Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

/in /by

Marija Thun (1922–2012) je bila pionirka biodinamičnega kmetovanja in ena najvplivnejših osebnosti na področju ekološkega vrtnarjenja. Njeno delo temelji na raziskovanju vpliva kozmičnih sil na rastline, kar jo je vodilo do razvoja setvenega koledarja, ki danes velja za enega najpomembnejših priročnikov za vrtnarje in kmete, ki želijo pri svojem delu upoštevati naravne ritme.

Na podlagi dolgoletnih preizkusov in natančnih opazovanj je Marija Thun napisala setveni koledar, ki pomaga pri načrtovanju ter izboljšanju razvoja in odpornosti rastlin. Hkrati pa poda smernice kako izboljšati kakovost pridelka ter omogoča bolj trajnostno obdelavo zemlje.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Življenje in delo Marije Thun

Marija Thun se je rodila v Nemčiji in že od mladih let je kazala zanimanje za kmetijstvo in naravne zakonitosti. Pomembno vlogo pri njenem razmišljanju je odigral dr. Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije in biodinamičnega kmetijstva. Njegove teorije o vplivu Lune in planetov na rast rastlin so jo spodbudile k lastnim raziskavam.

V 50. letih prejšnjega stoletja je začela izvajati praktične eksperimente, pri katerih je iste rastline sejala ob različnih dnevih in v različnih luninih fazah ter podrobno beležila njihove razlike v rasti in razvoju. Kmalu je ugotovila, da položaj Lune in planetov vpliva na specifične dele rastlin – korenine, liste, cvetove in plodove.

Njeni izsledki so postali temelj za prvi setveni koledar, ki ga je leta 1963 objavila v knjižni obliki. Od takrat se priročnik izdaja vsako leto in je postal nepogrešljiv pripomoček za številne vrtnarje in kmete po svetu.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Kako deluje setveni koledar?

Glavna ugotovitev Marije Thun je bila, da imajo zvezdna znamenja in lunini cikli močan vpliv na rastline. Njeno delo temelji na razdelitvi rastlin glede na to, kateri del rastline je najbolj izrazit:

  • Korenine – najbolje rastejo, ko je Luna v zemeljskih znamenjih (bik, devica, kozorog).
  • Listi – se najbolj razvijajo, ko je Luna v vodnih znamenjih (rak, škorpijon, ribi).
  • Cvetovi – cvetijo močneje, ko je Luna v zračnih znamenjih (dvojčka, tehtnica, vodnar).
  • Plodovi in semena – najlepše zorijo, ko je Luna v ognjenih znamenjih (oven, lev, strelec).

To pomeni, da je za optimalne rezultate treba setev, presajanje in obdelavo rastlin načrtovati v skladu z luninimi ritmi.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Praktična uporaba setvenega koledarja

Setev in presajanje

Če želite močne in zdrave korenovke (npr. krompir, korenje, čebulo), jih sejete na dneve, ko je Luna v zemeljskih znamenjih.

Solata, špinača, zelje in druga listnata zelenjava najbolje rastejo, če jih sejete, ko je Luna v vodnih znamenjih.

Če želite bogato cvetenje rož in dišavnic, izberite dneve, ko je Luna v zračnih znamenjih.

Paradižnik, paprika, kumare in sadno drevje imajo najboljši pridelek, če jih sadite ob dnevih, ko je Luna v ognjenih znamenjih.

Obrezovanje in nega rastlin

Obrezovanje drevja in trte je najbolje opraviti v času upadajoče Lune, saj bo tako rastlina porabila manj energije za celjenje ran.

Če želite spodbuditi bujno rast sobnih rastlin, jih presajajte v obdobju rastoče Lune v vodnih ali zračnih znamenjih.

Pobiranje pridelka

Za shranjevanje krompirja, čebule in druge korenovke izberite dneve v zemeljskih znamenjih.

Sadje in zelenjava za sprotno porabo naj se pobirata v obdobju rastoče Lune, da ohranita več sočnosti.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Zanimivosti o delu Marije Thun

  • Njeni prvi eksperimenti so potekali na majhnem vrtu, kjer je Marija Thun z možem vodila biodinamično kmetijo. Prve poskuse je izvajala na redkvicah in korenju.
  • Njeni koledarji so izjemno natančni, saj vključujejo tudi ugodne in neugodne dni za določena dela – na primer dneve, ko je priporočljivo pustiti vrt pri miru.
  • Znanstvena potrditev – čeprav je bila metoda sprva deležna dvomov, so nekatere sodobne raziskave potrdile, da rastline resnično reagirajo na lunine cikle.
  • Koledar uporabljajo tudi vinogradniki in čebelarji – pri negi trte in pri negi čebeljih panjev.

Setveni koledar Marije Thun je v uporabi že več kot 60 let in vsako leto izide v več kot 20 jezikih.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Kako lahko sami preizkusite setveni koledar?

Čeprav se morda ne boste držali vseh priporočil, lahko začnete z osnovnimi poskusi:

  1. Poskusite posejati isto vrsto rastline na različne dni v skladu z luninim ciklom in opazujte razlike.
  2. Beležite, kdaj obrezujete drevje ali trto in preverite, kako se odzovejo na različne lunine faze.
  3. Pri spravilu krompirja ali čebule preizkusite, ali shranjeni pridelki res bolje obstanejo, če jih pobirate ob določenih dnevih.

Marija Thun je s svojim raziskovalnim delom pustila izjemno zapuščino na področju biodinamičnega kmetovanja. Njen setveni koledar je nepogrešljiv priročnik za vrtnarje in kmete, saj ponuja dragocene vpoglede v vpliv naravnih zakonitosti na rast in razvoj rastlin.

Ne glede na to, ali ste pridelovalec hrane ali ljubiteljski vrtnar, lahko z upoštevanjem luninih ritmov izboljšate rast pridelkov in prispevate k trajnostnemu kmetovanju. Njeno delo nas uči, da je narava povezana z vesoljem in da lahko s spoštovanjem ritmov narave ohranimo tudi bolj zdravo in rodovitno zemljo.

 

Tekst:
N. G.

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

/in /by

Podnebne spremembe postavljajo vinogradnike po vsem svetu pred vedno večje izzive. Ekstremne vremenske razmere, kot so dolgotrajna suša, nenadne pozebe, močne nevihte in toča, lahko bistveno vplivajo na količino in kakovost pridelka grozdja.

Vinogradniki se morajo prilagajati novim podnebnim razmeram s trajnostnimi praksami, sodobnimi tehnologijami in prilagodljivimi metodami kmetovanja.

V tem članku bomo predstavili, kako vinogradniška industrija, tako v Sloveniji kot drugod po svetu, odgovarja na te izzive in katere inovativne rešitve lahko izboljšajo stabilnost pridelave v prihodnosti.

Izzivi, ki jih prinašajo ekstremne vremenske razmere

Vinogradništvo je ena najbolj podnebno občutljivih panog, saj kakovost grozdja močno vplivajo temperature, padavine in vremenske razmere. Med največjimi izzivi so:

  • Povišane temperature in vročinski valovi, ki povzročajo hitrejše dozorevanje grozdja in zmanjšujejo kislost vina.
  • Suša in pomanjkanje vode, ki zmanjšujeta pridelek in ogrožata kakovost grozdja.
  • Pozne spomladanske pozebe, ki lahko uničijo že razvite mladike in zmanjšajo količino pridelka.
  • Nevihte, močan veter in toča, ki lahko fizično poškodujejo trte in povzročijo izgube pridelka.

Da bi vinogradniki ohranili kakovost in količino pridelka, je prilagajanje podnebnim spremembam nujno.

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Strategije prilagajanja vinogradnikov ekstremnim razmeram

Uporaba odpornejših sort vinske trte

Vinogradniki vse pogosteje eksperimentirajo z novimi ali tradicionalnimi sortami, ki so bolj odporne na sušo in vročino. V Sloveniji na primer narašča zanimanje za sorte, kot so rebula, malvazija in modra frankinja, ki bolje prenašajo toplejše podnebje. Prav tako se razvijajo novi križanci, ki so odpornejši na bolezni in sušo.

Spreminjanje vzgoje in postavitve vinogradov

Prilagajanje vzgojnih oblik trte lahko pomaga zmanjšati vpliv podnebnih sprememb. Priporočene strategije vključujejo:

  • Višje gojitvene oblike, ki zmanjšujejo tveganje pozebe.
  • Sprememba usmerjenosti vrst trte, da se zmanjša izpostavljenost intenzivnemu soncu.
  • Uporaba senčnih mrež, ki zmanjšujejo izpostavljenost trt prevelikemu sončnemu sevanju in vročini.

Upravljanje s tlemi in voda

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Zaradi pogostih sušnih obdobij je vse več vinogradnikov prisiljenih v učinkovito upravljanje z vodo:

  • Kapljično namakanje, ki zagotavlja optimalno oskrbo rastlin z vodo in zmanjšuje izgube.
  • Zastiranje tal, ki zmanjšuje izhlapevanje vode in izboljšuje zadrževanje vlage v tleh.
  • Uporaba pokrovnih rastlin, ki izboljšujejo strukturo tal in zadržujejo vlago.

Zaščita pred pozebo in neurji

Vinogradniki uporabljajo različne metode za zmanjšanje tveganja spomladanske pozebe in poškodb zaradi toče:

  • Uporaba protipozebnih sveč in ventilatorjev, ki ustvarjajo toplejše zračne tokove in zmanjšujejo nevarnost pozebe.
  • Protitočne mreže, ki preprečujejo fizične poškodbe grozdja.
  • Učinkovito zavarovanje pridelka, ki kmetom omogoča finančno zaščito v primeru naravnih nesreč.

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Vloga tehnologije pri prilagajanju podnebnim spremembam

Tehnološke inovacije igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju stabilne pridelave v vinogradništvu:

  • Senzorji vlage v tleh omogočajo natančno spremljanje potrebe trte po vodi in optimizacijo namakanja.
  • Meteorološke postaje zagotavljajo natančne napovedi, ki pomagajo vinogradnikom pri odločanju o zaščitnih ukrepih.
  • Satelitsko spremljanje vinogradov omogoča boljše spremljanje zdravstvenega stanja trt in hitro odzivanje na težave.

Trajnostni pristopi v vinogradništvu

Ker se vse več vinogradnikov zaveda vpliva podnebnih sprememb, se v ospredje postavljajo trajnostne strategije:

  • Ekološko vinogradništvo, ki zmanjšuje uporabo kemičnih sredstev in krepi naravno odpornost trt.
  • Biodinamično vinogradništvo, ki temelji na naravnih ciklih in vplivih lune ter uporablja naravne pripravke za zaščito rastlin.
  • Zmanjšanje ogljičnega odtisa, kjer vinogradniki prehajajo na obnovljive vire energije in zmanjšujejo emisije CO₂.

Kako se prilagaja slovensko vinogradništvo?

Slovenija je ena od vinorodnih držav, ki se že prilagaja podnebnim spremembam. Vinogradniki v Vipavski dolini, Goriških Brdih in Slovenskih goricah se vedno bolj poslužujejo:

  • Spreminjanja setvenega časa, da se trta izogne ekstremnim temperaturam.
  • Vključevanja trajnostnih metod pridelave, kot je uporaba komposta in sonaravnih škropiv.
  • Razvoja trajnostnega turizma v vinogradništvu, kjer obiskovalci spoznavajo vinogradniške prakse in degustirajo vina iz okolju prijaznih kleti.

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Podnebne spremembe postavljajo vinogradništvo pred velike izzive, a z inovativnimi rešitvami in prilagojenimi praksami lahko vinogradniki zmanjšajo negativne vplive ekstremnih vremenskih razmer. Uporaba odpornejših sort, trajnostno upravljanje s tlemi in vodo ter sodobne tehnološke rešitve bodo ključne za prihodnost vinogradništva v Sloveniji in svetu. Prilagajanje podnebju ni več izbira, temveč nuja, ki bo odločala o kakovosti in prihodnosti vinogradniške panoge.

Preberite tudi:
Vinogradništvo skozi čas
Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka
Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu: Pogled v prihodnost

 

Viri:
www.farmersweekly.co.za
www.kmetijski-zavod.si
www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo

 

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Koristni nasveti pred setvijo koruze

/in /by

Setev koruze je pomemben korak za dosego visokega in kakovostnega pridelka. Za optimalne rezultate je potrebno upoštevati več dejavnikov, kot so priprava tal, izbira hibrida, ustrezno gnojenje ter primerni pogoji ob setvi.

Dobro načrtovanje in prilagoditev kmetijske prakse lahko bistveno vplivata na donosnost in odpornost pridelka na vremenske spremembe.

Priprava tal za setev

Tla morajo biti dobro pripravljena, saj kakovostna struktura omogoča optimalno kalitev in rast koreninskega sistema. Priporočljivo je izvajati zmanjšano ali ohranitveno obdelavo tal, ki pomaga ohranjati rodovitnost in zmanjšuje erozijo. Priporočljivo je, da so tla pred setvijo rahla, dobro odcedna in ustrezno založena s hranili. Analiza tal pred sezono omogoča prilagoditev gnojilne strategije glede na potrebe rastlin.

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Izbor hibrida koruze

Izbira ustreznega hibrida je eden najpomembnejših dejavnikov za doseganje dobrega pridelka. Hibridi so selekcionirane sorte koruze, ki so bile razvite z namenom povečanja odpornosti, stabilnosti pridelka in boljše prilagoditve specifičnim rastnim razmeram. Pri izbiri hibrida je treba upoštevati več dejavnikov, kot so podnebne in talne razmere, vsebnost škroba, odpornost na bolezni ter končni namen pridelave – ali bo koruza namenjena za siliranje, zrnje ali bioplin.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Vrste hibridov koruze glede na zrelostni razred FAO

Hibridi se razvrščajo v različne zrelostne razrede FAO (Food and Agriculture Organization), ki določajo dolžino rastnega obdobja od setve do žetve. Razdeljeni so na:

  • Zgodnji hibridi (FAO 150–250) – primerni za hladnejša območja z krajšim vegetacijskim obdobjem. Hitro dozorijo in omogočajo zgodnjo žetev.
    Primeri: Pioneer P7326, KWS Dentimo.
  • Srednje pozni hibridi (FAO 250–400) – najpogosteje uporabljeni hibridi, saj zagotavljajo dobro razmerje med količino pridelka in kakovostjo silaže ali zrnja.
    Primeri: LG 31.377, Syngenta SY Glorius, Dekalb DKC 3939.
  • Pozni hibridi (FAO 400–600) – primerni za regije s toplejšim podnebjem in daljšim rastnim obdobjem, saj potrebujejo več toplote za dozorevanje. Njihova prednost je visoka pridelava suhe snovi in škroba.
    Primeri: KWS Kabrini, Dekalb DKC 4717, Pioneer P9241.

Hibridi glede na tip zrna

Hibridi se razlikujejo tudi glede na strukturo zrna, kar vpliva na hitrost sušenja in kakovost pridelka:

  • Zobanci (dent) – mehkejši tip zrna, ki se hitreje suši in je primernejši za hladnejša območja. Pogosto se uporablja za krmno koruzo in silažo.
  • Trdinki (flint) – imajo trše, steklasto zrnje, ki bolje prenaša sušo in se počasneje suši, kar je pomembno pri mokrejših jesenskih razmerah. Primernejši so za toplejša območja.
  • Zobanci-flint križanci (dent-flint) – kombinacija obeh, ki zagotavlja bolj uravnotežene lastnosti v različnih rastnih pogojih.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Odpornost hibridov na sušo in bolezni

Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij se vedno več kmetov odloča za sušno odporne hibride, ki bolje ohranjajo vlago in so prilagojeni na spremenljive vremenske razmere. Nekateri izmed priljubljenih sušno odpornih hibridov so Pioneer Optimum AQUAmax, Syngenta Artesian in Dekalb DKC 4717.

Poleg tega je pomembna tudi odpornost hibridov proti boleznim, kot so fusarioza storža, koruzna pepelovka in koruzna listna pegavost. Nekateri hibridi imajo izboljšano gensko odpornost proti koruznemu hrošču (Diabrotica virgifera) in strunam, kar je še posebej pomembno pri monokulturni pridelavi koruze.

Optimalni pogoji za setev koruze

Setev je priporočljivo opraviti, ko temperatura tal doseže med 10 in 12 °C, saj to omogoča hitro in enakomerno kalitev semen. Globina setve je odvisna od tipa tal – na težjih tleh in pri zgodnji setvi se priporoča globina 3–4 cm, na lažjih tleh pa 5–6 cm. Seme koruze mora pred kalitvijo absorbirati približno 30 % svoje mase v vodi, zato je pomembno, da so tla ob setvi dovolj vlažna.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Gnojenje in hranila

Za uspešno rast koruze je pomembno tudi pravilno gnojenje. Priporočljivo je uporabiti organska gnojila, kot je hlevski gnoj ali gnojevka, saj izboljšujejo strukturo tal in povečujejo vsebnost humusa. Pomembna makrohranila za rast koruze so:

  • Dušik (N) – ključen za bujno rast in razvoj listne mase.
  • Fosfor (P) – spodbuja razvoj korenin in cvetenje.
  • Kalij (K) – vpliva na odpornost rastlin proti suši in boleznim.

Dodajanje mikroelementov, kot so cink, magnezij in bor, lahko prav tako pripomore k zdravemu razvoju rastlin.

Zaščita semena in posevka

Za optimalen vznik in rast je priporočljivo uporabiti seme, obdelano s fungicidi, hranili in repelenti, ki ga ščitijo pred boleznimi in škodljivci. Pravilno izvedena zaščita posevka v zgodnjih fazah rastne sezone zmanjšuje tveganje za napad škodljivcev, kot so strune in koruzni hrošč. Pravočasna uporaba ustreznih herbicidov preprečuje razraščanje plevelov, ki bi lahko konkurirali mladi koruzi pri dostopu do vode in hranil.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Kolobarjenje in dolgoročna strategija pridelave

Kolobarjenje je eden izmed bistvenih ukrepov za ohranjanje rodovitnosti tal. Če koruzo sejemo več let zaporedoma na isti površini, lahko pride do izčrpavanja tal in povečanja tveganja za bolezni ter škodljivce. Priporočljivo je, da se v kolobarju menjavajo različne kulture, kot so stročnice, oljna ogrščica ali pšenica, kar pomaga ohranjati ravnovesje v tleh in izboljšuje pridelke v prihodnjih letih.

Uspešna setev koruze se začne s skrbnim načrtovanjem in upoštevanjem vseh ključnih dejavnikov, kot so priprava tal, izbira primernega hibrida, ustrezno gnojenje in zaščita posevka. Pravočasna izvedba vseh teh ukrepov bo pripomogla k večjemu pridelku in boljši kakovosti koruze. S premišljenim pristopom lahko kmetje optimizirajo svojo pridelavo in izboljšajo ekonomsko uspešnost kmetijstva.

 

Vir:

www.fwi.co.uk
www.kmetijskizavod-nm.si
www.kis.si

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju

/in /by

Pust je eden najbolj veselih in razigranih praznikov v letu, ki ga na slovenskem podeželju spremlja bogata tradicija, prepoznavne maske in pestra kulinarika.

Njegove korenine segajo v predkrščansko obdobje, ko so ljudje z obrednimi obhodi in maskami preganjali zimo ter pozdravljali prihod pomladi. Ta simbolika se je ohranila do danes – pustne šeme s hrupom, plesom in povorkami odganjajo zle sile ter prinašajo srečo, obilje in rodovitnost.

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju

Vsaka regija ima svoje značilne pustne like, ki so se skozi stoletja razvili iz lokalnih verovanj in običajev. V številnih slovenskih krajih so pustne norčije še vedno živ del kulturne dediščine, zlasti na podeželju, kjer pustne povorke in obhodi ohranjajo pristno ljudsko izročilo.

Danes se v pustnem dogajanju prepletajo starodavni obredi, folklorna izročila in sodobni karnevalsko obarvani vplivi, kar ga ohranja kot pomemben del naše kulturne dediščine.

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju

Pustni običaji po Sloveniji

Na podeželju so se skozi stoletja razvili različni pustni običaji, ki so postali del lokalne identitete. Najbolj prepoznavni so:

  • Kurenti (Ptuj in okolica) – najbolj znani pustni liki, katerih obhodi odganjajo zlo in prinašajo srečo. Kurenti iz Haloz, Ptuja in Slovenskih goric so simbol pustnega časa in so vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
  • Laufarji (Cerkno) – pustni liki z lesenimi maskami, katerih vrhunec je obsodba Pusta na pustni torek. Glavna figura je Pust, ki simbolizira zimo in ga po starodavnem običaju obsodijo in “usmrtijo”.
  • Škoromati (Brkini in Podgrajsko podolje) – eden najstarejših pustnih običajev, pri katerem zamaskirani moški v ovčjih kožuhih hodijo od hiše do hiše in preganjajo zimo.
  • Pusti (Drežnica) – v Posočju se na pustni torek vrstijo sprevodi “ta lepih” in “ta grdih” pustov, ki po starih običajih prinašajo blaginjo in plodnost.
  • Mačkare (Dobrepolje, Dolenjska) – pustni običaj, ki vključuje različne maske, povezane z naravnimi elementi, demoničnimi liki in vaškimi zgodbami.

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju

Ste vedeli?

Škoromati veljajo za najstarejši še živi pustni običaj v tem delu Evrope in izjemno kulturno dediščino na svetovni ravni. Njihove maske se delijo na dobre in slabe, pri čemer je osrednji lik Kleščar, čuvaj noči. Škoromati so najbolj divji in prepoznaven del pustne povorke v Ilirski Bistrici, kjer se jim pridružijo tudi druge etnološke maske iz okolice ter sodobne in zabavne pustne šeme, ki obarvajo dogajanje z aktualnimi motivi.

Pustni karnevali in prireditve

Slovenija je poznana po bogatem pustnem dogajanju, ki združuje stare tradicije in sodobne karnevalske povorke.

  • Kurentovanje na Ptuju – največji pustni festival v Sloveniji, ki vsako leto privabi več kot 100.000 obiskovalcev. Kurenti so osrednje maske tega karnevala.
  • Fašenk v Lotmerki (Ljutomer) – ena najbolj znanih prireditev v Pomurju, kjer se predstavijo tradicionalne pustne maske.
  • Pustni karneval v Cerknici – znan po Butalcih in pustni sodniji, kjer simbolično obsodijo in zažgejo Pusta.
  • Pust v Mozirju, Dobovi, Kostanjevici na Krki – regijske povorke in prireditve, ki povezujejo pustno tradicijo s sodobnim utripom krajev.
  • Pust v Ilirski Bistrici – ena največjih pustnih prireditev na Primorskem, kjer so osrednji liki šjme, značilne maske tega območja, s Škoromati in Kleščarjem na čelu.

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju

Pustna kulinarika

Ob pustu na mizah nikoli ne manjka mastne in nasitne hrane, saj je pustni čas tradicionalno povezan z obiljem in veseljačenjem. Ponarodeli rek “Pust nima praznih ust” priča o tem, da so pustne jedi bogate, mastne in pogosto ocvrte, saj so v preteklosti ljudje z njimi nadoknadili obdobja pomanjkanja v zimskem času ter se pripravili na prihajajoči post.

Med najbolj značilnimi pustnimi dobrotami so krofi, flancati, miške in ocvirkove pogače, ki so se ohranile kot del slovenske kulinarične dediščine.

Dan po pustnem torku se začne postni čas, ki v katoliškem koledarju traja od pepelnične srede do velike noči. Gre za obdobje odpovedi, ponotranjanja in priprave na veliko noč. Veliko vernih se v tem času izogiba mesnim jedem ter se odpovejo tudi drugim razvadam. Pustne pojedine tako simbolično zaključijo čas obilja in veseljačenja ter napovedujejo vstop v umirjeno in duhovno naravnano obdobje posta, ki je še vedno pomemben del verskega in kulturnega izročila pri nas.

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju

Najbolj značilne pustne jedi so:

  • Krofi – najbolj prepoznavna pustna sladica, ki se tradicionalno pripravlja iz mehko kvašenega testa, ocvrtega v vročem olju. Njihova značilnost je zlato rjava skorjica, rahla in zračna sredica ter bogato polnilo, najpogosteje marelična marmelada. Po cvrtju jih posujemo s sladkorjem v prahu, ki krofom doda še dodatno sladko noto.
  • Flancati – hrustljavo ocvrto testo, ki je oblikovano v prepletene ali zarezane pravokotnike, trikotnike ali druge dekorativne oblike. Med cvrtjem se puhasto napihnejo in dobijo zlatorjavo barvo. Najpogosteje jih posujemo s sladkorjem v prahu, v nekaterih različicah pa so obogateni tudi z limonino lupinico ali rumom, ki jim daje poseben okus.
  • Miške – mehke in lahke ocvrte kroglice iz kvašenega testa, ki so pogosto pripravljene hitreje kot krofi, saj ne potrebujejo oblikovanja in dolgega vzhajanja. Po teksturi so nekoliko gostejše in bolj nepravilne oblike, saj jih v olje polagamo z žlico. Tradicionalno so sladkane s sladkorjem v prahu, v nekaterih različicah pa vsebujejo tudi rozine ali naribano jabolko za dodatno sočnost.
  • Ocvirkova potica – posebna slana različica potice, ki je značilna predvsem za Gorenjsko in Dolenjsko. Pripravljena je iz kvašenega testa, ki je nadevano z ocvirki, kar ji daje bogat in izrazit okus. Po obliki je podobna sladki potici, vendar s svojim slanim nadevom ponuja prijetno kontrastno alternativo sladkim pustnim dobrotam.

Pustna kulinarika se skozi čas prilagaja sodobnim okusom, a osnovna pravila ostajajo enaka – hrustljavo, mehko in predvsem mastno, saj je pustni čas obdobje veselja in obilja!

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju

Praznovanje pusta na slovenskem podeželju ostaja eden najbolj pristnih in razgibanih obredov, ki povezuje skupnost, prinaša veselje in ohranja bogato kulturno dediščino. Od preganjanja zime s kurenti do obsodbe Pusta v Cerknem. Pustne norčije so pomemben del identitete slovenskega podeželja. Stari rek pravi: “Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo, bo repa debela!” Kar pomeni, da bolj kot so pustne šeme razigrane, boljše leto naj bi prinesle.

Ob tem ne smemo pozabiti na pustno kulinariko, ki temu obdobju dodaja sladko in mastno noto. Saj poznate tudi rek: “Pust je masten okrog ust!”, ki napove slastne krofe in druge dobrote.

Čeprav so se pustne tradicije skozi stoletja prilagajale sodobnemu času, še vedno ohranjajo svoj prvotni pomen – povezovanje skupnosti, odganjanje zimskih tegob in praznovanje prihajajoče pomladi. Naj pust še dolgo ostane praznik norčavosti, ustvarjalnosti in pristnega ljudskega izročila!

 

Tekst:
N. G.

 

Prednosti in slabosti različnih vrst gnojil - Gorenc.si

Prednosti in slabosti različnih vrst gnojil – kaj izbrati za sezono 2025?

/in /by

S pomladjo prihaja tudi čas gnojenja, ki je ključen za zagotavljanje rodovitnosti tal in optimalne pridelke. Izbira ustreznega gnojila pa ni vedno preprosta – kmetje in vrtičkarji se soočajo z vprašanji, katera vrsta gnojila najbolje ustreza njihovim potrebam in kakšen vpliv ima na tla, rastline ter okolje.

Razlikujemo med organskimi, mineralnimi in specializiranimi gnojili, pri čemer ima vsaka vrsta svoje prednosti in slabosti.

V tem članku bomo raziskali značilnosti posameznih vrst gnojil, njihove prednosti in slabosti ter dali priporočila za optimalno izbiro glede na analizo tal in trajnostne prakse.

Prednosti in slabosti različnih vrst gnojil - Gorenc.si

Vrste gnojil in njihove značilnosti

Organska gnojila

Organska gnojila so naravnega izvora in izboljšujejo strukturo tal ter povečujejo vsebnost humusa.

Prednosti:
• Dolgoročno izboljšujejo rodovitnost tal.
• Spodbujajo aktivnost mikroorganizmov v tleh.
• Manjša nevarnost izpiranja hranil v podtalnico.
• Primerni za ekološko kmetijstvo.

Slabosti:
• Počasnejše sproščanje hranil v primerjavi z mineralnimi gnojili.
• Vsebnost hranil je lahko nestabilna.
• Pogosto zahtevajo več prostora za shranjevanje in pripravo.

Primeri:
• Hlevski gnoj (goveji, konjski, prašičji, ovčji)
• Kompost
• Peleti iz gnoja
• Zeleni podor

Prednosti in slabosti različnih vrst gnojil - Gorenc.si


Mineralna (umetna) gnojila

Mineralna gnojila so industrijsko pridobljena in vsebujejo specifične hranilne elemente v koncentrirani obliki.

Prednosti:
• Hitra dostopnost hranil za rastline.
• Točna sestava hranil omogoča natančno doziranje.
• Enostavna uporaba in skladiščenje.

Slabosti:
• Lahko povzročijo zakisanje tal in zmanjšajo biotsko raznovrstnost v tleh.
• Večje tveganje za izpiranje hranil v podtalnico in onesnaženje voda.
• Pri dolgotrajni uporabi lahko poslabšajo strukturo tal.

Primeri:
• Dušična gnojila (KAN, UREA, amonijev nitrat)
• Fosfatna gnojila (superfosfat)
• Kalijeva gnojila (kalijev sulfat, kalijev klorid)
• Kompleksna NPK gnojila

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Specializirana gnojila

Poleg osnovnih gnojil obstajajo tudi specializirana gnojila, ki so prilagojena specifičnim potrebam rastlin.

Primeri:
a) Mikroelementna gnojila – vsebujejo cink, železo, bor, mangan itd.
b) Gnojila s počasnim sproščanjem – omogočajo enakomerno oskrbo rastlin s hranili skozi daljše obdobje.
c) Biostimulatorji in mikrobiološka gnojila – vsebujejo koristne mikroorganizme, ki izboljšujejo rast in odpornost rastlin.

Prednosti in slabosti različnih vrst gnojil - Gorenc.si

Kako izbrati pravo gnojilo za sezono 2025?

Pri izbiri gnojila je treba upoštevati:
Rezultate analize tal – določajo pH, vsebnost hranil in potrebo po določenih elementih.
Vrsto posevkov – različne rastline potrebujejo različno razmerje hranil.
Trajnostne prakse – zmanjšanje uporabe kemikalij in izboljšanje kakovosti tal.

Kombinacija organskih in mineralnih gnojil pogosto daje najboljše rezultate, saj organska gnojila izboljšujejo strukturo tal, mineralna pa zagotavljajo takojšnjo dostopnost hranil.

Prednosti in slabosti različnih vrst gnojil - Gorenc.si


Subvencije in podpora za trajnostno gnojenje

Za kmete, ki želijo zmanjšati vpliv na okolje in uporabljati trajnostna gnojila, so na voljo različni razpisi in subvencije:

  • Podpore iz Programa razvoja podeželja (PRP) – sofinanciranje uporabe organskih in ekoloških gnojil.
  • Eko skladi in ukrepi za zmanjšanje ogljičnega odtisa – spodbude za trajnostne prakse v kmetijstvu.
  • Subvencije za zmanjšanje uporabe mineralnih gnojil – spodbujanje uporabe biostimulatorjev in mikrobioloških pripravkov.

Več informacij o aktualnih razpisih lahko poiščete na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Izbira pravega gnojila ima velik vpliv na pridelek, kakovost tal in okolje. Organska gnojila so odlična za dolgoročno izboljšanje rodovitnosti, mineralna omogočajo hitro rast, specializirana pa pokrivajo specifične potrebe rastlin. Ključno je, da kmetje in vrtičkarji izberejo gnojila na podlagi analize tal ter upoštevajo trajnostne prakse, ki ohranjajo kakovost zemlje tudi za prihodnje rodove.

Preberite tudi:

    1. Analiza tal: kdaj in kako jo pravilno izvesti
    2. Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka
    3. Vloga mikroorganizmov v tleh

 

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Kmetijstvo in turizem – priložnosti za poletno sezono

/in /by

Kako pripraviti kmetijo za uspešen turistični obisk?

Poletje je vrhunec turistične sezone v Sloveniji, kar v veliki meri velja tudi za podeželje. Vse več obiskovalcev išče avtentična doživetja v naravi, sprostitev na kmetijah in možnost spoznavanja tradicionalnega načina življenja. Kmetijski turizem ponuja kmetom priložnost za dodatni vir prihodka, hkrati pa prispeva k ohranjanju kulturne dediščine in trajnostnemu razvoju podeželja.

Da bi kmetije kar najbolje izkoristile poletno sezono, se je nanjo treba pravočasno pripraviti.

Ta članek ponuja konkretne nasvete, kako prilagoditi svojo ponudbo, izboljšati storitve ter izkoristiti razpise in subvencije, ki podpirajo kmetijski turizem.

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Priprava kmetije na turistično sezono

Če želijo kmetije privabiti goste in jim ponuditi unikatno in pristno izkušnjo, morajo že pred začetkom sezone optimizirati svojo ponudbo. Pomembni koraki vključujejo:

Urejanje nastanitev: Prenova sob in apartmajev, izboljšanje udobja za goste.

Priprava kulinarične ponudbe: Uporaba lokalnih sestavin, sezonski meniji, vključitev degustacij domačih izdelkov.

Izboljšanje doživljajskih aktivnosti: Organizacija delavnic (peka kruha, sirarstvo, zeliščarstvo), kmečkih iger in vodeni ogledi kmetije.

Ureditev zunanjih površin: Urejeni vrtovi, otroška igrišča, prostori za piknike in kampiranje.

Vzpostavitev digitalne prisotnosti: Optimizacija spletne strani, aktivnost na družbenih omrežjih in prijava na turistične platforme (npr. Airbnb, Booking, Turistične kmetije Slovenije).

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Katere vrste turizma lahko kmetije razvijejo?

Vsaka kmetija ima drugačne danosti, zato je bistveno prepoznati lastne prednosti in razviti privlačno ponudbo. Med najbolj priljubljenimi oblikami turizma na kmetijah so:

Ekoturizem – osredotočen na trajnostno bivanje, biodinamiko, permakulturne vrtove in izobraževalne vsebine.

Kulturni turizem – vključuje prikaz tradicionalnih obrtnih spretnosti, peke kruha, čebelarstva, ličkarstva ali kovaštva.

Kolesarski in pohodniški turizem – nastanitve za pohodnike in kolesarje, povezava s planinskimi potmi.

Gorski turizem – ponudba za ljubitelje gora, planšarij in pastirskih doživetij.

Kulinarični turizem – gostom omogoča pokušino domače hrane, vinske degustacije in kulinarične delavnice.

Družinski turizem – vključuje interaktivne dejavnosti za otroke (hranjenje živali, ustvarjalne delavnice, ježa ponijev).

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Priložnosti za financiranje kmetijskega turizma

Mnoge kmetije se pri razvoju turistične dejavnosti soočajo z vprašanjem financiranja. Na voljo so različni razpisi in subvencije, ki lahko olajšajo vlaganja v infrastrukturo in razvoj ponudbe.

Aktualne možnosti financiranja:

  • Podpore iz Programa razvoja podeželja (PRP) – subvencije za ureditev nastanitev, gradnjo objektov in promocijo kmetijskih produktov.
  • Razpisi Slovenske turistične organizacije (STO) – spodbujanje razvoja butičnega in trajnostnega turizma.
  • Lokalne akcijske skupine (LAS) – financiranje projektov, povezanih z ohranjanjem dediščine in razvojem podeželja.
  • Eko skladi in zelene naložbe – subvencije za energetsko učinkovite rešitve na turističnih kmetijah (sončne celice, trajnostni vodni viri).

Pomembno je, da kmetje pravočasno preverijo pogoje razpisov in pripravijo ustrezne prijave za financiranje.

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Kako izboljšati prepoznavnost in povečati obisk?

Turistične kmetije, ki želijo uspešno poslovati, morajo poskrbeti za ustrezno promocijo in navezavo stikov s potencialnimi gosti.

Strategije za večjo prepoznavnost:

a) Sodelovanje z lokalnimi turističnimi organizacijami – vključitev v kataloge, promocijski dogodki.
b) Uporaba družbenih omrežij – Facebook, Instagram, TikTok (deljenje avtentičnih zgodb in utrinkov s kmetije).
c) Prijava na turistične platforme – Airbnb, Booking, Turistične kmetije Slovenije, Visit Slovenia.
d) Povezovanje z okoliškimi ponudniki – sodelovanje s čebelarji, vinogradniki in rokodelci za oblikovanje celovitih turističnih paketov.

Kmetijstvo in turizem - Gorenc.si

Poletna sezona prinaša kmetijam odlično priložnost za dodatni zaslužek in promocijo podeželskega turizma. Za kmetijstvo in turizem uspeh ni samoumeven – zahteva skrbno načrtovanje, prilagoditev ponudbe in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo razpisi in promocijski kanali. Ob tem je pomembno, da kmetije sledijo trendom trajnostnega turizma, saj obiskovalci vse bolj iščejo avtentične in okolju prijazne izkušnje.

S pravočasnimi pripravami, ustrezno strategijo in pristnim gostoljubjem lahko kmetije obiskovalcem ponudijo nepozabna doživetja in hkrati ustvarijo trajnostni model poslovanja. Pomembno je tudi povezovanje z drugimi ponudniki, kot so čebelarji, vinarji in rokodelci, saj to omogoča oblikovanje celovitih doživetij, ki pritegnejo širši krog gostov.

Slovenija ima izjemne možnosti za razvoj butičnega kmetijskega turizma – izkoristimo jih in s tem prispevajmo k razvoju podeželja in ohranjanju tradicije!

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Preberite tudi:

  1. Kmetijski turizem – nepozabno doživetje podeželskega življenja
  2. Društva podeželskih žena – njihove aktivnosti v Sloveniji
  3. Hidroponsko gojenje zelenjave – prednosti in izzivi

 

Tekst:
N. G.

Analiza tal - Gorenc.si

Analiza tal: kdaj in kako jo pravilno izvesti

/in /by

Zemlja je temelj vsakega kmetovanja, njena kakovost pa neposredno vpliva na pridelek in dolgoročno rodovitnost kmetijskih površin. Na videz lahko ocenimo teksturo tal, ne moremo pa natančno določiti vsebnosti hranil in organskih snovi brez ustrezne analize.

Pravilno izvedena analiza tal omogoča kmetom natančno načrtovanje gnojenja, izboljšanje strukture tal in optimalno pridelavo rastlin. Še posebej pomembna je za intenzivno pridelavo vrtnin, pri kateri napačno gnojenje lahko vodi do resnih težav in zmanjšuje tržno vrednost pridelkov.

Redno izvajanje analize tal ne prinaša koristi le kmetom, temveč tudi okolju, saj preprečuje prekomerno uporabo gnojil in zmanjšuje tveganje za onesnaženje podtalnice.

V tem članku bomo predstavili pomen analize tal, najboljše prakse za odvzem vzorcev in razlago rezultatov, ki omogočajo učinkovito in trajnostno kmetovanje.

Analiza tal - Gorenc.si

Kdaj je pravi čas za analizo tal?

Analizo tal je najbolje opraviti jeseni ali zgodaj pozimi, ko so rastline že pobrane in je zemlja v mirovanju. Takrat dobimo najbolj realne podatke o stanju hranil v tleh, saj ni večjih vplivov, kot sta gnojenje ali rast rastlin, ki bi lahko spremenili sestavo zemlje.

Priporočljivo je, da analizo tal opravimo vsakih 4-5 let, pri intenzivni pridelavi pa celo pogosteje. Ponovna analiza na enakih parcelah omogoča spremljanje dolgoročnih sprememb in optimizacijo kmetijske prakse.

Jesenska analiza je najbolj zanesljiva, saj so hranila po sezoni pridelave v ravnovesju in omogočajo natančno načrtovanje gnojilnih ukrepov za naslednje leto.

Analiza tal - Gorenc.si

Kako pravilno odvzeti vzorec tal?

Pravilno vzorčenje je ključno za točne rezultate analize. Zemlja je heterogena, zato mora odvzeti vzorec čim bolje odražati celotno zemljišče.

Redno vzorčenje vsaj vsakih 4-5 let omogoča dolgoročno spremljanje sprememb v rodovitnosti tal.

Koraki za odvzem vzorca:

  1. Izbira pravega orodja

Priporočljivo je uporabljati talno sondo, ki omogoča enakomeren odvzem vzorcev z različnih globin (0-30 cm). Če sonde ni na voljo, lahko uporabimo lopato s štirikotnim rezilom.

  1. Vzorčenje celotne površine

Vzorce odvzamemo na vsaj 15 do 20 mestih po celotni površini njive. Izogibati se je treba robovom njive, potemnjenim ali posebno suhim delom, ki niso reprezentativni.

  1. Mešanje vzorcev

Vse odvzete vzorce zemlje zmešamo v čisti posodi in iz te mešanice odvzamemo približno 1 kg zemlje, ki jo zapakiramo in opremimo z oznako (ime parcele, datum odvzema, globina vzorčenja).

  1. Oddaja vzorca v laboratorij

Vzorci se oddajo v akreditirane laboratorije, ki ponujajo podrobno analizo hranil, pH-vrednosti in organske snovi.

Analiza tal - Gorenc.si

Kaj razkriva analiza tal?

Rezultati analize tal vsebujejo več pomembnih parametrov, ki pomagajo določiti potrebne ukrepe za izboljšanje rodovitnosti.

Najpomembnejši parametri analize tal:

  1. Vsebnost hranil (NPK – dušik, fosfor, kalij):
  • Fosfor (P₂O₅): pomemben za rast korenin in cvetenje.
  • Kalij (K₂O): vpliva na trdnost rastlin in odpornost proti boleznim.
  • Dušik (N): bistven za rast zelenih delov rastlin.
  1. pH vrednost tal:
  • Optimalni pH za večino kmetijskih rastlin je med 6,0 in 7,0. Prenizek ali previsok pH lahko omeji dostopnost hranil rastlinam.
  1. Organska snov in humus:
  • Organska snov povečuje zadrževanje vode in hranil v tleh. Idealna vrednost za pridelavo vrtnin je med 3-6 % organske snovi.
  1. Mikroelementi (magnezij, cink, železo):
  • Bistveni za uravnoteženo rast in razvoj rastlin.

Analiza tal - Gorenc.si

Kako interpretirati rezultate analize tal?

Laboratoriji pogosto podajo rezultate v obliki vrednosti in priporočenih ukrepov, nekateri pa uporabljajo črkovne oznake (A-E):

  • A – zelo slaba založenost: Potrebno je intenzivno gnojenje.
  • B – slaba preskrbljenost: Zahteva redno dodajanje hranil.
  • C – optimalna založenost: Ni potrebnih posebnih ukrepov, le vzdrževanje rodovitnosti.
  • D – čezmerna založenost: Priporoča se zmanjšanje gnojenja.
  • E – ekstremna založenost: Gnojenje ni potrebno ali se ga izvede le v omejenih količinah.

V primeru presežka hranil je pomembno zmanjšati gnojenje in poseči po naravnih ukrepih za obnovo ravnovesja v tleh.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Priporočila za izboljšanje stanja tal

Na podlagi analize tal lahko kmetje sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje rodovitnosti, kot so:

  1. Uravnoteženo gnojenje: Izbira prave vrste in količine gnojil glede na rezultate analize.
  2. Uporaba organskih gnojil: Kot so kompost, hlevski gnoj in zeleni podor za povečanje vsebnosti humusa.
  3. Kalkanje kislih tal: Dvig pH z uporabo apnenja, če analiza pokaže previsoko kislost.
  4. Rotacija posevkov: Preprečevanje izčrpavanja hranil in izboljšanje strukture tal.

 Kdaj in kako izvajati kalkanje?

Kalkanje se običajno izvaja jeseni ali zgodaj spomladi, da ima apno dovolj časa, da se porazdeli v tleh pred novo rastno sezono.

Najpogosteje uporabljeni materiali za kalkanje so:

  • Apnenec (kalcijev karbonat – CaCO₃)
  • Dolomit (kalcij-magnezijev karbonat – CaMg(CO₃)₂)
  • Gašeno apno (Ca(OH)₂) – hitrejše delovanje, vendar je bolj agresivno.

Prekomerno apnenje lahko vodi do zmanjšanja dostopnosti mikrohranil, kot so železo, cink in mangan, kar negativno vpliva na rast in razvoj rastlin.

Analiza tal je nujen korak za trajnostno in učinkovito kmetovanje. Omogoča natančno načrtovanje gnojilnih potreb, izboljšanje strukture tal ter zmanjšanje stroškov z optimalnim ravnanjem z viri. Pravilno vzorčenje in strokovna razlaga rezultatov sta ključna za uspešno rast rastlin in dolgoročno rodovitnost zemlje. Kmetje, ki redno izvajajo analizo tal, lažje ohranjajo kakovost tal in hkrati prispevajo k trajnostni rabi naravnih virov.

Z upoštevanjem analize tal in pravilnim upravljanjem se zagotavlja dolgoročna trajnost kmetijstva in ohranjanje rodovitnosti za prihodnje generacije.

 

Viri:

  1. www.kgzs.si
  2. www.blog.davey.com
  3. www.eos.com

 

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Trajnostno in učinkovito kmetovanje v zimskem času

/in /by

Zima na kmetiji ne pomeni zgolj obdobja mirovanja, temveč ponuja številne priložnosti za trajnostno in učinkovito upravljanje kmetijskih dejavnosti. Pametno načrtovanje in izvajanje ukrepov v zimskih mesecih lahko izboljša produktivnost, zmanjša vpliv na okolje ter prispeva k dolgoročni odpornosti kmetijstva.

To obdobje je dobro izkoristiti za izboljšanje tal, ohranjanje virov in pripravo na prihajajočo sezono.

Podnebne spremembe ostajajo ena osrednjih tem v razpravah o trajnostnem kmetijstvu, saj je nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in se prilagoditi že prisotnim vplivom na kmetijsko proizvodnjo. Naraščajoče podnebne nestabilnosti vplivajo na pridelavo in distribucijo hrane ter povzročajo večje stroške in manjšo dostopnost hrane. Vendar se pogled na trajnostno kmetijstvo širi in vključuje tudi druge ključne vidike, kot sta zdravje ekosistemov in pravičnost v kmetijstvu.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Skrb za tla in priprava na novo sezono

V zimskih mesecih je pomembno poskrbeti za zdravje tal, saj kakovost tal neposredno vpliva na prihodnje donose. Preverite priporočene ukrepe.

  • Uporaba zelene podorine: Setev rastlin, ki ščitijo tla pred erozijo in hkrati prispevajo hranila ter izboljšujejo strukturo tal. Uporaba detelj, gorjušice in rži lahko pripomore k povečanju vsebnosti organskih snovi v tleh.
  • Analiza tal: Zimski čas je idealen za analizo tal, kar omogoča natančno načrtovanje gnojenja v prihodnji sezoni. Priporočljivo je preveriti pH vrednost, vsebnost hranil in organske snovi ter pripraviti ciljno strategijo za izboljšanje tal.
  • Prekrivanje tal: Uporaba zastirk ali organskih materialov, kot so slama, sekanci in kompost, za zaščito pred erozijo in ohranjanje vlage.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Oskrba živali in prilagoditev prehrane

Hladnejše temperature prinašajo izzive pri oskrbi živali, zato je potrebno zagotoviti primerno prehrano in zavetje. Za optimalno oskrbo živali upoštevajte naslednje ukrepe:

  • Kakovostna krma: Zagotovite zadostne zaloge kakovostne krme, bogate z energijo in hranili, kot so seno, silaža in zrnata krma. Pomembno je tudi dodajanje vitaminov in mineralov za krepitev imunskega sistema živali.
  • Vodna oskrba: Redno preverjanje zaledenelosti napajalnikov in uporaba grelcev vode za zagotavljanje stalnega dostopa do sveže vode.
  • Zavetja: Izboljšanje pogojev v hlevih z dodatno izolacijo sten in tal ter ustrezno prezračevanje za preprečevanje vlage in bolezni dihal.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Trajnostno upravljanje virov

Zima je odličen čas za optimizacijo virov in zmanjšanje stroškov. Za učinkovito rabo virov in trajnostno delovanje kmetije upoštevajte naslednje ukrepe:

  • Varčevanje z vodo: Preverjanje in popravilo namakalnih sistemov ter uvajanje ukrepov za učinkovito rabo vode, kot je zbiranje deževnice za zalivanje in napajanje živali.
  • Energijska učinkovitost: Uporaba energetsko varčnih rešitev, kot so LED razsvetljava, toplotne črpalke ter prehod na obnovljive vire energije, kot sta sončna energija in biomasa.
  • Recikliranje in zmanjševanje odpadkov: Izboljšanje sistemov ravnanja z odpadki, uporaba biološko razgradljivih materialov in ponovna uporaba organskih odpadkov za kompostiranje.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Načrtovanje prihodnjih pridelkov in diversifikacija

Zima je idealen čas za ocenjevanje pretekle sezone in pripravo načrtov za prihodnost. Za izboljšanje produktivnosti in prilagajanje tržnim razmeram razmislite o naslednjih možnostih:

  • Razvoj novih kultur: Raziskava alternativnih pridelkov, ki so odporni na vremenske spremembe, kot so trpežne sorte žit, oljnic in stročnic.
  • Digitalno kmetijstvo: Uvajanje sodobnih tehnologij za natančno kmetovanje, kot so senzorji vlage, satelitsko spremljanje posevkov in avtomatizirani namakalni sistemi.
  • Razvoj novih tržnih poti: Priprava strategij za neposredno prodajo izdelkov potrošnikom preko spletnih platform in sodelovanje v shemah lokalne preskrbe.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Zimsko vzdrževanje kmetijske opreme

Redno vzdrževanje kmetijske mehanizacije v zimskih mesecih zagotavlja nemoteno delovanje v sezoni. Za ohranitev delovne učinkovitosti in preprečevanje okvar upoštevajte naslednje korake:

  • Čiščenje in servisiranje: Pregled strojev, zamenjava olja, preverjanje pnevmatik in popravilo morebitnih poškodb.
  • Shranjevanje opreme: Zaščita občutljivih delov pred vlago, uporaba zaščitnih premazov in primerno prezračevanje skladiščnih prostorov.
  • Načrtovanje nakupov: Ocena potreb po novi opremi in iskanje subvencij za izboljšanje tehnološke opremljenosti.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi je ključno za uspešno prihajajočo sezono in dolgoročno ohranjanje naravnih virov. S premišljenimi ukrepi lahko kmetje optimizirajo svoje procese, povečajo produktivnost in prispevajo k trajnostnemu razvoju kmetijstva. Naj bo zima priložnost za načrtovanje, uvajanje izboljšav ter krepitev odpornosti kmetij na prihodnje izzive.

 

Preberite tudi:
Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji

Skrb za živali na kmetiji pozimi – nasveti za dobro počutje

Ozimna žita – najboljše prakse za setev

Zimska priprava kmetijskih strojev in opreme

Sneg je lahko koristen za pridelek pšenice

 

Tekst:
N. G.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Pomoč pticam pozimi – praktični nasveti za skrb na domačem vrtu

/in /by

Ptice pozimi preživljajo zahtevno obdobje, saj se soočajo z nizkimi temperaturami, krajšimi dnevi in pomanjkanjem hrane. Podnebne spremembe dodatno vplivajo na njihove prehranjevalne navade in selitvene vzorce, kar pomeni, da se vedno več vrst zadržuje v naših krajih skozi celo leto ali se njihovi običajni prehranski viri hitreje izčrpajo.

S pravilno skrbjo in premišljenim hranjenjem lahko pripomoremo k njihovemu preživetju in hkrati uživamo v opazovanju raznovrstnih ptic, ki obiščejo naše vrtove in okolico.

Zakaj je pomembno pomagati pticam pozimi?

Pozimi se naravni viri hrane za ptice, kot so semena, žuželke in insekti, močno zmanjšajo. Hranjenje ptic v tem času jim pomaga preživeti dolge in mrzle noči ter ohraniti dovolj energije za iskanje hrane podnevi. Poleg tega je skrb za ptice pomembna tudi z vidika ohranjanja naravnega ravnovesja, saj ptice prispevajo k zdravemu ekosistemu z nadzorovanjem populacije škodljivcev in širjenjem semen rastlin. Obenem pa je hranjenje ptic odlična priložnost za opazovanje narave in učenje o lokalnih vrstah ptic, kar krepi našo povezanost z okoljem in povečuje zavedanje o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Najpogostejše vrste ptic pozimi

Poletne ptice selivke se v jeseni preselijo v toplejše kraje, medtem ko nekatere domače vrste in zimski obiskovalci ostanejo pri nas. Pozimi lahko na krmilnicah in v bližini naselij ter gozdov opazimo raznolike vrste ptic, ki so prilagojene hladnejšim razmeram. Med najbolj pogostimi zimskimi vrstami v Sloveniji so:

  • Domači vrabec (Passer domesticus): Prepoznaven po rjavem perju s črnimi progami in sivi glavi. Pogosto se zadržuje v bližini človeških bivališč.
  • Siva vrana (Corvus cornix): Velika, inteligentna ptica s prepoznavnim črnosivim perjem, ki pogosto išče hrano na odlagališčih in travnikih.
  • Velika sinica (Parus major): Zlahka jo prepoznamo po živo rumenem trebuhu in črni črti, ki poteka vzdolž prsi, ter značilni črni glavi z belimi lisami.
  • Domači golob (Columba livia domestica): Značilen mestni prebivalec, ki je prilagojen različnim življenjskim pogojem in pogosto išče hrano v bližini ljudi.
  • Poljski vrabec (Passer montanus): Podoben domačemu vrabcu, vendar s prepoznavno rjavo kapico in črnimi lisami na licih. Pogosteje ga najdemo na podeželju.
  • Ščinkavec (Fringilla coelebs): Moški primerki so prepoznavni po rdečkastorjavem prsnem perju in zelenkastorumenem zadku, medtem ko so samice bolj sivorjave barve.
  • Lišček (Carduelis carduelis): Ena najlepših ptic pri nas, prepoznaven po rdečem obrazu, črno-belih krilih in rumenem pasu na perutih.
  • Plavček (Cyanistes caeruleus): Majhna in živahna ptica z modrim perjem na krilih in rumenim trebuhom, ki jo pogosto vidimo na krmilnicah.
  • Kos (Turdus merula): Samci so popolnoma črni z oranžnim kljunom, samice pa rjave. Pogosto jih opazimo pri iskanju hrane pod grmovjem ali drevesi.
  • Sraka (Pica pica): Inteligentna in družabna ptica s črnobelimi peresi in dolgim repom, ki se rada zadržuje v bližini kmetij in naselij.

Poleg teh pogostih vrst lahko v zimskem času na krmilnicah opazimo tudi zimske obiskovalce, kot so:

  • Brinovka (Turdus pilaris): Zimska obiskovalka, ki jo prepoznamo po lisastem prsnem perju in sivi glavi, pogosto v večjih jatah išče sadje in jagodičevje.
  • Rumeni strnad (Emberiza citrinella): Prepoznaven po svetlorumenem perju in značilnem “čip-čip” klicu, pogosto ga opazimo na poljih in vrtovih.
  • Snežni strnad (Plectrophenax nivalis): Redkejši zimski obiskovalec, ki ga včasih opazimo na višje ležečih območjih in travnikih.

Z opazovanjem ptic pozimi podpiramo njihovo preživetje ter pridobimo dragocen vpogled v raznolikost in vedenje teh čudovitih bitij.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Kdaj in kako hraniti ptice?

Hranjenje ptic je priporočljivo v obdobjih, ko je hrane v naravi malo, zlasti med decembrom in februarjem. Pomembno je, da pticam ponujamo uravnoteženo prehrano, ki jim bo zagotovila potrebne hranilne snovi. Vedno uporabljajte svežo hrano in redno čistite krmilnice.

Primerni prehranski viri:

  • sončnična semena,
  • lanena semena,
  • bučna semena,
  • orehova in lešnikova jedrca,
  • jabolka in suho sadje,
  • neolupljen riž in oves,
  • maščobe (loj, kokosova maščoba).

Neprimerni prehranski viri:

  • slani in začinjeni ostanki hrane,
  • plesniva in pokvarjena hrana,
  • kruh v velikih količinah (lahko povzroči prebavne težave).

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Kako pripraviti primerno krmilnico?

Postavitev krmilnice naj bo na varnem mestu, kjer ptice ne bodo ogrožene s strani plenilcev, kot so domače mačke ali divje živali. Krmilnica naj bo nameščena vsaj 1,5 metra nad tlemi in na mestu, ki nudi zavetje pred vetrom in snegom. Redno je treba odstranjevati ostanke hrane in čistiti krmilnico, da preprečimo širjenje bolezni.

Pomembnost vode

Ptice pozimi ne potrebujejo le hrane, temveč tudi svežo vodo, saj so naravni vodni viri pogosto zamrznjeni. Postavite plitvo posodo z vodo in jo redno menjajte, da preprečite zmrzovanje.

Kako lahko še pomagamo pticam pozimi?

Poleg hranjenja pticam lahko pomagamo tudi z:

  • Jesenskim sajenjem grmovnic, ki nudijo zavetje in naravno hrano (npr. glog, dren, trnulja).
  • Namestitvijo gnezdilnic, kamor se ptice lahko zatečejo pred mrazom.
  • Ohranjanjem naravnih habitatov, kot so gozdni robovi in zaraščene površine.

Ohranjanje naravnih habitatov je pomembno skozi celo leto, ne le pozimi.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Ptice pevke

Ptice pevke, kot so ščinkavci, sinice in drozgi, s svojimi melodijami napolnijo vrt in ustvarjajo prijetno vzdušje od zore do mraka. Da bi ohranile svojo vitalnost in lep glas, potrebujejo energijsko bogato prehrano. Hranjenje na ptičjih mizah in talnih krmilnikih jim zagotavlja potrebna hranila ter omogoča, da ostanejo zdrave in v dobri kondiciji skozi vse leto.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

V Sloveniji že od leta 1979 deluje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je največja nevladna organizacija za varstvo narave pri nas. Osredotočajo se na varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij, s čimer pomembno prispevajo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Skrb za ptice pozimi je dobro in skrbno dejanje ter hkrati tudi priložnost, da se povežemo z naravo in jo bolje spoznamo. Pravilno hranjenje in skrb za ptice pripomoreta k ohranjanju njihove populacije ter bogatenju našega vsakdana z njihovim petjem in prisotnostjo.

 

Viri:
www.peckishbirdfood.com
www.gnezdilnice.si
www.ptice.si

Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji - Gorenc.si

Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji

/in /by

Zima na kmetiji ne pomeni nujno mirovanja. Mnoge kmetije izkoristijo to obdobje za alternativne pridelave, ki prinašajo dodaten zaslužek in omogočajo boljše izkoriščanje razpoložljivih virov.

Med najperspektivnejšimi zimskimi pridelavami so gojenje gob, mikrozelenja in hidroponske zelenjave, pa tudi pridelava zelišč in jagodičevja v ogrevanih rastlinjakih. Te metode ne zahtevajo veliko prostora, omogočajo pa hitro vračilo investicije in dostop do trga skozi vse leto.

V tem članku bomo predstavili nekaj najuspešnejših zimskih pridelav, ki so primerne za manjše kmetije in omogočajo maksimalno izrabo prostora ter virov.

Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji - Gorenc.si

Gojenje gob: Raznolikost in priložnosti

Zakaj gojiti gobe?
Gojenje gob je ena najbolj dobičkonosnih alternativnih pridelav za zimske mesece. Gobe so cenjene zaradi svoje hranilne vrednosti, medicinskih lastnosti in vsestranske uporabe v kulinariki. Z ustrezno opremo in znanjem lahko gojimo širok spekter gob, od klasičnih šampinjonov in bukovih ostrigarjev do bolj eksotičnih vrst, kot so resasti bradovec, reiši (svetlikava pološčenka) in kraljevi ostrigar.

Vrste gob za zimsko gojenje

  • Bukov ostrigar (Pleurotus spp.): Enostaven za gojenje, hitro raste in je primeren za začetnike.
  • Resasti bradovec (Hericium erinaceus): Cenjen zaradi zdravilnih lastnosti, kot je podpora imunskemu sistemu.
  • Reiši (Ganoderma lucidum): Medicinska goba, ki jo pogosto uporabljajo za pripravo čajev in prehranskih dopolnil.
  • Kraljevi ostrigar (Pleurotus eryngii): Ima mesnat okus in je priljubljen v moderni kulinariki.

Potrebna oprema in pogoji
Gobe uspevajo v temnih in vlažnih prostorih, kar jih naredi primerne tudi za gojenje v kletnih prostorih, hlevih ali specializiranih rastlinjakih.

  • Substrati: Slama, žagovina ali posebni pakirani substrati za gobe.
  • Pravilna vlažnost in temperatura: Vlažnost med 80–90 % in temperatura okoli 15–25 °C, odvisno od vrste gob.
  • Tržni potencial: Sveže gobe lahko prodajate lokalnim restavracijam, na tržnicah ali preko spletnih platform. Predelani izdelki, kot so sušene gobe ali praški, pa dodatno povečajo vrednost.

Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji - Gorenc.si

Mikrozelenje: Hitra rast in velik zaslužek

Prednosti mikrozelenja
Mikrozelenje je hitro rastoče in prinaša izjemno donosno pridelavo, saj se odlično obnese tudi na manjših površinah. Mlade rastlinice, kot so rukola, sončnice, redkev in grah, so priljubljene pri kuharskih mojstrih in kupcih, ki iščejo zdravo hrano.

Postopek gojenja

  1. Priprava substrata ali jute: Pladnje napolnite z vlažnim substratom.
  2. Sejanje semen: Enakomerno jih razporedite po podlagi in jih rahlo pritisnite.
  3. Vlaženje in osvetlitev: Redno pršite z vodo in zagotovite svetlobo LED-lučk ali naravno svetlobo.
  4. Obiranje: Mikrozelenje obirate, ko doseže višino 10–15 cm (običajno 10–14 dni po setvi).

Trženje
Prodaja mikrozelenja v paketkih ali v lončkih omogoča boljšo svežino. Lokalni trgi, restavracije in dostavne platforme so odlični kanali za distribucijo.

Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji - Gorenc.si

Hidroponsko gojenje zelenjave: Trajnostna pridelava v zaprtih prostorih

Osnove hidroponike
Hidroponski sistemi omogočajo gojenje zelenjave brez zemlje, kar je idealno za zimske mesece. Zelenolistnata zelenjava in rastline, kot so solate, špinača in blitva, rastejo v hranilni raztopini pod nadzorovanimi pogoji.

Prednosti hidroponike

  • Manjša poraba vode: Porabi do 90 % manj vode kot tradicionalno kmetovanje.
  • Hitrejša rast: Optimalni pogoji omogočajo hitrejšo rast pridelka.
  • Celoleten pridelek: Neodvisno od vremenskih razmer ali sezone.

Potencial za zaslužek
Hidroponsko pridelavo lahko kombinirate z neposredno prodajo svežih izdelkov ali ustvarjanjem posebnih paketov za lokalne restavracije.

Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji - Gorenc.si

Zelišča in jagodičevje v rastlinjakih

Zelišča
Zelišča, kot so bazilika, meta, timijan in koriander, so odličen dodatek za zimsko pridelavo. Zahtevajo malo prostora, rastejo hitro in so priljubljena pri potrošnikih.

  • Nasvet: Rastline prodajajte sveže ali posušene, pakirane v priročne vrečke ali kozarčke.

Jagodičevje
Jagode in maline so zelo iskan pridelek, tudi pozimi. Ogrevani rastlinjaki omogočajo pridelavo teh sadežev skozi vse leto.

  • Nasvet: Uporabite viseče rastline jagod za boljši izkoristek prostora v rastlinjaku.

Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji - Gorenc.si

Kako začeti?

  1. Raziskava trga
    Pred začetkom pridelave preverite povpraševanje za izbrane pridelke na vašem območju.
  2. Izbira prostora
    Za zimsko pridelavo lahko uporabite neizkoriščene notranje prostore, kleti ali rastlinjake.
  3. Investicija v opremo
    Zagotovite osnovno opremo, kot so pladnji, semena, osvetlitev in substrati.
  4. Priprava strategije prodaje
    Vzpostavite odnose z lokalnimi restavracijami, trgovinami ali organizirajte prodajo na kmetiji.

Alternativne pridelave, kot so gobe, mikrozelenje, hidroponska zelenjava, zelišča in jagodičevje, ponujajo kmetom priložnost za dodatni zaslužek v zimskih mesecih. Vsaka metoda ima svoje prednosti in tržne možnosti, ki jih lahko prilagodite glede na velikost kmetije in povpraševanje. Z inovativnim pristopom in tržnimi strategijami lahko zimska sezona postane tudi pomemben del vaše kmetijske dejavnosti.

 

Preberite tudi naše članke:

 

Viri:
www.agtech.folio3.com
www.farmflavor.com
www.agweb.com