V podjetju Gorenc Stare smo pristopili k izvajanju projekta za uresničevanje trajnostne in krožne poslovne strategije (TKPS): Redesign travniške brane »GRASER 400 H« in konstrukcija novega stroja, kombinacije travniške brane in česala »KOMBO GRASER«.
Zdravje tal je temeljnega pomena za uspešno pridelavo hrane. Zagotavlja bistvena hranila, vodo, kisik in podporo koreninam, kar spodbuja rast in razvoj rastlin. V vročih poletnih mesecih je pomembno, da preusmerimo aktivnosti od sajenja semen na vzdrževanje zdrave zemlje.
S skrbjo za tla poleti bomo zagotovili prednosti za naš zelenjavni vrt pred jesensko sezono. Zdrava tla zmanjšujejo potrebo po vodi in gnojilih, hkrati pa povečujejo odpornost rastlin na škodljivce in bolezni. Tla so dom milijardam organizmov, ki tvorijo kompleksen ekosistem, zato mora vsako delo na vrtu podpirati to mrežo življenja.
Mikroorganizmi v tleh igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in rodovitnosti tal. Bakterije, glive, praživali in drugi mikroorganizmi sodelujejo v zapletenih ekosistemih, ki omogočajo razgradnjo organskih snovi in sproščanje hranil, ki so na voljo rastlinam. Poleg tega pomagajo pri tvorbi humusa, izboljšujejo strukturo tal in omogočajo boljše zadrževanje vode. Mikroorganizmi sodelujejo tudi pri zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci ter prispevajo k splošni odpornosti tal proti stresnim razmeram, kot so suša ali pomanjkanje hranil. Ključna vloga mikroorganizmov je podpora vsem procesom, ki so opisani v nadaljevanju.
Več o vlogi mikroorganizmov si lahko preberete v našem članku >> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal
Poletna vročina in suša predstavljata velik izziv za tla, saj povečata izsuševanje in zbijanje tal. Da bi zmanjšali vpliv teh ekstremnih pogojev, je pomembno, da se osredotočimo na metode, ki pomagajo ohraniti vlago v tleh. Prvi korak je uporaba zastirke, ki preprečuje neposredno izhlapevanje vode in ščiti tla pred sončno pripeko. Poleg tega je pomembno, da rastline zalivate zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je izhlapevanje najmanjše. Razmislite tudi o namestitvi namakalnega sistema, ki omogoča enakomerno in globoko zalivanje, kar spodbuja razvoj globokih korenin, ki so bolj odporne na sušo. Na območjih, kjer so tla nagnjena k zbijanju, je koristno redno zračenje tal, ki omogoča boljšo absorpcijo vode in izboljšuje strukturo tal.
Globinsko zalivanje je pomembno za doseganje korenin rastlin. Spodbuja razvoj globokega koreninskega sistema, kar omogoča boljše prenašanje sušnih razmer. Uporaba zastirke pomaga zadrževati vlago v tleh in preprečuje izsušitev, kar je še posebej pomembno v vročih mesecih.
Zastirka, bodisi organska kot slama ali kompost, ali anorganska kot lubje, ima številne prednosti. Zmanjšuje erozijo tal, vzdržuje optimalno temperaturo in dodaja organsko snov, ki je potrebna za zdravje tal.
Redno dodajanje komposta je odličen način za obogatitev tal. Zeleno gnojenje, ki vključuje sajenje rastlin, kot sta detelja ali gorčica, dodatno prispeva k izboljšanju strukture tal in povečanju vsebnosti organskih snovi.
Kolobarjenje je praksa, ki pomaga ohraniti rodovitnost tal, saj menjavanje pridelkov preprečuje izčrpavanje tal. Dodatno gnojenje z organskimi gnojili zagotavlja obnavljanje hranil, ki jih rastline potrebujejo.
Izogibanje teptanju tal je pomembno za ohranitev njihove strukture. Dvignjene gredice so odlična rešitev, saj preprečujejo zbijanje tal in omogočajo boljši pretok zraka ter vode.
Če želite izvedeti več, preberite članek >> Svetovni dan tal
Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih je pomembno za trajnostno pridelavo hrane. Z upoštevanjem zelenih praks, kot so pravilno zalivanje, uporaba zastirke, dodajanje organske snovi in preprečevanje zbijanja tal, lahko zagotovimo dolgoročno rodovitnost in zdravje tal, ki so osnova za bogat pridelek. Redno vzdrževanje tal je naložba v prihodnost, saj omogoča stabilno in produktivno kmetovanje ter prispeva k ohranjanju okolja.
Tekst:
N. G.
Sredina do konec poletja je na kmetiji čas, ko so pridelki skoraj zreli, opravila, kot so odstranjevanje plevela ali obdelava tal, pa že manj pogosta. To je idealno obdobje, da se posvetimo vzdrževanju kmetijske opreme.
S pravočasno pripravo strojev v teh mirnejših dneh poletja pripomoremo, da bo žetev potekala brez težav, jesenska setev pa bo stekla gladko. Redno vzdrževanje podaljšuje življenjsko dobo kmetijske mehanizacije in zagotavlja, da bodo v zimskih mesecih varno shranjeni ter pripravljeni na ponovno uporabo spomladi.
Analiza tekočin, kot so motorno olje in hidravlična tekočina, je podobna krvnemu testu pri ljudeh; pomaga oceniti stanje in življenjsko dobo strojev. Če ste tekočine napolnili pred sezono sajenja, je zdaj, sredi cikla, pravi trenutek za preverjanje njihove kakovosti. Tako lahko ugotovite, ali tekočine še vedno ustrezajo vašim pogojem na kmetiji, in pravočasno odkrijete morebitne težave, preden povzročijo škodo.
Pravilno vzdrževanje pnevmatik lahko prinese velike koristi za zdravje tal in učinkovitost strojev. Poleg preverjanja predrtin in obrabe ne pozabite na tlak v pnevmatikah, ki mora biti prilagojen tako traktorju kot tudi tovorom, ki jih vleče. Natančno poznavanje teže traktorja in priključkov vam omogoča pravilno balastiranje in izbiro optimalnega tlaka. To zmanjšuje zbijanje tal in povečuje varčnost pri porabi goriva.
Verige in jermeni so pomembni za prenos moči v kmetijski mehanizaciji, vendar se sčasoma lahko obrabijo ali zdrsnejo. Redni pregledi teh komponent so nujni, da pravočasno odkrijete težave in se odločite, ali je potrebna zamenjava. Tako se izognete nepredvidenim okvaram med žetvijo ali jesensko setvijo.
Hladilna tekočina, ki jo pogosto imenujemo “antifriz“, je zelo pomembna za pravilno delovanje motorja, saj preprečuje pregrevanje v vročem vremenu in zmrzovanje v hladnem. Med uporabo se kakovost hladilne tekočine zmanjšuje, kar lahko vodi do korozije v motorju. Zato je redno preverjanje stanja radiatorja, ventilatorjev in črpalk ter pravilno vzdrževanje koncentracije hladilne tekočine še kako pomembno opravilo. Pravilna izbira in redno osveževanje hladilne tekočine preprečuje pregrevanje motorja in podaljšuje njegovo življenjsko dobo.
Klimatski sistemi v traktorjih so nepogrešljivi za udobje med delom, še posebej v poletni vročini. Redno vzdrževanje in pravočasno polnjenje hladilnega sredstva zagotavljata optimalno delovanje. Ne zanemarite čiščenja kabinskih filtrov in preverjanja cevi, s tem lahko preprečite okvare. Enkrat mesečno tudi pozimi vključite klimatsko napravo, da preprečite izsušitev cevi in tesnil.
Redni pregledi in zamenjava obrabnih delov, kot so deli za obdelavo tal in sajenje, so bistveni za zagotavljanje nemotenega dela. Pravočasno si priskrbite potrebne rezervne dele. Tako boste pripravljeni na novo sezono in hkrati zmanjšali možnost zastojev v delovnem procesu.
Redno in pravilno vzdrževanje kmetijske opreme v poletnih mesecih ni zgolj koristno za tekoče delo, temveč tudi podaljšuje življenjsko dobo strojev in zmanjšuje tveganje za nenadne okvare. S pravočasno analizo tekočin, pregledom pnevmatik, vzdrževanjem verig in jermenov ter skrbjo za hladilne in klimatske sisteme bo vaša oprema vedno pripravljena na sezonske izzive. Redno vzdrževanje ni le obveznost, temveč tudi naložba v prihodnost kmetijske opreme, ki zagotavlja njeno dolgoročno zanesljivost in optimalno delovanje.
Vir:
www.upkeep.com
www.totallandscapecare.com
V sušnih obdobjih je pravilno zalivanje ključno za dobro zdravje rastlin. Priporočljivo je jutranje zalivanje, saj s tem zmanjšate izhlapevanje in tveganje za glivične bolezni. Izdatno zalivanje vsakih nekaj dni spodbuja globlji razvoj korenin, uporaba zastirke pa pomaga ohranjati vlago v tleh. Kapljični namakalni sistemi so učinkoviti pri varčevanju z vodo, medtem ko deževnica zagotavlja rastlinam optimalne pogoje.
Učinkovitost zalivanja v sušnem obdobju je bistvena za ohranjanje zdravja in vitalnosti rastlin. Pravilno zalivanje zagotavlja trenutno oskrbo z vodo ter podpira dolgoročen razvoj močnih korenin, kar povečuje odpornost rastlin na sušne razmere v prihodnosti. Globoko in redno zalivanje pomaga ohranjati rastline v dobrem stanju skozi celotno rastno sezono, kar je še posebej pomembno v obdobjih pomanjkanja padavin.
Pri namakanju je najprimernejša uporaba deževnice, ki naj ima 18–20 °C. Kapljično namakanje je učinkovito, saj omogoča ciljno zalivanje rastlin pri nizki porabi vode. Kapljači, nameščeni 15-20 cm narazen, zagotavljajo enakomerno vlaženje korenin, kar je pomembno za zelenjavo in plodovke.
Redno zalivanje, prilagojeno razvojnim fazam rastlin, je bistveno. Rastline, kot so paprika in paradižnik, so v času nastavljanja plodov še posebej občutljive na pomanjkanje vode, zato je pomembno dosledno namakanje.
Pri zalivanju vrta z deževnico je pomembno, da ste nanjo pripravljeni z zbiranjem vode v sodih. Zalivate redkeje, vendar obilneje, da rastline razvijejo globlji koreninski sistem, kar povečuje odpornost na sušo. V sušnih obdobjih imajo prednost rastline, ki nujno potrebujejo vodo, kot so zelenjava in trajnice, medtem ko lahko enoletnice in trate počakajo. Priporočljivo je zalivanje zgodaj zjutraj, po tleh in ne po listih, ter zaščita tal z zastirko, ki preprečuje izsušitev.
Za dobro zbiranje deževnice je pravilna postavitev zbiralnikov, kot so cisterne ali sodi, bistvenega pomena. Zbiralniki morajo biti nameščeni pod žlebovi, kjer deževnica teče s streh. Redno vzdrževanje zbiralnikov in žlebov zagotavlja, da bo zbrana voda čista in primerna za nadaljnjo uporabo na vrtu ali kmetiji. Deževnica je dragocen brezplačen vir, zelo uporaben na vrtovih in kmetijah, kar prispeva k bolj trajnostnemu vrtnarjenju.
Več o deževnici si lahko preberete v našem članku >> Deževnica – nasveti o zbiranju deževnice za začetnike
Pravilno zalivanje med sušnimi obdobji je bistvenega pomena za zaščito pridelkov in zagotavljanje njihove kakovosti. S prilagojenimi metodami, kot so kapljično namakanje, uporaba zastirke in zbiranje deževnice, lahko učinkovito izkoristite vsak vir vode ter prispevate k zelenemu vrtnarjenju. Te trajnostne tehnike varčujejo z vodo ter hkrati izboljšujejo zdravje tal. Z njihovo uporabo lahko skupaj prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti kmetijstva.
Preberite tudi:
>>> Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije
>>> Poletje je na višku: Pridelava poletnih zelenjadnic
Tekst:
N. G.
Poletje je čas, ko vrtovi resnično zaživijo. Obilje sonca in toplote omogoča hitro rast vrtnin, vendar hkrati prinaša tudi številne izzive. Poletno vrtičkanje je običajno nekoliko manj prijetno kot spomladansko. Dnevi so vroči, plevel se širi in žuželke napadajo z vseh strani. Če želimo v poletnem času pridelati več, moramo biti korak pred težavami. V tem članku delimo nekaj poletnih vrtnarskih nasvetov, ki vam bodo pomagali povečati letino.
Odstranjujte odcvetele cvetove enoletnic in trajnic, kar spodbuja rastline, da do konca sezone naredijo še več cvetov. Redno pobirajte pridelke, po možnosti vsakodnevno, saj prezrelo sadje privablja žuželke in poveča možnost za nastanek bolezni. Redno pobiranje prav tako spodbuja rastline, da pridelajo več plodov.
Dodajte več barv na vrt in dvorišče. Če vaše poletno cvetje in zelišča venijo, dodajte nekaj svežih. Barve privabljajo opraševalce in povečujejo pridelek. Začnite načrtovati jesenski vrt. Kmalu bo čas za pripravo jesenskega vrta, saj mnoge zelenjadnice, kot so brokoli, cvetača, grah in por, obožujejo hladnejše jesensko vreme. Ne pozabite na ponovno gnojenje. Gojenje sadja in zelenjave zahteva veliko hranil, zato redno uporabljajte organska hranila za rastline. Prizadevajte si privabiti čebele in ostale opraševalce, saj brez njih pridelek ne bo tako bogat.
Poletni vrt potrebuje globoko zalivanje približno vsake tri dni, zlasti na bolj južnih legah. Če živite v hladnejšem podnebju, pa je običajno enkrat do dvakrat na teden dovolj. Zalivajte zjutraj, da rastline vsrkajo vodo, preden sonce povzroči izhlapevanje vlage. Poskrbite, da zalivate korenine rastline in ne listov. Izogibajte se zalivanju ponoči, saj mokre rastline čez noč povzročajo bolezni.
Zalivanje zjutraj: Zalivanje zgodaj zjutraj pomaga rastlinam absorbirati vodo, preden sonce postane premočno.
Poletno vrtičkanje zahteva skrbno načrtovanje in izvajanje najboljših vrtnarskih praks. Z ustreznim zalivanjem, uporabo zastirke, zaščito pred škodljivci, podporo rastlinam, pravilnim gnojenjem in pravočasnim obiranjem pridelkov lahko dosežete obilno in zdravo letino.
Preberite tudi:
>>> Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije
>>> Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?
Vir:
www.nationaltrust.org.uk
www.bonnieplants.com
Poletje prinaša bogato izbiro svežih in okusnih zelenjadnic, ki jih lahko pridelujemo na domačem vrtu. Med najbolj priljubljenimi poletnimi zelenjadnicami so paradižnik, kumare, bučke, paprike in jajčevci. Te vrtnine obogatijo naše sezonske jedilnike, obenem pa poskrbijo za zdravo in uravnoteženo prehrano, saj so polne vitaminov in mineralov. Že na pogled kar pokajo od zdravja!
Sezonska in poletna pridelava zelenjadnic zahteva prilagoditve glede na regijo in podnebje. Izberite sorte, ki uspevajo na vašem območju, uporabite zastirko za ohranjanje vlage in zaviranje plevela ter zagotovite pravilno zalivanje, zlasti zjutraj. Rastline, ki potrebujejo zaščito pred vročim soncem, posadite v senco in načrtujte neprekinjeno sajenje za stalno pobiranje. Za boljše rezultate planirajte tudi spravilo, če je le možno, ga opravite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.
V tem članku bomo predstavili, katere zelenjadnice so najbolj primerne za poletno pridelavo, ter delili nasvete za njihovo shranjevanje in uporabo.
Poleti so številne zelenjadnice na vrhuncu sezone. Med najbolj priljubljenimi so:
Poletne zelenjadnice najbolje uspevajo na sončnih legah in v dobro odcednih tleh. Nekatere lahko sadimo tudi večkrat v sezoni, kar omogoča stalno zalogo svežih pridelkov. Nekaj nasvetov za uspešno gojenje:
Sveže poletne zelenjadnice so odlične za pripravo solat, pečenih jedi, vložnin, omak in enolončnic. Tukaj je nekaj idej:
Za uživanje poletne zelenjave skozi vse leto, se lahko organizirate in pripravite na različne načine shranjevanja:
Preverite tudi:
>>> Škodljivci: Kako se v poletnih mesecih boriti proti njim na naravni način?
>>> Sezonsko pridelovanje: Kako izkoristiti poletje za svežo in lokalno pridelano hrano?
Poletne zelenjadnice ponujajo široko paleto okusov in hranilnih snovi, ki jih lahko izkoristite skozi vse leto. Z ustreznimi tehnikami pridelave, uporabe in shranjevanja boste zagotovili, da bodo vedno pri roki. Uživajte v poletni letini in ustvarjajte okusne jedi, ki bodo obogatile vašo kuhinjo.
Tekst:
N. G.
Sezona domačega paradižnika je tu! Kaj vse se da iz tega poletnega sadeža pripraviti in predvsem shraniti? Pa veste, da paradižnik ne sodi med zelenjavo, temveč med sadje? Pripravljate radi domačo omako in jo imate za ozimnico? Kaj pa ostalo? Veste, da ga lahko tudi vložite?
Paradižnik je ena izmed najbolj vsestranskih in pogosto uporabljenih sestavin v kulinaričnem svetu. Uporablja se v različnih jedeh in je ključna sestavina v številnih kuhinjah sveta. Paradižnik se lahko uživa surov, kuhan, pretlačen, pečen, vložen, fermentiran ali pečen na žaru. Uporablja se v solatah, omakah, juhah, enolončnicah in karijih. Paradižnik je tudi osnova za kečap, salso in druge znane omake.
V tem članku bomo predstavili različne načine priprave paradižnika za shranjevanje in ozimnico.
Poletna sezona je idealna za pripravo shrankov iz paradižnika, ki vam bodo popestrili zimske mesece. Tukaj je nekaj načinov, kako lahko paradižnik shranite za kasnejšo uporabo.
Domača paradižnikova omaka je odlična izbira za ozimnico. Pripravite jo lahko iz svežih paradižnikov, čebule, česna, bazilike in drugih začimb. Po kuhanju jo lahko shranite v sterilizirane kozarce in uporabite za testenine, pice ali ostale priljubljene jedi.
Paradižnikovo mezgo pripravite tako, da svež paradižnik zmeljete ali spasirate in ga nato kuhate, dokler se ne zgosti. Mezgo lahko shranite v kozarcih in jo uporabljate kot osnovo za različne jedi, kot so enolončnice in omake.
Paradižnikova salsa je priljubljen dodatek, ki ga lahko uporabite kot pomako ali preliv za mnoge jedi. Za pripravo salse potrebujete sveže paradižnike, čebulo, pekočo jalapeno papriko, koriander, limetin sok, česen in sol. Tudi salso lahko s postopkom pasterizacije shranite za zimske dni.
Paradižnikovo juho lahko pripravite vnaprej in jo zamrznete v porcijah. Ko jo potrebujete, jo le odmrznete in pogrejete. Dodate lahko sveža zelišča, smetano, vino ali druge dodatke po okusu.
Paradižnike narežite na rezine in jih posušite na soncu ali v pečici, lahko si pomagate tudi s sušilcem ali dehidratorjem. Sušeni paradižniki so odličen dodatek k solatam, sendvičem, namazom, pomakam in ostalim različnim jedem. Shranite jih lahko v oljčnem olju ali v soli za daljšo obstojnost.
Čeprav se morda sliši nenavadno, je paradižnikova marmelada prava izbira za ljubitelje sladko-kislih okusov. Saj smo že omenili, da je paradižnik pravzaprav sadje, kajne? Pripravite jo lahko z dodajanjem sladkorja, limoninega soka in začimb, kot so cimet, piment ali klinčki.
Manjše paradižnike, kot so češnjevci, lahko vložite v kis ali oljčno olje z zelišči in začimbami. Vloženi paradižniki so odličen prigrizek ali dodatek k solatam, prilogam in glavnim jedem. Na piknikih so nepogrešljivi v družbi dobrih sirov.
Shranjevanje paradižnika je odličen način, da izkoristite bogato poletno letino in uživate v okusih domačega paradižnika skozi vse leto. Preizkusite različne metode shranjevanja in si pripravite zalogo okusnih in hranljivih živil za zimo. Paradižnikove pripravke je mogoče shranjevati, če jih pravilno pasterizirate. Vroče pakiranje in pasterizacija v pečici ali vodni kopeli bo zagotovila daljšo obstojnost.
Preverite tudi >> Zaključek poletne sezone: poskrbimo za shranjevanje pridelkov
Shranjevanje paradižnika v različnih oblikah omogoča, da ohranite bogate poletne okuse skozi vse leto. S široko paleto načinov priprave lahko vsak najde metodo, ki mu najbolj ustreza. Uporabite nasvete iz tega članka in si pripravite ozimnico, ki bo popestrila vaše jedi v hladnejših mesecih.
Tekst:
N. G.
Kot vrtnar, mali kmet ali pridelovalec veste, kako pomembno je zaščititi pridelke pred škodljivci. Tradicionalne metode nadzora škodljivcev so lahko škodljive za okolje in pridelke, zato so organski načini nadzora boljša izbira.
V tem članku bomo predstavili učinkovite organske metode nadzora škodljivcev za vrtnarje in male kmetije, vključno s kolobarjenjem, mešanim sajenjem, naravnimi plenilci, domačimi organskimi pesticidi in fizičnimi pregradami. Te metode ščitijo pridelke ter ohranjajo okolje in zagotavljajo trajnostno kmetovanje.
Biološki nadzor vključuje uporabo naravnih sovražnikov škodljivcev za zmanjšanje njihove populacije. Koristni organizmi, kot so plenilske žuželke (npr. pikapolonice, ki se hranijo z listnimi ušmi) in parazitoidi (osice, ki parazitirajo na škodljivcih), lahko učinkovito nadzorujejo škodljivce brez uporabe kemikalij. Mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, prav tako igrajo pomembno vlogo pri zatiranju škodljivcev. Na primer, bakterija Bacillus thuringiensis proizvaja toksine, ki so smrtonosni za gosenice, vendar ne škodijo koristnim insektom ali ljudem.
Nekatere rastline imajo lastnosti, ki odganjajo škodljivce. Ognjič in bazilika lahko odganjata škodljive insekte, če jih zasadimo med pridelki. Ta metoda je znana kot spremljevalna zasaditev ali združevanje rastlin. Sadične in zaščitne rastline, kot so detelja in lucerna, lahko prav tako pomagajo pri nadzoru škodljivcev, saj ustvarjajo ugodne pogoje za koristne organizme, kot so plenilske žuželke. Poleg tega te rastline pomagajo izboljšati strukturo tal in povečujejo biotsko raznovrstnost na kmetiji.
Fizikalne metode vključujejo uporabo pregrad, pasti in fizično odstranjevanje škodljivcev. Mreže in prekrivke lahko preprečijo dostop škodljivcev do pridelkov, kar je še posebej učinkovito za zaščito pred pticami in velikimi insekti. Lepljive pasti so uporabne za lovljenje letečih insektov, kot so mušice in listne uši. Ročno odstranjevanje je lahko učinkovito pri manjših površinah in trdovratnem plevelu. Poleg tega je mogoče uporabiti tudi pasti za polže, ki temeljijo na pivu ali slani vodi, kar je ekološka alternativa kemičnim sredstvom.
Naravni insekticidi, kot so neemovo olje, česen in milne raztopine, lahko učinkovito zatirajo škodljivce brez škodljivih stranskih učinkov. Neemovo olje, pridobljeno iz drevesa neem, deluje kot repelent in zaviralec rasti pri številnih škodljivcih. Česnova raztopina deluje kot naravni insekticid in fungicid, ki pomaga pri nadzoru nad škodljivci in boleznimi. Milne raztopine uničujejo zaščitno plast insektov, kar vodi do njihove dehidracije in smrti. Recepti za naravne insekticide so pogosto preprosti in jih je mogoče pripraviti doma iz običajnih sestavin, kar zmanjšuje stroške in vpliv na okolje.
Kulturne prakse, kot so kolobarjenje in mešano sajenje, zmanjšujejo pojavnost škodljivcev s prekinjanjem njihovega življenjskega cikla. Kolobarjenje vključuje menjavanje vrst pridelkov na isti površini, kar preprečuje, da bi se škodljivci in bolezni, specifične za določene pridelke, prekomerno razmnožili. Mešano sajenje pomeni zasaditev različnih pridelkov skupaj, kar zmanjšuje možnosti za izbruh škodljivcev, saj je manj verjetno, da bodo našli vse gostiteljske rastline na enem mestu. Zdrava tla, bogata z organskimi snovmi, podpirajo koristne mikroorganizme, ki pomagajo pri nadzoru škodljivcev in izboljšujejo splošno zdravje rastlin. S temi trajnostnimi praksami obvladovanja škodljivcev lahko kmetje zmanjšajo odvisnost od kemičnih sredstev, izboljšajo zdravje tal in podpirajo biotsko raznovrstnost, kar prispeva k bolj trajnostnemu in okolju prijaznemu kmetovanju.
Ekološki pristop k obvladovanju škodljivcev je bistven za ohranjanje zdravega in trajnostnega vrta. S pravilnim razumevanjem naravnega ravnovesja, uporabo koristnih rastlin in naravnih insekticidov ter s skrbjo za zdravo zemljo lahko dosežemo uspešno ekološko pridelavo brez škodljivih kemikalij. Vključitev naravnih ovir in zasaditev mešanih posevkov pripomoreta k zmanjšanju tveganja za širjenje škodljivcev ter k ohranjanju biodiverzitete na vrtu. Organski načini nadzora nad škodljivci so ključni za trajnostno kmetovanje, spodbujajo uporabo naravnih metod, ki varujejo okolje in podpirajo zdrav ekosistem. Kmetje, ki uporabljajo organske metode, prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti kmetijstva.
Vir:
www.forbes.com
www.totallandscapecare.com
Obvladovanje plevela je bistveno za uspešno pridelavo kmetijskih pridelkov. Trajnostne prakse obvladovanja plevela ne zagotavljajo le zmanjšanja uporabe kemičnih herbicidov, ampak tudi varujejo okolje, izboljšujejo zdravje tal in podpirajo biotsko raznovrstnost.
Kulturne prakse, kot so kolobarjenje, prekrivanje posevkov, mulčenje in vzdrževanje optimalnih pogojev za rast poljščin, zmanjšujejo pritisk plevelov na posevke. Te prakse prav tako pomagajo izboljšati kakovost tal ter zmanjšujejo intenzivnost in pogostost obdelovanja, ki sta potrebni za ustrezno zatiranje plevelov.
Obvladovanje plevela v kmetijstvu pogosto ovira uporaba neučinkovitih intenzivnih metod, kot so monokultura, globoko oranje in herbicidi, kar povzroča zdravstvene in okoljske težave. V Sredozemlju je pojav herbicidno odpornih ekotipov plevela, zlasti v Franciji, Španiji in Italiji, velik problem. Sprejemanje agroekologije kot trajnostnega pristopa za obvladovanje plevela ponuja različne tehnike za izboljšanje trajnosti, ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti.
Mehansko obvladovanje plevela vključuje uporabo različnih orodij in tehnik za fizično odstranitev plevela. Med najpogostejše metode spadajo:
Biološko obvladovanje plevela vključuje uporabo naravnih sovražnikov plevela za zmanjšanje njegove populacije. Te metode vključujejo:
Namesto kemičnih sredstev trajnostne prakse obvladovanja plevela vključujejo uporabo naravnih in manj škodljivih metod. Te metode temeljijo na zmanjšanju uporabe herbicidov:
Kulturne metode vključujejo spremembe v načinu kmetovanja, ki zmanjšujejo pojavnost plevela. Te metode vključujejo:
Veliko najpogostejših plevelov je pravzaprav užitnih in morda se vam bo zdelo privlačno, da se jih naučite pobirati in vključiti v svoje obroke. Uporabite jih za sestavine solatnih mešanic, da boste od svojega dela s plevelom imeli nekaj več. Samo poglejte navadno regačico, zvezdico, regrat, kislico in ostale samonikle rastline, ki rastejo okoli vas in jih lahko vključite v zdrave obroke.
Trajnostne prakse obvladovanja plevela so ključne za doseganje trajnostne kmetijske proizvodnje.
Uporaba kombinacije mehanskih, bioloških, naravnih in kulturnih metod omogoča učinkovit nadzor plevela z minimalnim vplivom na okolje. Z nenehnim izobraževanjem in prilagajanjem praks lahko kmetje zmanjšajo odvisnost od kemičnih herbicidov in povečajo dolgoročno zdravje svojih zemljišč.
Tekst:
N. G.
Sodobni namakalni sistemi imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovite rabe vode na majhnih kmetijah, saj ponujajo prilagojene rešitve za raznolike potrebe pridelkov.
Te tehnologije omogočajo vzpostavitev trajnostnih namakalnih sistemov, ki spodbujajo stabilno rast rastlin in se učinkovito soočajo z izzivi različnih vremenskih razmer. Optimizacija namakanja, s premikom od tradicionalnih k poudarjeno natančnejšim in ekonomičnim metodam, igra vse večjo vlogo v kmetijskih praksah, pri katerih je pomembno tudi precizno kmetovanje, ki povečuje kakovost pridelka.
Izbira pravilnega namakalnega sistema, ki je prilagojen specifičnim zahtevam majhnih kmetijskih površin, je bistvena za zagotavljanje optimalne uporabe vode ter izboljšanje učinkovitosti kmetovanja.
Preglejmo najpogosteje uporabljene sisteme.
Zaradi nizkih stroškov vzdrževanja in cenejše opreme je kapljično namakanje uspešna praksa za majhne in srednje velike pridelovalce. V pokrajinah s pomanjkanjem vode je kapljično namakanje najbolj uspešen način namakanja in ima številne prednosti pred zastarelim namakanjem s padavinami ali dražjimi metodami umetnega podpovršinskega namakanja.
Sestavni deli metode kapljičnega namakanja so cevno omrežje, šobe in krmilna glava. Krmilna glava vključuje še napravo za pritisk vode, filter, rezervoar za vodo in vodno črpalko. Voda se skozi več razpršilnikov odvaja do korenin rastlin. Sistem kapljičnega namakanja odpravlja možnost izhlapevanja in izgube vode.
Poleg tega zmanjšuje potrebo po obdelavi tal in drugih delovno intenzivnih dejavnostih. Kapljični namakalni sistem je učinkovit z vidika prihranka dela in nizkih stroškov vzdrževanja.
Pri metodi umetnega podpovršinskega namakanja je vzporedno zakopanih več cevi, ki vzdržujejo in razporejajo pretok vode pod zemljo. Ko črpalni sistem pretaka vodo skozi perforacije cevi, ta namakanje usmeri le na korenine, namesto da bi zalila celotno površino. Ta metoda zmanjšuje tudi izhlapevanje in pomaga pri doseganju višjih pridelkov pri določenem sadju in zelenjavi.
Začetni stroški ali stroški nakupa, namestitve in vzdrževanja so veliko višji od stroškov kapljičnega namakanja. Vendar pa umetno podpovršinsko namakanje prinaša več dobička kot kateri koli drug namakalni sistem, če se uporablja za pravo vrsto pridelkov.
Sodobni sistem površinskega namakanja deluje po enakih načelih kot starodavni sistem zbiranja in shranjevanja deževnice. Glavna razlika je v tem, da je voda v ceveh pod visokim pritiskom in ne pod atmosferskim pritiskom, po ceveh pa se prenaša prek električnih črpalk ali turbin.
Površinski namakalni sistemi so sestavljeni iz več sestavnih delov, to so vodni zbiralniki, cevovodi, škropilne glave in vodomeri. Vodna telesa zajemajo padavine z zemljišča, ki ga pokrivajo, ali podtalnico iz vodnjakov prek vodne črpalke. Cevovodi nato to vodo prenašajo iz vodnega območja do škropilnih glav, kjer se lahko razdeli med rastline, trate, sadovnjake ali druge površine. Vodomeri merijo količino vode, ki jo porabijo posamezni uporabniki sistema.
Razpršilni sistem je ena najučinkovitejših metod za zalivanje polj, ne da bi za to potrebovali veliko delovne sile ali energije. Razpršilni sistemi so bili izumljeni že davno in se od takrat uporabljajo v različnih oblikah. Svoje delo opravljajo tako, da z uporabo šob, ki so priključene na samodejni ali ročni časovnik, zalivajo zemljo z vodo. Razpršilniki so lahko nameščeni na tratah, vrtovih, igriščih za golf, parkih, velikih kmetijskih površinah ali na majhnem ranču.
Vsak izmed teh sistemov ima svoje prednosti in je primeren za različne vrste pridelkov in zemljišč. Zato je ključno, da kmetje izberejo sistem, ki najbolje ustreza njihovim posebnim potrebam in okoliščinam.
Izbira pravega namakalnega sistema je ključna za optimizacijo rabe vode in povečanje učinkovitosti pridelave na majhnih kmetijah. Sodobne tehnologije omogočajo kmetom prilagodljivost in natančnost pri namakanju, kar prispeva k bolj trajnostnemu kmetovanju.
Poleg izboljšanja učinkovitosti namakanja moderni sistemi pomagajo zmanjšati okoljski odtis kmetovanja. Pravilna izbira namakalnega sistema omogoča prihranek vode, obenem pa zmanjšuje porabo energije in uporabo kemičnih sredstev, kar vodi k bolj zelenemu in trajnostnemu kmetovanju.
Vir:
www.smart-watering.com
www.upkeep.com
