozijo biotske raznovrstnosti in izboljšujejo življenjske razmere podeželskega prebivalstva.

Reciklaža ostankov hrane

Generalni direktor FAO QU Dongyu je na dogodku poudaril pomen zdrave prehrane in dostopa do hranljive hrane za boj proti podhranjenosti, boleznim in smrti.  Dejal je, da se lahko iz sredozemske prehrane naučimo veliko pomembnih lekcij. Navedel je nekatere načine, kako Italijani reciklirajo ostanke hrane, da bi zmanjšali količino zavržene hrane, na primer s pripravo juh.

Prehrana

Zavržena hrana je eden največjih svetovnih izzivov in njegovo zmanjšanje je v Sredozemlju, regiji z omejenimi viri, zelo pomembno. To se odraža v lokalni prehrani.
Dejal je še, da je sredozemska kultura omogočila, da so v zgodovini preživeli kot ponosna civilizacija. Govoril je o pomembnem prispevku te regije h kmetijstvu in o tem, koliko lokalne zelenjave iz regije je postalo priljubljene v oddaljenih državah. Poudaril je tudi priljubljenost italijanske kuhinje po vsem svetu. Na koncu je ljudi pozval, naj ne izgubijo upanja, čeprav se svet sooča z zapletenimi izzivi, kot so vse večja negotovost preskrbe s hrano in vplivi podnebne krize. Izrazil je željo, da ostanemo upajoči kljub soočanju z izzivi in tveganji.

Dogodka se je udeležil tudi italijanski minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Luigi Di Maio. Prav tako pa tudi Pina Picierno, podpredsednica Evropskega parlamenta, ter strokovnjaki s področja prehrane in prehranjevanja.

Agroživilski sistemi moraj postati odporni in trajnostni

Minister Di Maio je dejal, da si mora mednarodna skupnost zaradi posledic vojne v Ukrajini še bolj prizadevati, da bi agroživilski sistemi postali odporni in trajnostni, ter opozoril, da je sredozemska prehrana s svojim vključujočim pristopom k upravljanju ozemlja in njegovih virov ter vzorcem proizvodnje in porabe hrane pomemben referenčni model za svet.

Lokalno pridelana hrana je prednost

Na dogodku so bili v ospredju izzivi prehranske varnosti ter prednostne naloge italijanske diplomacije na področju prehrane in spodbujanje turizma, kulturne izmenjave in gospodarstva. Na njem so sodelovali predstavniki živilske industrije, župani italijanskih mest in strokovnjaki, ki so razpravljali o tem, kako zmanjšati količino zavržene hrane, o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano hrano in načinih za izboljšanje kmetijskih praks.

Lokalna prehrana

Dogodek je del dolgoletnega in stalnega sodelovanja med Italijo in Organizacijo združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za predstavitev dokazov o zdravju in drugih razsežnostih trajnosti prehranjevalnih vzorcev Sredozemlja in drugih zdravih načinov prehranjevanja. Temu dogodku je sledila tretja svetovna konferenca o oživitvi sredozemske prehrane.

Cilj konference je začeti izvajati konkretnejše ukrepe v skladu z deklaracijo G20 iz Mere, da bi predstavili, kako sredozemska prehrana spodbuja zdravo in trajnostno uživanje in proizvodnjo hrane, ter njeno strateško in diplomatsko vlogo za spodbujanje temeljnih načel tega prehranskega modela po vsem svetu.

 

Vir: FAO

Logo tekmovanja

Svetovno prvenstvo v oranju je prineslo izjemen uspeh slovenski ekipi

Izjemna predstava naših tekmovalcev na svetovnem prvenstvu v oranju. Igor Pate je stopil na zmagovalne stopničke, medtem ko je Anton Filak osvojil 15. mesto. Oba sta tako dosegla vrhunske rezultate. Na edinem tekmovanju v kmetijstvu svetovnega ranga tako naši kmetje dokazujejo, da sodimo ob bok svetovnim mojstrom ravnih brazd. Za prikazano na svetovnem prvenstvu si vsekakor zaslužita čestitke tudi z naše strani.

Poleg oračev tudi sodnik iz Slovenije

Med 20. in 22. septembrom je potekalo že 67. svetovno prvenstvo v oranju (67th World Ploughing Contest). Po dveh letih se je tako vrnilo tekmovanje, ki je bilo za slovensko ekipo zelo uspešno. Igor Pate je z obračalnim plugom zasedel skupno tretje mesto. Slovensko ekipo oračev je vodil Igor Hrovatič, ki je bil tudi sodnik na samem tekmovanju.

Orana njiva

Iz 25 držav se je na prvenstvu, ki je potekalo na obrobju Dublina, irskega glavnega mesta, v oranju strnišča ter v oranju ledine pomerilo 47 oračev. Slovenijo sta zastopala že prej omenjeni Igor Pate v kategoriji obračalni plugi in Anton Filak v kategoriji plugi krajniki.

Slovenska ekipa

Prva medalja za Slovenijo

Igor Pate je prvi dan z obračalnim plugom pri oranju strnišča zasedel šesto mesto. S plugom krajnikom pa je Anton Filak zasedel 17. mesto. Drugi dan, ko so se orači pomerili v oranju ledine, je g. Filak s krajnim plugom zasedel 13. mesto. V skupni razvrstitvi sta rezultata zadostovala za 15. mesto. Z obračalnim plugom je v oranju ledine g. Pate dosegel 4. mesto.

To je pomenilo, da je v skupni razvrstitvi v kategoriji obračalni plugi zasedel odlično 3. mesto. Tako je prvič v zgodovini, odkar se slovenski orači udeležujejo svetovnega tekmovanja, osvojil medaljo za Slovenijo.

V obeh kategorijah sta se zmage veselila orača iz Republike Irske, v kategoriji obračalnih plugov je zmagal John Whelan, v kategoriji plugov krajnikov pa Eamonn Tracey.

 

 

Vir: KGZS

Logo PRP

Objavljeni so termini za obvezno usposabljanje za potrebe izvajanja ukrepov KOPOP iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2022

Kdor se je vključil v ukrep kmetijsko–okoljska–podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2022 (ukrep KOPOP), se mora redno udeleževati brezplačnega štiriurnega usposabljanja v vseh letih, ko se izvaja sam ukrep. Namen usposabljanja je seznanitev udeležencev ukrepa s kmetijsko- okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi vsebinami. S tem pridobljenim znanjem in informacijami lahko lažje z manj napakami izvajajo sam ukrep.

Usposabljanje je v letu 2022 potrebno opraviti najpozneje do 20. 12. 2022.

Klasična ali spletna usposabljanja

Brezplačno usposabljanje bo potekalo v obliki klasičnih in spletnih usposabljanj. Kmetijsko-gozdarski zavodi pri KGZS bodo za vključene v ukrep KOPOP izvedli 46 usposabljanj (31 v klasični obliki v predavalnici, 15 pa v spletni obliki.).

Kmetijska gospodarstva, ki uveljavljajo zahtevke za ukrep KOPOP v skladu z uredbo KOPOP, so upravičeni udeleženci usposabljanj.

KGZ bo vsem upravičencem, ki so vključeni v ukrep KOPOP, poslal pisno vabilo na usposabljanje. Vsak upravičenec si mora izbrati termin klasičnega ali spletnega usposabljanja in se nanj obvezno predhodno prijaviti. Število udeležencev klasičnega usposabljanja je omejeno zaradi velikosti dvorane, prijava nanje je možna do zapolnitve mest. Prednostno pa so namenjena tistim kmetom, ki ne razpolagajo s tehniko za spremljanje spletnih usposabljanj.

Udeleženci klasičnega usposabljanja morajo s sabo obvezno prinesti številko KMG–MID, saj bo udeležba na usposabljanju zabeležena v elektronsko evidenco izobraževanja kmetijskih gospodarstev. Zaposleni pri pravnih oz. fizičnih osebah pa morajo s sabo prinesti še potrdilo delodajalca o zaposlitvi.

Klasično usposabljanje

Udeleženci spletnega usposabljanja bodo KMG–MID številko navedli ob prijavi na usposabljanje. Zaposleni pri pravnih oz. fizičnih osebah pa bodo potrdilo delodajalca o zaposlitvi posredovali po elektronski pošti.

Spletno usposabljanje

Če se usposabljanja udeležijo kot samostojni podjetnik posameznik (s.p.) ali so zaposleni pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali so člani pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za kmetijsko gospodarstvo, kjer so nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije. Zato je potrebno na klasično usposabljanje obvezno prinesti obe številki KMG-MID, v primeru spletnega usposabljanja pa obe številki navesti že pri prijavi na usposabljanje.

Katalog kršitev je jasen

V skladu s Katalogom kršitev, zavrnitev in ukinitev plačil iz Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, z vsemi spremembami) se bo v primeru, da upravičenci ne bodo opravili tega usposabljanja, znesek plačila za ukrep KOPOP zmanjšal.

 

Vsebina usposabljanj

  1. Izpolnjevanje zahtev pri izvajanju ukrepa KOPOP (30 minut)

1.1. Kratka opozorila udeležencem

  • Evidence o delovnih opravilih in hramba dokazil
  • Sporočanje premikov živali
  • Obveznost uporabe storitve svetovanja
  • Obveznost označevanja vira sofinanciranja

1.2. Zakonodaja na področju zdravja živali

  1. Kmetovanje in ohranjanje narave, kmetovanje in varstvo voda ter tal, kmetovanje in podnebne spremembe, konkurenčnost (150 minut)
  • Pomen krajinskih značilnosti za kmetijstvo – z večjo krajinsko pestrostjo do večjih in kakovostnejših pridelkov
  • Podnebno pametno kmetijstvo
  • Integrirano varstvo rastlin

 

Vsebina usposabljanj za leto 2022 je določena s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Vir: KGZS

v tovarni

Industrija kmetijske mehanizacije z velikimi izzivi

Povpraševanje po kmetijski tehnologiji narašča, vendar so zaloge surovin omejene. Težko je dobiti materiale iz železa in plastike. V marcu lanskega leta se je poraba rekordno povečala, kar gre na škodo kmetijske mehanizacije, ki uporablja velike količine teh materialov. Pri izdelavi traktorja je 75 % celotnega materiala iz železa.

material

Okrevanje svetovnega gospodarstva

Svetovno gospodarstvo okreva, vendar so zaradi skokovitega naraščanja cen surovin proizvodni stroški rekordno visoki, kar ima resne posledice za sektor kmetijskih strojev, ki v veliki meri uporablja železne in plastične materiale. Podatki o svetovnem gospodarstvu, ki jih je objavila družba Prometeia-Confindustria, skok BDP z – 3,9 % leta 2020 na + 5,0 % v letu 2021 ter predvidenem + 3,7 % v letu 2022.

Prav tako močno okreva svetovna trgovina, ki naj bi se z -6,9 % v letu 2020 povečala na +8,6 % v letu 2021, a se predvideno v letošnjem letu ponovno znižala zaradi posledic vojne v Ukrajini. Povpraševanje po blagu poteka hitreje od proizvodnih zmogljivosti podjetij, ki jih zavirajo pomanjkanje surovin in njihovi previsoki stroški.

Cene materialov se višajo

Povprečna cena materialov za industrijo se je marca 2021 v primerjavi z januarjem 2020 zvišala za 22 %, pri čemer so bile še posebej visoke cene v strojništvu (+40 %). V Evropi so cene jekla marca 2021 dosegle rekordno raven, še posebej visoke so bile cene valjanih izdelkov (HRC in CRC), in sicer za 70-80 % v primerjavi z ravnmi pred covidom.

Kar zadeva plastiko, je Evropa v prvem četrtletju leta zabeležila 45-odstotno povišanje cene etilena in 121-odstotno povišanje cene polietilena.

Traktor

Izzivi tudi z logistiko

Poleg visokih cen surovin se pojavljajo tudi težave v logistiki in prometu (še vedno povezane z izrednimi razmerami zaradi pandemije), naraščajoči stroški z zabojniki in velike zamude pri prevozu. Vse to ima resne posledice za sektor kmetijske mehanizacije, ki v veliki meri uporablja železne materiale in plastiko ter daje prednost pošiljkam izdelanih strojev v tujino.

75 % od 1700 delov je iz železa

Pri izdelavi traktorja, po podatkih združenja italijanskih proizvajalcev, je v povprečju 1 700 sestavnih delov, od katerih jih 75 % izhaja iz železa (litega železa, jekla, kovinskih cevi), dodatnih 5 % pa iz drugih kovin, kot je baker. Kovinska komponenta tako predstavlja približno 80 % vseh materialov, uporabljenih za izdelavo traktorja. Od preostalega dela je več kot 10 % plastičnih materialov (obloge kabine, varovala, pokrovi, čepi) in približno 5 % gumijastih polimerov (cevi, tesnila…).

Izredne razmere seveda zadevajo tudi druge vrste strojev in opremo, ki je v številnih primerih izdelana samo iz železnih materialov. Industrija kmetijske mehanizacije doživlja dinamično fazo zaradi rasti povpraševanja in spodbud za nakup vozil nove generacije, zato je zelo zaskrbljujoče, ko proizvajalci prav v tem trenutku vidijo, da so njihove proizvodne zmogljivosti ogrožene.

 

Vir: agrimech

zelenjava na vrtu

Vrtnarska jesen

Ko se poletje zaključuje, na vrtu nikakor ni čas za počitek. Vrt nagradi v jesenskih mesecih svojega lastnika z (izdatnim) pridelkom. Če smo bili pridni, če smo dovolj zalivali, če smo dovolj skrbeli za zdravje naših rastlin, se bomo lahko pohvalili z obilno letino. Predvsem letos je resnično pomembno, da smo vrt ogromno zalivali. Da pa ne pozabimo, kaj lahko vse še v jesenskih mesecih sejemo, sadimo, si poglejmo spodaj.

September na vrtu

Septembra se poletje prevesi v jesen. Dnevi se skrajšajo, konec meseca začne listje na drevesih spreminjati barvo in pojavijo se lahko prve slane (predvsem v višjih legah).

September je čas za sajenje trajnic in zimzelenih rastlin. V zemljo posadimo čebulice zgodaj spomladi cvetočih čebulnic. Sedaj je tudi čas za sejanje trate.

trata

V sadnem vrtu obiramo hruške, grozdje in nekatere sorte jabolk. Sadimo maline in rabarbaro. Še zadnjič pognojimo jagode.

V zelenjavnem vrtu pobiramo zrelo zelenjavo. Fižola in graha ne izpulimo, temveč ga odrežemo tik nad zemljo, da v zemlji ostanejo korenine, ki z dušičnimi gomoljčki izboljšajo zemljo. Sejemo zimsko zelenjavo, kot je zimska solata, špinača, redkvice in motovilec. Na izpraznjene grede posejemo rastline za zeleno gnojenje.

Kaj pa sejemo v septembru?

Motovilec lahko sejemo na površino, kjer so prej rasle druge vrtnine in so do sedaj že zapustile vrt (npr. krompir, čebula, česen …). Sejemo ga namreč v avgustu in septembru, vendar ne na površine, na katerih je prej rasla solata. Seme kali od 8 do 14 dni. Motovilec raste tudi pri temperaturi 4° C in prezimi celo pri temperaturi do -15° C. Pridelek bomo lahko pobirali že jeseni, pa tudi prihodnjo pomlad.

Špinačo lahko prav tako sejemo v septembru. Po setvi posevek zalivamo. Špinačo sejemo na stalno mesto in sicer v 2 cm globoke vrste, ki so od 20 do 25 cm narazen. Špinača bolje uspeva na toplejših legah. Priporočamo, da špinačo nabirate zjutraj, saj ima takrat najboljši okus. Mlade liste si lahko pripravimo v solati, iz starejših pa kuhano špinačo. Lahko obirate le listke, lahko pa odrežete kar celotno rastlino, in sicer 2,5 cm nad tlemi.

Blitva je vrtnina, ki jo na naše vrtove in njive sejemo v septembru ter oktobru, pridelek pa pobiramo od konca oktobra pa vse do marca. Preko zime priporočamo, da posevek pokrijete s kopreno. Glavna setev blitve sicer poteka spomladi, takrat lahko blitvo režemo skozi celo leto, in če so zime mile, lahko blitva na prostem tudi prezimi. Ko blitvo režemo, pustimo spodnjih 5 cm nedotaknjenih. Prav tako pa bodimo pozorni, da listi ne zrastejo preveč. Za liste, večje od 25 cm, namreč velja, da lahko postanejo slabšega okusa oziroma bolj nitasti.

Črno redkev lahko sejemo še do konca septembra oziroma odvisno od vremenskih razmer. Pridelek pa bomo pobirali vse do pozne jeseni. Črno redkev lahko tudi precej dolgo v zimo skladiščimo. Belo meso je prijetnega pekočega okusa in ga po želji dodajamo solatam. Črna redkev je sicer znana kot zdravilna rastlina, saj lahko njene zdravilne lastnosti uporabimo proti obolenju žolča in jeter ter za izboljšanje stanja ožilja.

Zimska solata Posavka je zimska krhkolistna domača sorta, ki spomladi oblikuje hrustljave rumenozelene glavice z rdečim navdihom. Sejemo jo od srede avgusta do konca septembra v razmiku enega tedna večkrat zapored. Seme solate kali 8-20 dni. Sejemo jo lahko med por, ohrovt in česen. Da bolje prezimi, jo prekrijemo s kopreno. Gnojimo zmerno, najbolje s kompostom, saj preveč dušika v tleh spodbuja gnilobo.

Oktober na vrtu

Mesec oktober je mesec, ko precej časa porabimo za shranjevanje pridelkov. Kmetje pospravljajo še zadnjo koruzo in pripravljajo njive na setev ozimnih žit ali na počitek prek zime. Pred samo setvijo je potrebno njive urediti in pripraviti. V veliko pomoč vam bosta tudi prednji drobilnik grinder in drobilnik terasofter.

Ravno tako je potrebna priprava našega vrta na zimski počitek. Drevje v okrasnem vrtu spremeni barvo. Iz zelene preide v rumenkasto, nato rdečkasto in na koncu rjavo barvo.

V oktobru je primeren čas za sajenje dreves, grmov, vrtnic in živih mej. Presajamo grme. Posadimo vse pomladanske čebulnice. Presajamo in delimo trajnice. Zadnjič pokosimo trato.

V sadovnjaku pobiramo zrelo sadje in ga shranjujemo za zimo. V veliko pomoč pri spravilu nam je tudi nakladalni plato loader. Sadimo sadna drevesa, ribez, kosmulje in drugo jagodičevje.

V zelenjavnem vrtu pospravljamo zrelo zelenjavo. Solato prekrijemo s plastičnim predorom ali plastičnimi okvirji s pokrovi. V toplih in sončnih dneh jih odkrijemo, zvečer pa ponovno pokrijemo, da zaščitimo pred nizkimi temperaturami. Paradižnike z nedozorelimi plodovi odrežemo pri tleh in jih obesimo na glavo v toplem prostoru. Paradižniki bodo počasi dozoreli. Konec meseca poberemo vso zelenjavo, ki ne bo ostala na gredah pozno v zimo, grede zrahljamo in pognojimo ter zastremo.

Koristni nasveti za sajenje čebulic

Jeseni sadimo spomladanske čebulice. Narcise, tulipani, hijacinte in druge spomladi cvetoče čebulnice potrebujejo določeno obdobje nizkih temperatur, da začno poganjati.

Čas sajenja čebulnic je od konca septembra do novembra oziroma vse do zmrzali. Pri sajenju upoštevamo navodila na embalaži, glede na globino sajenja in višino rasti. Na splošno velja pravilo: čebulico posadimo približno dvakrat globlje od njene velikosti.

Sajenje vrtnic

Vrtnice sadimo pozno v jeseni, ko tla še niso zmrznjena. V tem času je šok ob presaditvi najmanjši, razvijejo se nove korenine, vendar jih je potrebno dodatno zaščititi. Vrtnice, posajene v jeseni, bodo naslednje leto lepše in bolj čvrste.

Vrtnice, ki že rastejo na stalnih mestih, pred mrazom zaščitimo s prstjo, šoto ali preperelim hlevskim gnojem vsaj 15 cm visoko nad nivojem sajenja.

obrezovanje vrtnic

Sadilne razdalje: grmičaste vrtnice sadimo 45 do 60 cm narazen, za mini vrtnice je dovolj 30 cm.

Vrtnice potrebujejo sončen in zračen prostor. Sadimo jih na jugovzhodni ali jugozahodni strani. Uspevajo v vseh vrstah tal. Zemlja, v kateri uspevajo, mora biti bogata, pH rahlo kisla in ne prevlažna. Če je zemlja pretežka, dodamo kompost in pesek.

Trajnice

So večletne zelnate rastline. Pri večini trajnic nadzemni del jeseni odmre, podzemni del pa prezimi in spomladi poženejo novi poganjki. Med trajnicami so zelnate rastline s korenino, čebulnice, trajne gomoljnice, trajne trave, praproti, trajne močvirske in vodne rastline.

Večino trajnic lahko sadimo ali presajamo še v oktobru.

Okrasna drevesa in grmovnice

Ko se odločimo za izvedbo novih zasaditev in gredic, je oktober zelo ugoden mesec, če nam le vreme dopušča in tla niso preveč mokra. Izbira je zelo pestra in vse do zmrzovanja zemlje imamo čas, da uresničimo načrte, ki smo si jih pripravili za letošnjo jesen.

Zelenjavni vrt

Pobiramo zimsko korenje, kolerabo, endivijo, rdečo peso in gomolje zelene. Prav tako zavarujemo jesenske posevke špinače, motovilca in zimske solate. Prazne gredice pokrijemo s kompostom ali na grobo prelopatimo in zemljo pustimo čez zimo v grudah, da dobro zmrzne.

Konec jeseni na vrtu v novembru

Dež, megla in nizke temperature so običajne za november, vendar pa so lahko novembra še številni dnevi topli in suhi. Drevje običajno v tem mesecu dokončno odvrže listje, ki ga lahko zberemo in kompostiramo.

Če vreme omogoča, še vedno lahko sadimo drevesa in grme. Trajnice porežemo in prekrijemo s plastjo grobega komposta ali druge zastirke. Sadimo čebulice narcis in tulipanov.

V sadovnjaku še vedno lahko sadimo drevesa in pobiramo zadnje zrele sadeže. Na debla dreves namestimo lepljive trakove, da ujamemo škodljivce.

Z zelenjavnih gred pospravimo pozno korenje, peso in zeleno. Kodrasti in brstični ohrovt pustimo na gredah do zmrzali. Naredimo visoko gredo.

 

VIR: gardenersworld

suša

Prizadeto kmetijstvo zaradi suše

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) posredovala prve ocene stanja in škode zaradi pomanjkanja padavin.  Kmetijska suša se pojavlja skoraj po vsej Sloveniji, stanje na prizadetih območjih zaradi suše in vročine je zaskrbljujoče, saj so kmetje marsikje že izgubili velik del pridelka in s tem vir zaslužka. KGZS zato zahteva, da MKGP na osnovi ocene pripravi program in predlog finančne pomoči prizadetim kmetijam.

 Najbolj je prizadeta koruza

Po podatkih KGZS je od poljščin še najbolj prizadeta koruza, ki predvsem na lahkih peščenih tleh ne bo niti oblikovala storžev oziroma bodo ti zelo majhni in poškodovani. Ocenjujejo, da bo pridelek v povprečju od 40 do 50 % manjši, ponekod lahko govorimo tudi o od 80- do 100-odstotnem izpadu pridelka.

suha koruza

Siliranje koruze v suši

Koruzna silaža je pomembna sestavina krmnega obroka za govedo. Včasih se je z njo krmilo le v zimskem in spomladanskem času, sedaj pa jo na veliko kmetijah krmijo preko celega leta. Letos bo na količino pridelka in na čas siliranja koruze močno vplivala suša. Nekatere koruze so visoke le okrog 130 cm in brez razvitih storžev. Tudi pri nekaterih koruzah, ki so dosegle normalno višino, so se storži slabo razvili ali jih sploh ni.

Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša?

Za kakovost silaže iz prizadete koruze je ključna določitev najprimernejšega časa za siliranje. Gre za eno od najzahtevnejših odločitev, ki jih moramo sprejeti pri pridelovanju krme. Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Še bolje od 320 – 370 g sušine na kg. Neprizadeta koruza doseže primerno vsebnost sušine v voščeni zrelosti, za prizadeto koruzo pa je značilno naslednje: − Storži so slabo razviti ali pa jih sploh ni. Zaradi majhnega deleža storžev ne moremo računati, da se bo vsebnost sušine v celi rastlini povečala na račun velike vsebnosti sušine v storžih.

Zaradi majhnega deleža storžev je torej vsebnost sušine v celi rastlini manjša, kot bi pričakovali na podlagi ocene zrelosti zrnja. − Vsebnost sušine v koruznici je zelo variabilna. Ta je lahko ob začetku suše kljub močni prizadetosti rastlin (posušeni listi) podobna kot pri neprizadeti koruzi (le od 200 do 300 g na kg), kasneje pa se lahko v kratkem času poveča na 500 g na kg in več. Zaradi velike vsebnosti sušine v koruznici je lahko po daljšem sušnem obdobju vsebnost sušine v celi rastlini večja, kot bi pričakovali na podlagi ocene zrelosti zrnja. Zaradi teh značilnosti velja pravilo, da pri prizadeti koruzi ocenjujemo primernost časa za siliranje na podlagi vlage v celi rastlini.

Za določitev najprimernejšega časa za siliranje priporočamo določitev vlage s sušenjem cele koruzne rastline. Vse druge metode so le približne. Za grobo oceno primernosti za siliranje prizadete koruze, ki ima storže, lahko upoštevamo, da je primerna za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. To priporočilo pa je zgolj okvirno, saj je vizualna ocena vsebnosti sušine v koruznici zelo nezanesljiva. Pogosto se zgodi, da je koruza na videz že povsem suha, pa je notranjost stebel še vlažna in se bomo za žetev odločili prehitro. Izkušnje kažejo, da koruznica v gobastem tkivu stebel dolgo časa zadržuje vlago, nato pa jo v kratkem času odpusti.

Prav zaradi tega je najprimernejše obdobje za žetev prizadete koruze zelo kratko, krajše kot pri neprizadeti koruzi. V bližnji prihodnosti ni napovedanih občutnejših padavin. Težko je napovedati, kako hitro se bo koruza sušila oziroma pridobivala na sušini.

silaža

Optimalnega časa za siliranje še ni možno napovedati. Kmetovalcem svetujemo, da naj redno pregledujejo koruzne njive in občasno določijo vlago s sušenjem cele koruzne rastline. Ko bo imela cela rastlina sušino med 300 in 400 g na kg, je optimalni čas za žetev.

Kako določimo vlago v koruzni rastlini? Tri povprečne koruze na drobno zrežemo in odtehtamo vzorec za sušenje. Lahko vzorec delno posušimo na soncu, nato še na temperaturi 60 stopinj. Stehtamo suh vzorec in iz razlike v teži izračunamo sušino v vzorcu, ki smo ga dali sušit. Upoštevamo, da je po sušenju v vzorcu ostalo še 5,5% higroskopske vlage.

Ostali pridelki

Pri drugih žitih ocenjujemo izpad pridelka v povprečju 40 %, pri bučah in krompirju pa za 30 do 50 % manjši pridelek. Pri hmelju bo pridelek zmanjšan za okrog 40 %.

Izpad pridelka na travinju in travno-deteljnih mešanicah ocenjujemo v povprečju na okrog 50 %, v nekaterih predelih pa tudi do 90%.

V pridelavi zelenjave in sadja so največ škode povzročile visoke temperature, saj so listi ter plodovi ožgani, drobni in prisilno dozorevajo. Pridelki na vrtninah in sadju bodo nižji za vsaj 40 %, ponekod tudi od 80 do 100 %.

Tudi pri vinski trti, ki je na sušo sicer precej odporna, se kažejo vidni znaki pomanjkanja vode. Listi in grozdi venijo, bledijo in odpadajo. Pridelek bo lahko zmanjšan tudi do 50 %.

Veliko težav imajo živinorejci, ki že zdaj zaradi močno zmanjšanega pridelka travinja težko zagotavljajo krmo za živali, obeta pa se še velik izpad pridelka koruze. Na območjih, kjer je izpad krme velik, so kmetje že prisiljeni zmanjševati stalež živali, morebiten dokup krme pa bo močno vplival na ekonomičnost kmetij.

Pobuda na MKGP

KGZS na osnovi navedenih ocen ugotavlja, da je na kmetijskih rastlinah že nastala nepopravljiva škoda in zato se daje MKGP pobudo,  da  se  pristopi  k  pripravi ocene škode v  kmetijski pridelavi zaradi suše in visokih temperatur v letu 2022.

Zbornica zato zahteva, da se na osnovi ocene pripravi program in predlog finančne pomoči prizadetim kmetijam, izvede predčasno izplačilo kmetijskih podpor ter zniža oziroma odpiše  prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter najemnine za kmetijska zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

 

 

VIR: KGZS

Srne

Zdrava živina je predpogoj za zdravo prehrano

Pri biološki varnosti ne gre za gradnjo neprebojne trdnjave, nepomembne drage ukrepe ali nemogoče cilje. Pri dobri biološki varnosti gre predvsem za praktične ukrepe, ki vas bodo obvarovali pred vsemi morebitnimi patogenimi organizmi.

Bolezni, sovražnik, ki ga moramo razumeti

Katere bolezni so endemične na vašem območju? Ali se pojavljajo nove bolezni? Ali nekateri patogeni prehajajo sezonsko, ob selitvah divjih živali? Če niste prepričani, vam lahko bližnji veterinar pomaga z informacijami. Če veste, kateri patogeni so prisotni v vaši regiji in kateri lahko prizadenejo vašo živino, lahko učinkovito izkoristite informacije.

Ko razmišljate o tveganjih, si zastavite dve vprašanji: kako verjetno je, da bo ta bolezen dosegla vašo kmetijo? Če se to zgodi, kako hudo je lahko? Enostavno je obravnavati scenarije, ki so verjetni ali katastrofalni. Bolezni, ki jih je mogoče preprečiti in za katere obstaja le majhna verjetnost – z majhnimi posledicami -, se običajno prikradejo mimo nas ter zmanjšujejo dobro počutje in produktivnost živali.

Pašnik

Da bi povzročil izbruh bolezni na vaši kmetiji, mora povzročitelj bolezni:

  • vstopiti v vašo dejavnost
  • se mora skrivati dovolj dolgo, da se lahko razmnožuje
  • razširiti na nove živali, skupine ali območja kmetije
  • preživeti tako, da se naseli na varnem mestu pred vašimi prizadevanji za preprečevanje/remediacijo.

Kako lahko preprečite te korake?

Izključite

Zelo pomembna je vloga in delovanje imunskega sistema živali. Biološka varnost se lahko šteje za imunski sistem vaše kmetije. Morda ne boste mogli izkoreniniti povzročitelja bolezni v svoji regiji, lahko pa sprejmete ukrepe, da ga zadržite zunaj svoje kmetije.

Pravzaprav je obodna ograja zelo dober prvi korak pri izključevanju povzročiteljev bolezni, ki jih hranijo divje živali ali sosednja živina. Vendar pa lahko tudi nekaj drugih logičnih ukrepov na kmetiji in v hlevu pomaga zadržati patogene zunaj kmetije.

Če je le mogoče, poskrbite, da se vozila za dostavo ali predelavo odpadkov ne približujejo območjem, kjer živijo živali (v idealnem primeru odstranite organske ostanke in razkužite vozila pred vstopom na kmetijo). Nosite čiste škornje. Najprej delajte s čistimi/občutljivimi skupinami živali, kot so novorojenčki, in nazadnje s kakorkoli bolnimi. Uporabljajte pralna vrhnja oblačila; če ste bili morda v stiku z okuženimi živalmi, se pred drugimi opravili preoblecite. Zagotovite ločene kopeli za čiščenje in razkuževanje vseh škornjev na ključnih vstopnih točkah. Zmanjšajte vstopanje na območja z živalmi in zagotovite, da vsi, ki vstopajo, upoštevajo enake smernice.

Odkrivanje

Večina patogenov potrebuje nekaj časa za inkubacijo, preden povzročijo resno bolezen. Če za to inkubacijsko dobo (do 4 tedne) izolirate novo prispele živali od ostalih, boste verjetno odkrili vse bolezni (in škodljivce), ki so jih prinesle s seboj, preden bodo okužile preostalo čredo ali jato.

Karantena je odlično in preprosto orodje za odkrivanje bolezni pri novih živalih, kaj pa bolezni v obstoječi čredi? Skrbno spremljanje omogoča zgodnje odkrivanje. Spremljanje je dejansko ključna sestavina biološke varnosti, saj vam daje priložnost, da posredujete, preden se bolezni na okuženih živalih dovolj razvijejo, da vplivajo na celotno čredo ali jato.

Omejevanje

Še preden imunski sistem živali pozitivno prepozna patogen, ki vdira, telo sprejme ukrepe za njegovo zadržanje. Nekatere imunske celice posrkajo neznani material, druge pa si prizadevajo razkužiti območje. Hkrati se telo odzove na signale o ogroženosti tkiva tako, da pošlje materiale, potrebne za ozdravitev, in veliko tekočine.

To je odličen model za odziv na ravni kmetije. Takoj po odkritju morebitne bolezni mora biti glavna prednostna naloga preprečevanje širjenja bolezni. Izogibajte se premikanju bolnih živali po kmetiji in preprečite neposreden stik (nos na nos) z zdravimi živalmi. Povečajte pogostost čiščenja ter razkužite vso opremo in škornje pred uporabo pri zdravih skupinah. Zagotovite odlično prehrano, vključno z minerali v sledovih, in stalno oskrbo s čisto, svežo vodo.

Zdravljenje

Živalski imunski sistem potrebuje približno tri tedne, da prepozna nov patogen, oblikuje in izvede ustrezen odziv. Zahvaljujoč veterinarski znanosti in tehnologiji lahko pogosto postavimo pozitivno diagnozo in začnemo z usmerjenim zdravljenjem še isti dan, ko je bolezen odkrita. Poleg zaščite dobrega počutja in produktivnosti živali lahko s hitrim zdravljenjem odpravite povzročitelja bolezni, preden se ta trajno skrije na vaši kmetiji. To je še posebej pomembno, če zaradi pomanjkljivosti v genetiki, prehrani ali ravnanju z živalmi imunski sistem nekaterih živali občasno ni dovolj učinkovit.

Imunski spomin: Načrtujte!

Cepljenje omogoča telesu, da načrtuje svoj odziv na patogen, s katerim se še ni srečalo, in celice imunskega spomina shranijo ta načrt. Če je biološka varnost imunski sistem vaše kmetije, potem so vaši načrti in zapisi utelešenje imunskega spomina. Za dobro obvladovanje incidentov biološke varnosti niso potrebne pretekle izkušnje. Vendar je veliko bolj verjetno, da vam bo uspelo. Obodna ograja bo pomagala izključiti patogene, ki jih zadržujejo divje živali in sosednja živina.

Veterinar

Namesto da bi našteli vse možne incidente ali odzive, lahko odličen načrt biološke varnosti preprosto opiše, kako bo kmetija izključila, odkrila, omejila in odpravila bolezni.

Načrt biološke varnosti, shranjen v predalu, ne bo zaščitil vaših živali bolj kot cepiva, ki so ostala v hladilniku. Zaposlenim omogočite usposabljanje in jih vključite v redne obnove znanja. Ob vsaki novi okužbi na kmetiji preverite svoj načrt biološke varnosti. Kje je prišlo do kršitve? Ali bi lahko z boljšim spremljanjem ali upravljanjem zmanjšali vpliv bolezni? Načrt ustrezno posodobite.

Ostanite v koraku s časom

Tako kot pri drugih odločitvah o upravljanju morate tudi pri biološki varnosti razumeti tveganja in ugotoviti, kateri ukrepi so vredni stroškov. Vprašajte svojega veterinarja, katere bolezni so lahko prisotne v vaši regiji, kako verjetno je, da vas bodo prizadele in kako hudo bi bilo, če bi se to zgodilo? Vzpostavite navade in vedenja, ki zmanjšujejo vsakodnevna tveganja. Kadar so tveganja večja, si oglejte svoj načrt biološke varnosti. Ali morate osvežiti svoje navade ali načrt prilagoditi novim okoliščinam?

DEZINFEKCIJSKA SREDSTVA

Ključnega pomena je, da izberete pravo razkužilo glede na ciljne mikroorganizme, značilnosti izdelka in kraj uporabe. Natančno upoštevajte vsa navodila in v primeru dvoma poiščite strokovni nasvet.

Dezinfekcija

 

Vir: Sustainable Farming magazine