Odslej lažje uveljavljanje višje sile pri ukrepih kmetijske politike zaradi toče

V letošnjem letu se ponovno srečujemo z višjo silo, saj je v začetku junija določene predele Slovenije prizadelo neurje s točo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za lažje uveljavljanje višje sile pri ukrepih kmetijske politike zaradi toče pripravilo Navodila za uveljavljanje višje sile zaradi toče.

Škoda po toči na kmetijskih površinah

Vsa kmetijska gospodarstva (KMG), ki so na območjih, kjer je prišlo do toče in zaradi posledic toče ne morejo izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki so jih prijavili na zbirni vlogi za leto 2022, morajo sporočiti višjo silo, vendar jim tokrat izjemoma ni treba prilagati dokazil.

Kot dokazilo bo namreč služil seznam prizadetih katastrskih občin, ki ga je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in je v skladu s podatki Agencije RS za okolje (ARSO). Omenjeni seznam je skupaj z Navodili za uveljavljanje višje sile zaradi toče objavljen na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

V navodilih je pojasnjeno, v katerih primerih mora nosilec KMG sporočiti primer višje sile za neposredna plačila in za ukrepe razvoja podeželja: kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), ekološko kmetovanje (EK), dobrobit živali in investicijske ukrepe ali ukrepe, ki se nanašajo na ukrep, namenjen mladim prevzemnikom kmetij.

Nosilec KMG mora sporočiti višjo silo na obrazcu »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin«, ki je dostopen na spletni strani ARSKTRP (rubrika Obrazci, šifranti in seznami / Sporočanje višje sile) in ga pošlje na ARSKTRP v 15 delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, vendar pred morebitnim pregledom na kraju samem.

Nosilec KMG na tem obrazcu kot razlog višje sile označi »huda naravna nesreča, ki je resno prizadela KMG«, v rubriki »opis primera višje sile« pa opiše primer višje sile. Nosilcu KMG ni treba prilagati dokazil, razen za ukrepa KOPOP in EK, ko mora priložiti predpisane evidence.

Če se zemljišča nosilca KMG, ki zaradi posledic toče ne more izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki jih je prijavil na zbirni vlogi za leto 2022, nahajajo izven katastrskih občin iz prej omenjenega seznama, nosilec KMG prav tako sporoči višjo silo na obrazcu »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin« in ga pošlje na ARSKTRP v 15 delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, vendar pred morebitnim pregledom na kraju samem.

Mora pa v tem primeru za točo podati dodatna dokazila (fotografije, zapisnik zavarovalnice, izjava o ogledu škode na kraju samem in o oceni škode, ki jo izdela Javna služba kmetijskega svetovanja, predpisane evidence za ukrepa KOPOP in EK).

 

Vir:
GOV

Ob vročinskem valu je ključnega pomena tudi varovanje zdravja živali

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ob povišanih temperaturah ozračja izdala opozorila in navodila za ravnanje z živalmi. Med ključne ukrepe spadajo predvsem zadostna količina vode, zadrževanje v senci in omejitev prevoza živali na zgodnje jutranje ure ali ponoči.

Zdravje živali v poletnih mesecih

Visoke temperature imajo močan vpliv tudi na počutje živali. Vsaka živalska vrsta ima razvit svoj način prenašanja visokih temperatur. Naloga skrbnika živali je, da ji zagotavlja pogoje, v katerih lahko žival prenaša visoke temperature. V prvi vrsti je treba omeniti potrebo po zadostnem vnosu vode, ki jo žival pri visoki temperaturi pospešeno izgublja. Zagotavljanje zadostne količine čiste pitne vode je tudi zakonska obveza skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi.

Drugi pomemben dejavnik tveganja je neposredna izpostavljenost soncu. Zato je nadvse pomembno, da se živalim, ki so nameščene na prostem, zagotovi možnost, da se umaknejo v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški). Posebno pozornost je treba nameniti živalim, ki so privezane, saj se pogosto ne morejo umakniti pred soncem. Rejnim živalim, ki stalno bivajo v objektih, je treba pri visokih zunanjih temperaturah zagotoviti ustrezno zračenje, ki preprečuje prekomerno povišanje temperature v prostoru in zagotavlja boljšo kakovost zraka.

Prevoz živali pri visokih temperaturah

Prav tako je treba posebno pozornost nameniti živalim v prevoznih sredstvih. Temperatura v prevoznem sredstvu, v katerem se prevažajo živali, ne sme preseči 35 °C. To je na prevoznih sredstvih, ki niso klimatizirana, težko ali nemogoče doseči pri zunanjih temperaturah, višjih od 35 °C. Zato je načrtovanje poti izjemnega pomena. Z ustreznim načrtovanjem odhoda v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči in z ustreznim načrtovanjem postankov je mogoče preprečiti ali omejiti izpostavljenost vročini na cesti ob morebitnih zastojih.

Ključnega pomena je tudi, da pri tako visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo samih v parkiranih vozilih, razen če se zagotovi primerno zračenje oziroma hlajenje. Visoka temperatura v vozilu lahko pri živali povzroči vročinski udar, kar se nemalokrat lahko konča s poginom živali. Prav tako pozivamo vse organizatorje različnih prireditev, v katerih sodelujejo ali so prisotne živali, da prilagodijo čas prireditve tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam ter da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste pitne vode.

Zdravstvene težave živali lahko preprečimo z naslednjimi ukrepi:

• nikoli ne puščajmo živali v zaprtem parkiranem avtomobilu,
• sveža pitna voda naj bo vedno na voljo,
• živali omogočimo dostop do sence in hladnejših mest (hladne površine),
• sprehode in druge fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure,
• posebno pozornost namenimo psom brahicefaličnih pasem (kratek gobček), ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je še posebej priporočljivo hladiti z vodo.

Ob vročinskem udaru pri živali jo moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje in podobno), glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo, je potrebno poiskati veterinarsko pomoč.

 

Vir:
KGZ

Pridružite se borzi Zelene verige

Pridelovalci hrane, ki želite svojo hrano prodati javnim šolskim zavodom in slovenskemu gostinstvu ter turizmu, pridružite se na borzi Zelene verige – borzi ponudbe in povpraševanja po lokalno pridelani hrani.

Namen tega projekta je vzpostavitev rednih borz lokalnih živil, kjer se bodo dvakrat letno srečali, izmenjali podatke o ponudbi in povpraševanju ter sklepali dogovore pridelovalci in njihove zadruge ter predelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov kot ponudniki in na drugi strani predstavniki javnih zavodov – šol, vrtcev in turizma ter gostinstva kot povpraševalci po lokalno pridelani in predelani hrani.

Takšno osebno srečanje je najboljša osnova za sklepanje dogovorov. Zato Gospodarsko razstavišče, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in ostali partnerji tega projekta vabijo pridelovalce, njihove organizacije pridelovalcev in zadruge, da se jim pridružite na prvi borzi Zelene verige, ki bo potekala 9. septembra med 13. in 15. uro, z možnostjo podaljšanja. Za udeležence je udeležba brezplačna, treba pa se je vnaprej prijaviti za sodelovanje.

Predstavnike gostinstva in turizma vabijo ločeno, skupaj s partnerji projekta; Zavod za šolstvo Republike Slovenije pa vabi na borzo predstavnike šolskih zavodov, odgovornih za prehrano v šolah in vrtcih, ki jim ob borzi organizira tudi izobraževanje.

Prav tako bodo skupaj z zavodom Good place, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Zadružno zvezo Slovenije in Zvezo podeželske mladine Slovenije organizirali predavanja, predstavitve tudi za pridelovalce hrane in predstavnike gostinstva in turizma, ki pa jih bodo objavili naknadno.

Vsem obiskovalcem borze Zelene verige bodo zagotovili tudi brezplačna vabila za ogled sejemskega dvojčka Narava zdravje in Otroški bazar, ki potekata sočasno z borzo, vendar v drugih dvoranah Gospodarskega razstavišča.

Kaj je zelena veriga?

Kratko nabavno verigo lahko imenujemo tudi zelena veriga. Kratka je sinonim za zeleno, trajnostno – torej govorimo o sezonski hrani, ki je trajnostno pridelana, predelana, distribuirana in porabljena v lokalnem okolju, zaradi česar od njive do vilic potrebuje kar najmanj časa oziroma kilometrov. Jasne opredelitve, kaj pomeni »lokalno«, ni – lahko je le nekaj kilometrov (kraj, občina), lahko tudi 50 km (regija); ob dejstvu, da je Slovenija majhna država, je okvir lahko tudi cela Slovenija.

Zelena nabavna veriga pomembno vpliva na kakovost obroka. To vpliva na zdravje potrošnikov, v gostinstvu in turizmu pa tudi na povečanje dodane vrednosti. Najpomembnejše pa je, da zelena veriga povečuje dodano vrednost v kmetijstvu – pri lokalnem pridelovalcu in rejcu.

Hkrati zelena nabavna veriga bistveno zmanjšuje potrebo po skladiščenju, ogljični odtis, zmanjšujejo se tudi presežki v pridelavi hrane ter odpadna in zavržena hrana. Zelene nabavne verige tako posredno spodbujajo lokalne ponudnike hrane k povečevanju samooskrbe, k trajnostni uporabi kmetijskih zemljišč in vode ter povečanju biotske raznovrstnosti, k ohranjanju delovnih mest na podeželju in s tem poseljenega ter urejenega podeželja in omogočajo večjo prehransko varnost ter skladnejši regionalni razvoj.

Za več informacij jim lahko pišete na zelene.verige@gr-sejem.si ali pokličete na telefon 01 300 2600.

Na kratko

Čas borze: petek, 9. september 2022, ob 13. uri na Gospodarskem razstavišču.
Rok prijave: 1. julij 2022.

Udeležba je za pridelovalce hrane brezplačna, predhodna prijava je obvezna.

Prijavnico lahko izrežete iz glasila Zelena dežela ali pa jo poiščete na https://www.narava-zdravje.si/zelene-verige.

 

Vir:
KGZ

Dobrote slovenskih kmetij – recite DA lokalnim pridelkom

V mesecu maju so na KGZ izvedli predavanje z naslovom Dobrote slovenskih kmetij – bližnjica do prodaje in nakupa lokalnih pridelkov.

V živo ste pa lahko tudi obiskali festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekal od 20. do 22. maja na Ptuju.

S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih 30 letih kmetijam omogočeno, da so svoja tradicionalna znanja in prakse oblikovali v visoko kakovostne izdelke. Strokovno ocenjevanje in podelitev priznanj za kakovost je spodbujalo kmetije k dvigu kakovosti izdelkov in k njihovemu ohranjanju. Tradicija in sodobnost sta tako z roko v roki pripravila ponudbo, ki vstopa v vaše domove.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so tisti vir dohodka, ki marsikatero kmetijo ohranjajo pri življenju. Na predavanju so udeleženci lahko izvedeli, kaj pravzaprav so dopolnilne dejavnosti na kmetiji in kateri je njihov temeljni namen, kdaj je smiselno pridobiti dovoljenje za izvajanje dopolnilnih dejavnosti, katere vrste poznamo, kako z njimi poslujemo in komu so namenjene. Udeleženci predavanja so imeli tudi možnost postavljanja vprašanj in odprtega pogovora.

V lanskem letu so na KGZ predstavili portal Dobrote slovenskih kmetij, ki omogoča prikaz tržne ponudbe pridelkov in izdelkov ponudnikov, ki sodelujejo pri ocenjevanju izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. Sodelovanje na ocenjevanju je nujen pogoj, saj tako lahko predstavljamo izdelke preverjene kakovosti. Na predavanju so bili predstavljeni pogoji sodelovanja na portalu, prikaz vpisa ponudbe, ki omogoča, da se ponudba predstavi končnemu kupcu, javnim zavodom, gostinstvu, hotelom in drugim.

Če bi si želeli ogledati video posnetek, je na voljo TUKAJ ali pa kliknete na spodnjo sliko.

 

Vir: KGZ

Kaj sejemo in sadimo v mesecu juniju?

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so (oz. bodo) ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski pridelek sveže domače zelenjave. V tem času pobiramo tudi vrtnine, ki smo jih sadili in sejali v zgodnji pomladi.

V spodnjem video posnetku Miša Pušenjak s KGZ Maribor svetuje o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se oz. se bodo spraznile v juniju.

Med drugim boste spoznali, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje. Pred boleznimi je treba krepiti tudi paradižnik, fižol in ostale rastline na vrtu.

Za poletje izberite primerno zastirko

V času sajenja je treba pomisliti tudi na to, da poleti tla nikoli niso gola. Za zastirko je najbolj priročna kar pokošena trava z zelenic. Uporabimo lahko svežo travo in jo večkrat dodajamo na gredice v tankih slojih, ki so debeli cca. 2 cm. Tako nam na vrtu trava ne bo gnila, razgradila se bo hitro, zato jo na gredice dodajamo večkrat.

Zelo dobra je tudi poletna zastirka iz ovčje dlake (volne), ki ob dežju vpije velike količine vode in jo poleti počasi oddaja rastlinam. Ovčja dlaka je odličen izolator pred poletnimi sončnimi žarki, ker varuje tla pred vročino in poletnimi nevihtami, ki zbijajo tla.

Kaj še lahko sejemo v juniju?

Junij je prvi poletni mesec. Padavin je v tem mesecu še dovolj, zato hitro zapolnite prazne gredice. Še vedno lahko sejemo sladko koruzo, korenček, peteršilj. Tudi za setev rdeče pese in nizkega fižola še niste prepozni.

Korenček, peteršilj in rdečo peso redno redčite. S tem procesom hkrati rahljate tudi tla. To na rastline deluje zelo blagodejno, saj po poletnih nalivih v tla sprostite zrak. Če je padavin premalo, je treba poskrbeti tudi za namakanje.

Če imate radi cvetačo in brokoli, ju lahko sejete v senco visokega fižola in sladke koruze, saj ne prenašata poletne vročine.

Vrt redno namakamo in rahljamo tla

V juniju je treba skrbeti za ustrezno vlago v tleh. Če na to pozabite, se lahko pojavijo težave na paradižniku in ostalih rastlinah.

Na paradižniku se največkrat pojavijo črne ali rjave lise, ki so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih. Sušijo se tudi bučke in kumare. V primeru zbitih tal in neenakomernih padavin se tudi na solatah pojavijo črni robovi listov. Vrtna tla in rastline bodo hvaležne tudi za zastirko.

Zelo priporočamo, da tla v vrtu redno rahljate. Tako zemlja okrog rastlin ne bo zbita. Za rahljanje poskrbite z ročnim vrtnim kultivatorjem, ki ima tri roglje. Z njim hitro in enostavno rahljamo tla v celem vrtu. Tako poletne padavine ne bodo odtekle po površini in se bodo zadržale v območju korenin.

 

 

Vir: KGZ

Pravilna uporaba FFS in varstvo opraševalcev

Začela se je sezona intenzivne rasti kmetijskih in okrasnih rastlin. Pri tem nanje prežijo številne nevarnosti, predvsem škodljivci in bolezni, pri rasti pa jim konkurirajo pleveli.

Kako torej pravilno ravnati, od priprave sredstev do pravilne rabe in na koncu ravnanj z ostanki in embalažo?

Fitofarmacevtska sredstva (FFS) so pripravki, namenjeni varstvu rastlin in pridelkov pred škodljivci, povzročitelji bolezni in za zatiranje plevelov. Nepravilna uporaba sredstev lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje, zdravje ljudi in medonosne čebele ter ostale opraševalce. Prav zaradi navedenega po uporabi FFS posežemo šele takrat, ko smo izčrpali vse druge možnosti varstva rastlin. Več informacij o kmetijskih praksah z manjšo rabo FFS s poudarkom na integriranem varstvu rastlin in nekemičnih metodah lahko uporabniki FFS preberejo na spletni strani za integrirano varstvo rastlin.

Le uporaba pri nas registriranih sredstev

Osnovno načelo pravilne uporabe FFS je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. Pozorni moramo biti na odmerek, čas, število tretiranj in karenco ter na ustreznost opreme, varnostne ukrepe in morebitne omejitve uporabe. Vse navedene podatke najdemo na etiketi oziroma v navodilu za uporabo, ki ga moramo skrbno prebrati.

Upoštevajte karenco!

Karenca nam zagotavlja, da bodo morebitni ostanki FFS v rastlinah ali na njih minimalni, oziroma da na zdravje ljudi in živali ne bodo imeli negativnega vpliva. Karenca škropiva nam pove, koliko časa mora preteči do obiranja in uživanja pridelka.

Varujte tudi svoje zdravje

Glede na to, da je uporabnik FFS pri pripravi škropilne brozge ter pri delu s sredstvom najbolj izpostavljen FFS, je izrednega pomena dosledna in pravilna uporaba zaščitne opreme. Škropilno brozgo pripravljamo na posebnih mestih za polnjenje in mešanje, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodnih tokov in drenažnih jarkov. Ob večjih razlitjih je treba poklicati gasilsko ali policijsko postajo oziroma center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Brezhibna naprava za nanašanje

Za ravnanje s sredstvi uporabljamo brezhibno delujoče (pregledane!) naprave za nanašanje. Pri nanašanju FFS je treba paziti, da škropilne brozge ne zanaša izven območja škropljenja na sosednje parcele. Nikoli se ne sme škropiti v vetrovnem vremenu.

Varovanje voda

Pri uporabi FFS mora uporabnik upoštevati varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino, ki je naveden na etiketi in v navodilu za uporabo. Če ni drugače navedeno, znaša varnostni pas najmanj 15 m tlorisne širine od brega voda 1. reda oziroma 5 m od meje brega voda 2. reda, kot je določeno v zakonodaji s področja voda.

Varovanje opraševalcev

Posebno mesto pri uporabi sredstev ima skrb za medonosne čebele in druge opraševalce, ki so izpostavljeni sredstvom med nabiranjem nektarja, mane in cvetnega prahu neposredno ob nanašanju sredstev. Od 1300 gojenih rastlin jih kar 70 odstotkov potrebuje oprašitev, 35 odstotkov pridelave hrane je odvisno od opraševanja čebel.

Katera sredstva so nevarna za čebele?

Pri uporabi sredstev moramo biti pozorni na znak, ki nas opozarja, da je sredstvo nevarno čebelam. Sredstva, ki so čebelam nevarna, so na etiketi označena kot »Nevarno za čebele« in opremljena s posebnim grafičnim znakom.

Pri uporabi takih sredstev mora uporabnik FFS upoštevati naslednja navodila:

  • Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS dosegla. Košnja ali mulčenje naj bosta opravljena čim boj zgodaj zjutraj ali čim bolj pozno zvečer, ko na cvetoči podrasti še ni ali ni več opraševalcev.
  • Uporaba sistemskih, čebelam nevarnih FFS, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin.
  • Škropljenje opravimo takrat, ko čebele niso na paši. Uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in v navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba tega FFS v celoti prepovedana v času cvetenja.

Previdnost pri setvi koruze

Tudi pri setvi koruze, tretirane z insekticidi, je treba paziti, da bo setev izvedena tako, da ne bo zanašanja insekticidnega prahu s semena na sosednje parcele. Koruze ne sejemo v zelo suhem in vetrovnem vremenu, s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami pa samo, če so opremljene z napravo, ki usmerja tok zraka k tlom in se tako zmanjša odnašanje prašnih delcev v okolico. Pri praznjenju vreč s semenom se iz vreče ne sme stresati odpadlega prahu v nasipnico sejalnice ali v okolje, izpraznjene vreče in odpadli prah v vrečah odstranimo v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

Obveze poklicnih uporabnikov

Za poklicne uporabnike velja zakonska obveza, da vodijo evidence o uporabljenih FFS. Poklicni uporabniki so tisti, ki uporabljajo FFS za poklicno rabo, imajo izkaznico o znanju ravnanja s FFS in z izkaznico lahko kupujejo vsa FFS.

Ne pozabite na embalažo

Strokovno in odgovorno ravnanje s FFS ne pomeni zgolj njihove pravilne uporabe, temveč tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Z njimi moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, izpraznjeno in pravilno očiščeno embalažo pa lahko vrnemo v trgovino s FFS ali jo odnesemo na posebno zbirno mesto za očiščeno embalažo FFS. Navodila o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo FFS so navedena na etiketi in v navodilu za uporabo.

 

 

Vir: KGZS

Kako gospodariti na vrstno bogatem travinju?

V Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, skoraj 60 %. Kljub temu, da večina travinja leži na območjih z omejenimi naravnimi pogoji, ki ne omogočajo intenzivne rabe, opažamo, da v sodobnih intenzivnih živinorejskih praksah travinje izgublja svojo prioritetno mesto za pripravo krme. Kmetje pogosto ne prepoznajo številnih možnosti, ki jih ponuja travinje, in temu primerno se slabša tudi gospodarjenje na travnatem svetu.

Vremenske razmere v času rasti travinja in košnje

Tudi letos vreme ni kaj veliko dopustilo, da bi pridelali silažo in seno najboljše kakovosti. Razlogi so tako v nadpovprečno mrzli zimi brez (pretiranega) snega kot v suši, ki se je bolj ali manj pojavljala čez zimo. Vremenske razmere marca in aprila, ki so prinesle podpovprečne količine padavin, razmer niso izboljšale, ampak še poslabšale. Rastline niso nadoknadile želene razrasti, kljub dognojevanju (kdor je to storil) v začetku marca je travna ruša ostala nižja kot običajno. Suša v marcu je tudi preprečila razrast trav, s tem pa je ostala ruša redka in z več praznih mest, saj so nekatere boljše trave preminile.

V tem času so travniške rastline že prešle optimalno fazo za košnjo. Regrat je na Dolenjskem začel cveteti že proti koncu marca, trpežna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica in visoka pahovka so že v fazi cvetenja, podobno tudi mačji rep. Črna detelja, navadna nokota in lucerna v travni ruši pa so v začetku cvetenja.

Priporočilo za začetek košnje za pripravo kakovostnega sena in travne silaže s travnikov srednje intenzivnosti je v začetku latenja oz. klasenja trav ter v začetku brstenja detelj in drugih metuljnic. To je takrat, ko lati oz. klasi približno 15 % trav tistih vrst, ki jih je v ruši največ. Ker hladno in oblačno vreme v maju otežuje košnjo za siliranje, še bolj pa za pripravo sena, bo tudi letos v veliki večini na kmetijah silaže in sena manj in bo slabše kakovosti.

Ali dovolj dobro poznamo svojo travno rušo?

V času cvetenja najlažje prepoznamo rastline v travni ruši ter ocenimo njeno kakovost. Za ta namen ne zadošča, da jo gledamo le iz traktorske kabine. Treba se ji je približati in ugotoviti, kolikšen delež je v njej trav, metuljnic in drugih zeli. Za izboljševanje kakovosti zelinja je dobro poznati tudi krmno vrednost posameznih rastlin, ki rušo sestavljajo. Prepogosto imamo na kmetijah stanje, ko je delež trav in metuljnic prenizek na račun preveč zeli oz. plevelov.

Govedorejske kmetije, na katerih se širijo težave s ketozami, obporodnimi hipokalcemijami, vnetji rodil in splošno manjšo mlečnostjo, lahko iščejo vzroke tudi v kopičenju kalija v tleh. S tem namenom priporočamo vzorčenje tal, ki se lahko opravi tudi po 1. košnji (če spomladi niste gnojili). Na podlagi analiz tal kmetijski svetovalci izdelajo gnojilne načrte. Ti so pogosto presenetljivi za kmete, saj je največkrat priporočen nižji odmerek dušičnih gnojil od običajnih gnojilnih praks. Ravno prekomerno gnojenje z dušikom je razlog za pojav najpogostejših plevelov: ščavja in zlatic ter ostalih. Nižji gnojilni odmerki z dušikom niso le priporočilo, ki izhaja iz novejših raziskav, ampak tudi obveznost, ki izhaja iz nitratne uredbe.

Gnojilne norme z dušikom za trajno travinje so za 4-kosne travnike zmanjšane na 160 kg dušika na hektar (iz prejšnje gnojilne norme 320 kg dušika na hektar). Priporočeno gnojenje z dušikom je sedaj 20-40 kg dušika/ha na posamezen odkos namesto prej priporočenih 40-50 kg dušika/ha na posamezen odkos.

Ukrepi za boljšo krmo iz travinja

Na doseganje goste travne ruše z rastlinami z visoko krmno vrednostjo najbolj vplivamo z ustreznim gnojenjem, pravilno košnjo in pašno rabo ter višino odkosa. Z ustrezno tehnologijo na teh področjih omejujemo razvoj neželenih plevelnih vrst in dosežemo optimalno sestavo travne ruše, ki daje najbolj kakovostno krmo.

Predlagamo sledeče ukrepe:

  • Čas rabe travinja ima odločilen vpliv na kakovost zelinja – zgodnja košnja ali paša ohranjata večji delež hranilnih snovi v krmi, saj s starostjo kakovost travne ruše pada.
  • Ne preobremenjujmo posameznih čredink na pašnikih s predolgo zasedbo z živalmi. Čredinkam namenimo potreben odmor za obnovo ruše. Število rab mora biti usklajeno s prirastom krme.
  • Gnojenje z dušikom in ostalimi hranili le toliko, kot ruša potrebuje. Ob intenzivnejšem gnojenju je treba povečati tudi intenzivnost rabe. To je razvidno v gnojilnem načrtu.
  • Priporoča se uvedba pašno-košnega sistema rabe. Izmenjaje površine enkrat kosimo za siliranje, drugič za seno, tretjič za zeleno krmo oziroma pašo. Vsaki dve do tri leta moramo vrstni red koriščenja travne ruše zamenjati. Tako na nek način kolobarimo na travni ruši.
  • Optimalna višina košnje naj bo 6 do 9 cm. Prenizka košnja na travinju povzroča predčasni propad kakovostnih trav in detelj v ruši. S tem nastajajo prazna mesta, na katere se naselijo pleveli. Prenizka košnja povzroča tudi onesnaževanje sena in silaže z zemljo, kar zmanjša energijsko vrednost krme.
  • Dosejavanje trav in detelj v obstoječo rušo uvedimo kot reden tehnološki ukrep.

Ocena praznih mest v travni ruši

Za uspešno dosejavanje trav in detelj je treba predhodno preveriti, ali je v ruši dovolj praznega prostora za rast novega posevka. To preverimo tako, da izberemo nekaj mest na parceli v velikosti 40×40 cm, ki so povprečnega videza. S polaganjem dlani v izbrani kvadrat lažje ocenimo, ali delež praznih mest predstavlja več kot 20%, če vemo, da naša dlan pomeni 15%.

Če je delež praznih mest v travni ruši večji od 20%, je treba čim prej dosejati ali vsejati travno-deteljne mešanice. Če praznih mest ni, je smiselno razmisliti o rabi herbicida. Mešanice izberemo glede na talne razmere in način rabe. Vsekakor dodamo seme rastlin (izbrane TDM), ki jih v ruši primanjkuje in jih želimo v kvalitetni krmi.

Raba travinja z okoljskim pomenom

V zadnjih letih se na določenih varovanih območjih krepi tudi vloga ekstenzivnega travinja, ki pred pridelavo kakovostne krme daje prednost ohranjanju ptic, še posebej travniških gnezdilk, metuljev, kačjih pastirjev, hroščev in drugih organizmov. Običajno so to travniki, ki zaradi naravnih omejitvenih dejavnikov nimajo pogojev za pridelavo kakovostne krme.

S pestrostjo rastlin na pozno košenih travnikih, ki se gnojijo le po predpisanih režimih, pa lahko poskrbijo za ustrezno prehrano varovanih ptic in drobnoživk ter nudijo ustrezno seno za določene kategorije živali v ustreznem deležu v obroku. Pozna košnja, ki je zahtevana, omogoča tudi samovsejavanje avtohtonih rastlin. Tu se pričakuje, da se košnja ali paša opravi šele po 30. juniju.

Na zmerno intenzivnih travnikih z obremenitvijo 0,2-1,5 GVŽ/ha (če so GERK-i večji od 1 hektarja) pa se lahko uveljavlja tudi t.i. nepokošen pas travnika v obsegu 5 do 10 % površine. Nepokošeni pasovi imajo podobno okoljsko funkcijo, kot je navedena za ekstenzivne travnike. Njihov dejanski doprinos za okolje pa se je pokazal v raziskavah in v drugih okoljsko razvitih državah. Na našem podeželju predstavlja novost, ki potrebuje predstavitve glede tehnologije ravnanja z njimi in glede njihovih dejanskih učinkov na okolje. Predpisani časi košnje nepokošenih pasov so različni glede na značaj varovanega travinja, medtem ko je predpisani čas na nevarovanih območjih, kjer se izvajata ukrepa TRZ I in II, po 1. marcu ali ob prvi košnji od maja naslednjega leta naprej.

Za košnjo nepokošenih pasov na zemljiščih, ki so okoljsko varovana in vključena v različne operacije, so tu roki košnje sledeči: za posebne traviščne habitate (HAB_NPAS) po 30. juniju naslednjega leta, za habitate ptic vlažnih travnikov (VTR_NPAS) po 1. avgustu in za steljnike (STE_NPAS) po 25. avgustu. Paša teh nepokošenih pasov ni dovoljena.

Trajni travnati svet predstavlja pestro vegetacijo z izredno velikim okoljskim pomenom, kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nam v prvi vrsti nudi bogato beljakovinsko krmo v neposredni okolici kmetij. Ali je možno, smiselno in potrebno pri rabi travinja slediti tudi okoljevarstvenim ciljem, bomo v praksi precej več preverjali v naslednjih letih.

 

Vir članka:
farmingfornature.ie

Vlagajmo v naš planet – svetovni dan Zemlje!

Svetovni dan Zemlje, ki ga že več kot pol stoletja obeležujemo 22. aprila, je letos potekal s pobudo, da moramo investirati v naš planet. Svetovni dan Zemlje v svojem sporočilu nagovarja vsakega izmed nas. »To je trenutek, ko lahko spremenimo vse. Zdaj je čas za neustavljiv pogum. Skupaj moramo vlagati v naš planet. Kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost«.

Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost ter da obnovimo naravo in zgradimo zdrav planet za naše otroke. Veliko je področij in aktivnosti, v katerih se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet.

Lokalno, strateški načrt in druge aktivnosti

Lokalna hrana oziroma samooskrba na področju prehrane sta izjemnega pomena za Slovenijo. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta tudi ena od prioritet bodoče skupne kmetijske politike EU 2023 – 2027 (SKP). V novem strateškem načrtu SKP je prioriteta prav krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema. Rešitve prihodnje kmetijske politike gredo v smer odpornega, konkurenčnega, ekonomsko zanimivega in okoljsko vzdržnega kmetijstva ter podeželja, privlačnega za življenje.

Bolj kot kadarkoli doslej pa je strateški načrt 2023–2027 usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Z znanjem, inovacijami in vlaganji bomo podprli zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvaja tudi aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, katere podlaga je strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Vlada RS je imenovala tudi delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo vodi MKGP.

Pozornost namenjamo tudi doniranju presežkov hrane, med drugim tudi z vsakoletnim javnim razpisom za sofinanciranje tehnične opreme posrednikom donirane hrane. Prav tako nova SKP skozi ukrepe naslavlja zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane.

Na področju gozdarstva oziroma gozdov je trajnostno in večnamensko gospodarjenje prepoznano tudi v evropski Strategiji za gozdove, kar zagotavlja tako ekonomsko, okoljsko in socialno ter tudi izobraževalno funkcijo gozdov.

Slovenske čebele

Slovenija pa je posebej aktivna še na enem področju, ki je izjemno povezano s trajnostnim razvojem – to je področje čebel in ostalih opraševalcev. Strateški pomen čebelarstva izhaja iz: izjemne vloge čebel kot opraševalcev (v povezavi z divjimi vrstami opraševalcev); skrbi za ekološko uravnotežen razvoj in ohranjanje ekosistemov ter ohranjanja biotske pestrosti; zmerne in usmerjene rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in zdravil, ki ne vplivajo na kopičenje razgradnih produktov v okolju; izboljšanja ekonomskega pomena čebelarjenja ter trženja produktov čebelarjenja in izmenjave znanja na tem področju; nadaljevanja tradicije in kulturnih posebnosti, ki so povezane z ohranjanjem čebelarstva.

Slovenija je tudi izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu in za katero je v Sloveniji zagotovljeno posebno varstvo. Vsega navedenega se Slovenija zelo zaveda, zato smo bili tudi  pobudniki razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) in celotnega sveta praznujemo od leta 2018. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.

20. maja bo Slovenija in z njo ves svet petič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je glavna tema letošnje obeležitve mladi in čebelarstvo. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pa je 26. marca po Sloveniji prvič potekal tudi dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin. Cilj projekta, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Sloveniji in po svetu posaditi čim več medovitih rastlin.

Kakšna so slovenska kmetijska tla?

Izjemnega pomena za sektor kmetijstva pa so tudi kmetijska tla. Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Evropska komisija je 17. novembra lani objavila Strategijo EU za tla za 2030 – izkoriščanje prednosti zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Strategija gradi na več ciljih evropskega zelenega dogovora in daje vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju.

Kaj lahko stori vsak od nas?

 

Pogozdovanje

Pogozdovanje je eden najpomembnejših in najbolj dostopnih načinov, kako lahko ljudje prispevajo k reševanju izzivov podnebnih sprememb. Pogozdovanje lahko stabilizira zemljišča pred erozijo ali naravnimi nesrečami, izboljša zdravje tal in napajanje podtalnice, spodbuja avtohtono in endemično favno ter zagotavlja gospodarski razvoj bližnjih skupnosti.

Pomagajte zaščititi opraševalce pred nevarnimi pesticidi

Opraševalci so ključnega pomena za globalno proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Brez opraševalcev bi številna živila, od katerih smo odvisni, postala redka, kar bi ogrozilo življenje na našem planetu. Poročila čebelarjev in znanstvene raziskave ocenjujejo dramatičen upad populacij čebel po vsem svetu. Nedavna študija je pokazala, da se je v zadnjih treh desetletjih biomasa letečih žuželk zmanjšala za 76 %.

Zasadite vrt za opraševalce

S sajenjem avtohtonih rastlin v okolici svojega doma pomagajte živalim. S tem pomagate žuželkam in pticam zagotoviti hrano, zavetje in ustrezen habitat za razmnoževanje.

Izračunajte odtis hrane

Odtis hrane lahko izračunate na več načinov. Ne glede na to, kateri način izberete, vam lahko kalkulatorji za izračun prehranskega odtisa pomagajo razumeti, kako močno vaša izbira hrane vpliva na planet.

Ekološki vrt kot učilnica za otroke

Vse, kar moramo naučiti naslednje generacije, jih lahko naučimo na vrtu. Vrt za mlade je učilnica, ki se nenehno spreminja in omogoča spoznavanje, da je naš svet sestavljen iz zapletene mreže odnosov, in otroke uči, zakaj bi morali skrbeti za naše rastline, drug drugega in naš svet.

Regenerativno kmetovanje kmete spreminja v okoljske in družbene junake

Regenerativno kmetijstvo izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh. To ne prispeva le k povečanju raznolikosti in zdravja talnih organizmov, temveč povečuje biotsko raznovrstnost nad površjem tal in pod njim, hkrati pa povečuje sposobnost zadrževanja vode in vezave ogljika v večjih globinah, s čimer se zmanjšujejo podnebju škodljive ravni CO2 v ozračju in izboljšuje struktura tal, da se prepreči civilizacijsko nevarna izguba tal, ki jo povzroča človek.

 

 

Vir članka:
Gov.si

Katere so spremembe v Registru kmetijskih gospodarstev po spremembi Zakona o kmetijstvu?

V Uradnem listu je bil 29. 3. 2022 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: sprememba zakona). Sprememba zakona prinaša nekaj sprememb tudi na področju vodenja Registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Spreminjata se definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva, pa tudi članov kmetije. Spremembe bodo pričele veljati v letu 2023.

V skladu s spremembo evropske zakonodaje in zaradi potrebe skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2023 se spreminjata definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva. Nosilec je odgovorna oseba za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, kmetijsko gospodarstvo pa je objekt, ki obsega vse enote, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost in so v upravljanju nosilca.

Za zamenjavo nosilca bodo morali biti po novem izpolnjeni pogoji prenosa kmetije. Prenos kmetije pomeni prodajo, zakup ali podoben pravni posel, s katerim se pridobi pravica do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije za najmanj pet let. Za prenos kmetije na novega nosilca bo na upravni enoti treba predložiti ustrezna dokazila. Sprememba je posledica revizijskih ugotovitev, da so spremembe nosilcev kmetij prepogoste in izvedene brez preverjanja ali je novi nosilec zares oseba, ki v vsakdanjem življenju upravlja kmetijo, sprejema odločitve in ima pravico do uporabe proizvodnih virov kmetije.

V Register kmetijskih gospodarstev (RKG) se v skladu s spremembo zakona ne bo več vpisovalo namestnika nosilca. V primeru smrti nosilca se bo novi nosilec določil s soglasjem večine oseb, ki so poklicane k dedovanju. Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju se bo štelo, da ima novi nosilec pravico do uporabe zemljišč v lasti prejšnjega nosilca.

V RKG se bodo v skladu s spremembo zakona dodali novi podatki:

  • povezava GERK (GERK je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva) z evidenco območij planin,
  • standardni prihodek,
  • za kmetije, ki bodo ta podatek potrebovale zaradi ukrepov, podatek o doseženi izobrazbi nosilca in
  • grafične enote krajinskih značilnosti, za katere ima nosilec pravico uporabe, ter so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti (mejice, suhozidi, skupine dreves, kali …) na območjih intenzivnega kmetijstva.

Zaradi prilagajanja novim tehnologijam spremljanja površin, ki bodo v novem obdobju SKP zahtevale od nosilcev posodobitve vpisanih površin že v tekočem letu vlaganja zbirnih vlog, bo spremembe podatkov o vpisanih zemljiščih v RKG izvedlo ministrstvo po uradni dolžnosti in s tem zmanjšalo administrativne obremenitve nosilcev. Ker bodo o potrebnih spremembah nosilci obveščeni že preko komunikacijskega orodja Sopotnik in bodo popravek zbirne vloge izvedli sami, se nosilcev o teh spremembah ne bo obveščalo še z izpisi.

Spremembe Zakona o kmetijstvu, ki se nanašajo na RKG, se bodo začele uporabljati z začetkom leta 2023.

Vsi trenutno vpisani člani kmetije bodo lahko ostali vpisani tudi po letu 2023, saj se v skladu s spremenjeno zakonodajo šteje, da je podano njihovo soglasje za vpis. Če pa bodo želeli, se bodo lahko izbrisali na zahtevo nosilca ali člana samega. Za izbris člana kmetije – sorodnika, bo potrebno tudi soglasje tega člana. Upravna enota bo o izbrisu obvestila le tiste člane, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.

Vir članka:
Gov.si

Štirje načini kot odziv na krizo cen hrane

Medtem ko uničujoča vojna v Ukrajini divja in povzroča neizmerno trpljenje, se njen vpliv čuti daleč onkraj njenih meja. Med najbolj kritičnimi je kriza cen hrane, ki postavlja pod vprašaj cenovno dostopnost in razpoložljivost pšenice in drugih osnovnih osnovnih živil.

Ni mogoče podcenjevati udarca, ki ga je vojna zadala prehranskim sistemom, ki so že krhki zaradi dveh let motenj zaradi COVID-19, podnebnih ekstremov, devalvacije valut in vse hujših fiskalnih omejitev. Ukrajina in Rusija namreč predstavljata več kot četrtino svetovne letne prodaje pšenice. Njuna vojna pa je sedaj privedla do znatnega dviga cen hrane – ne samo pšenice, ampak tudi ječmena, koruze, jedilnega olja… itd.

Svetovne in domače cene hrane so bile že pred vojno blizu najvišjih vrednosti vseh časov, velik vprašaj pa se postavlja nad letino v naslednjih sezonah po vsem svetu tudi zaradi močnega povišanja cen gnojil.

 

“Ali nam bo uspelo obvladovati nestanovitnost cen hrane in poiskati pot iz te nove krize, je seveda odvisno od nacionalnih politik in globalnega sodelovanja.”

 

Čeprav so ti trendi zaskrbljujoči, zdaj ni čas za paniko. Tukaj je dejstvo: svetovne zaloge riža, pšenice in koruze – treh glavnih svetovnih izdelkov – ostajajo zgodovinsko visoke. Zaloge pšenice, blaga, ki ga je vojna najbolj prizadela, ostajajo precej nad ravnmi med krizo cen hrane 2007–2008. Ocene tudi kažejo, da je bilo približno tri četrtine ruskega in ukrajinskega izvoza pšenice dostavljenih že pred začetkom vojne.

Ali nam bo uspelo obvladovati nestanovitnost cen hrane in se izogniti tej novi krizi, je seveda odvisno od nacionalnih politik in globalnega sodelovanja. Žal to ni prvič, da se soočamo s prehransko krizo.

Spomnimo se lekcij, pridobljenih med svetovno krizo s hrano 2007–2008, ki je bila prvotno posledica suše in naraščajočih cen nafte. Ko so velike države proizvajalke hrane zaradi skrbi za domačo preskrbo s hrano omejile izvoz, je to poslabšalo dvig cen in poslabšalo podhranjenost, zlasti otrok.

Ne smemo narediti iste napake. Nasprotno pa so države na začetku pandemije COVID-19 ohranjale pretok trgovine s hrano, čeprav so zapore vplivale na pristanišča, tovorni promet in mobilnost delovne sile. To skupno vedenje je pomagalo omejiti motnje v svetovnih verigah preskrbe s hrano in preprečilo poslabšanje slabih razmer, s čimer je koristilo vsem državam.

Takšni dokazi in izkušnje morajo biti naše vodilo za uravnoteženje takojšnjega odziva na krizo z dolgo, težko potjo, ki je pred nami za izgradnjo bolj odpornega prehranskega sistema, ki ščiti ljudi pred takšnimi pretresi.

Štirje načini oz. prednostne naloge (sodeč po besedah Svetovne banke) za izhod iz te krize:  

 1. Najprej naj bo trgovina s hrano odprta. 

Države in mednarodne organizacije morajo na podlagi izkušenj ponovno ostati enotne v svoji zavezanosti ohranjanju gibanja hrane. G7 je vse države pozvala, naj ohranijo svoje trge s hrano in kmetijstvom odprte ter se zavarujejo pred kakršnimi koli neupravičenimi omejitvami svojega izvoza.

2. Podpreti potrošnike in ranljiva gospodinjstva z varnostnimi mrežami.

Nujno je treba ohraniti ali razširiti programe socialne zaščite, ki blažijo udarec za potrošnike. Ne samo dostopnost hrane, ampak tudi cenovna dostopnost hrane je skrb zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki , kjer ljudje običajno porabijo večji delež svojega dohodka za hrano kot v državah z visokimi dohodki. Mnogi so že pred vojno zmanjševali porabo zaradi nižjih prihodkov in naraščajočih cen hrane. V okolju z omejenimi viri bi morale vlade dati prednost podpori za najbolj ranljiva gospodinjstva.

3. Podpreti kmete.

Medtem ko so svetovne zaloge hrane zdaj ustrezne, moramo zaščititi letino naslednje sezone tako, da pomagamo proizvajalcem hrane pri soočanju z močnim povečanjem vložkov, vključno s stroški gnojil in zmanjšano razpoložljivostjo. Odstranitev ovir za trgovino z vnosom, osredotočenost na učinkovitejšo uporabo gnojil ter preoblikovanje javnih politik in izdatkov za boljšo podporo kmetom bi lahko pomagali zaščititi proizvodnjo hrane čez šest mesecev.

Prav tako je čas, da vlagamo v več raziskav in razvoja na tem področju: povečanje nastajajoče znanosti in uporabe bioloških gnojil, ki so manj odvisne od fosilnih goriv kot sintetična gnojila, bi povečala trajnostne možnosti za kmete.

4. Moramo si prizadevati za preoblikovanje prehranskih sistemov

Ti sistemi morajo postati bolj odporni in dosegati trajno varnost hrane ter prehranjevanja. Prehranski sistemi so se že pred vojno spopadali s številnimi krizami. Akutna negotovost hrane je v mnogih državah naraščala, kar je odražalo gospodarske pretrese, številne konflikte, zgodovinsko sušo v vzhodni Afriki in skrajno okužbo kobilic.

Svetovna banka je samo v zadnjih dveh letih zagotovila pomembno podporo ukrepom za varnost preskrbe s hrano – približno 17 milijard dolarjev letno, kar je v povprečju 12 milijard dolarjev letno v preteklih treh letih, predvsem za kmetijstvo in ukrepe socialne zaščite.

Pomagali so tudi državam, da se prej odzovejo na nastajajoče krize na področju varnosti preskrbe s hrano, vključno z mobilizacijo podpore iz mehanizma za zgodnji odziv IDA na krizno odzivanje in za sodelovanjem s humanitarnimi partnerji pri spremljanju negotove preskrbe s hrano.

 

“Preoblikovani prehranski sistemi lahko postanejo temelj zelenega, odpornega in vključujočega razvoja, ki spodbuja zdravje ljudi, gospodarstev in planeta.”   

 

Ključnega pomena je, da ostanemo na dobri poti in pomagamo državam pri razvoju, da se vrnejo na pravo pot v svojih prizadevanjih za okrevanje. Dolgoročno si morajo vlade, zasebna podjetja in mednarodni partnerji prizadevati za bolj produktivne, z viri učinkovite, raznolike in hranljive proizvodne sisteme, da bi zagotovili varnost hrane in prehransko varnost ob naraščajočih podnebnih, konfliktnih in gospodarskih tveganjih. To je eno od petih področij, ki se jim daje prednost pri podnebnih ukrepih.

Boljše usmerjanje javne porabe, mobilizacija zasebnega financiranja ter vlaganje v inovacije ter raziskave in razvoj bo ključnega pomena za “narediti več z manj”: proizvajati bolj raznoliko in hranljivo hrano za rastoče prebivalstvo, z manj vode in gnojil, hkrati pa omejiti spremembe rabe zemljišč in rastlinjakov, emisij plinov…itd.

Preoblikovani prehranski sistemi lahko postanejo temelj zelenega, odpornega in vključujočega razvoja, ki spodbuja zdravje ljudi, gospodarstev in planeta.

 

Vir članka:
Worldbank.org