Zimska vlaga in plesen v skladiščih

Zimska vlaga in plesen v skladiščih: kako zaščititi pridelek

/in /by

Zimski meseci prinašajo številne izzive za shranjevanje pridelkov. Visoka relativna zračna vlaga, nihanje temperatur in slaba ventilacija lahko hitro povzročijo kondenz, razvoj plesni in kvarjenje pridelka.

Ker je kakovost shranjenega zrnja, krompirja, koruze ali korenovk bistvena za prodajo in krmo, je učinkovito upravljanje vlage v skladiščih pozimi ena najpomembnejših nalog kmeta.

V nadaljevanju so predstavljene preverjene metode za preprečevanje vlage in plesni, prilagojene slovenskim razmeram.

Zakaj se pozimi vlaga nabira v skladiščih?

V zimskih razmerah prihaja do t. i. premikanja vlage v zrnju (moisture migration).
To se zgodi, ko se:

  • zunanji hlad ohladi stene silosa ali skladišča, kar se dogaja predvsem ob nenadnih ohladitvah, saj povzroči najmočnejše kondenzacijske cone,
  • v notranjosti pa pride do rahlega segrevanja zrn zaradi mikrobiološke aktivnosti.

Topel zrak se dviguje, ob stiku z mrzlim zrakom kondenzira in tako nastanejo vlažni žepi, ki so idealna točka za razvoj plesni.

Največ tveganja je, kadar je:

  1. vlaga zrnja previsoka (koruza > 18 %, pšenica > 14 %),
  2. temperatura zrnja nad 10 °C,
  3. skladišče slabo prezračeno.

Zimska vlaga in plesen v skladiščih

Pravilno upravljanje zrnja pozimi

a) Vlažnost pridelka – najpomembnejši parameter

Po smernicah CropWatch je optimalna vlaga:

  • pšenica: 12–13 %
  • koruza: 14–15 %
  • ječmen/oves: 12–13 %.

Previsoka vlaga pomeni hitro rast plesni tudi pri nizkih temperaturah.

Če pridelek shranjujete z 1–2 % preveč vlage:

  1. omogočite aeracijo,
  2. ustvarite prepih,
  3. hladite maso zrna do 0–5 °C.

b) Hlajenje z zračnimi kanali (aeracija)

Najbolj učinkovita metoda za nadzor plesni.

Pravila aeracije pozimi:

  • ko je zunanji zrak vsaj 5 °C hladnejši od zrnja – vključite ventilator,
  • ventilator naj deluje intermitentno (v občasnih intervalih), da se prepreči prehitro ohlajanje ali navlaževanje zrnja,
  • pri vlažnem zraku ventilatorjev ne uporabljamo, saj bi vlaga lahko vstopila v silos.

Pri mokrem pridelku:

Zrno > 18 % vlage – ventilator naj deluje neprekinjeno, dokler se masa ne ohladi na 4–5 °C.

c) Redno spremljanje temperature

Agronomske smernice navajajo:

  • pri normalni vlagi preverjanje 1× mesečno,
  • pri povišani vlagi ali sumu gretja 1× tedensko.

Najboljši so:

  • temperaturne sonde,
  • merilniki CO₂ (povečanje kaže na mikrobiološko aktivnost).

Temperatura nad 10–12 °C pomeni alarm.

d) Preprečevanje kondenzacije (hladne cone)

Največ kondenzacije nastane pod stropom silosa ali v zgornjih 30 cm plasti zrnja.

Rešitve:

  • redno izenačevanje temperature z aeracijo,
  • izolacija stropa ali sten, če je objekt neogrevan,
  • izogibanje toplim vstopom zraka (vrata odpiramo kratkotrajno).

V nasprotnem primeru se lahko razvije:

  1. plesen,
  2. toplotni žepi,
  3. zbitje zrnja,
  4. zrnje s kiselkastim vonjem, kar je eden prvih znakov gnitja.

Zimska vlaga in plesen v skladiščih

Pridelki na polju: kako zmanjšati vlago pozimi

a) Ustrezna drenaža

Nabiranje vode okoli koreninske grude povzroči:

  • gnitje,
  • rast plesni (Botrytis, Fusarium),
  • hipoksijo korenin,
  • oviran prezračevalni tok v tleh.

Za trajne nasade ali njive z jesenskimi posevki so ključni:

  1. urejeni jarki,
  2. rahlo privzdignjene grede,
  3. izogibanje kolovoznim potem po mokrih tleh (zbitje tal poslabša odvodnjavanje).

b) Zastirka kot zaščitni sloj

Slama, seno, listje ali lesni sekanci:

  • zmanjšajo izhlapevanje,
  • uravnavajo temperaturna nihanja,
  • preprečujejo nastanek površinske plesni,
  • ščitijo zgornjo plast tal pred izpiranjem hranil.

Pomembno: zastirka ne sme biti mokra ali iz zbitih grud – vlažen, zbit sloj je idealen za plesen.

c) Zaščitna pokrivala (agrokoprena, tuneli)

Prednosti:

  • zmanjšanje padavin na posevek,
  • boljša mikroklima,
  • hitrejše sušenje tal,
  • zaščita pred talno plesnijo pri občutljivih kulturah.

A nujno je:

  1. dobro prezračevanje,
  2. snemanje pokrivala ob sončnih dneh (da preprečimo kondenz).

Zimska vlaga in plesen v skladiščih

Preventiva pri krompirju, korenovkah in zelenjavi v skladiščih

Krompir

Optimalno: 3–4 °C, zelo stabilna vlaga.
Premalo ventilacije – srebrna plesen (Helminthosporium solani).

Čebula

Potrebna nizka relativna vlaga; vlažna skladišča – hitra rast plesni (Botrytis).

Korenje, pesa in repa

Shranjujemo v pesku ali šoti – izenačitev vlage, a primerna prezračevanja.

Najpogostejše napake kmetov pozimi

  • Pretoplo skladišče (10 °C ali več),
  • pomanjkanje aeracije,
  • shranjevanje preveč vlažnega zrnja,
  • neenakomerna debelina pridelka v silosu (nastajajo “žepi vlage”),
  • prepozno odpiranje ventilacije,
  • zaloge ostanejo neredno pregledane.

Povzetek

Učinkovito obvladovanje zimske vlage v skladiščih je kombinacija dobre priprave, stalnega nadzora in poznavanja bioloških procesov, ki se pozimi dogajajo v masi zrnja.

Kmetije, ki redno merijo temperaturo, izvajajo aeracijo in preprečujejo kondenz, imajo bistveno manj izgub in boljšo kakovost pridelka.

Z dobro organizacijo pred zimo lahko preprečimo razvoj plesni, zmanjšamo ekonomske izgube in ohranimo hranilno vrednost shranjenih pridelkov – kar se pozna tako pri prodaji kot pri krmi.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si


Viri:

  • CropWatch – Managing High-Moisture Stored Grain Through Winter;
  • Grain Journal – Six Ways to Manage Grain Quality Through Winter;
  • Agriculture Institute – Moisture Migration in Grain Storage: Causes and Prevention.

 

Jesensko pripravljene gredice

Jesensko pripravljene gredice – podlaga za uspešno pomlad

/in /by

Ko poletje konča svoj cikel in vrt postopoma utihne, se mnogi vrtičkarji odločijo za premor do pomladi. A prav jesen je čas, ko lahko naredimo največ za prihodnjo sezono.

Jesensko pripravljene gredice so namreč temelj za zdravo, rodovitno in dobro organizirano pomladno sajenje. Z nekaj premišljenimi koraki si lahko prihranimo marsikatero spomladansko opravilo in zagotovimo, da bodo tla v optimalni kondiciji.

Zakaj jeseni?

Tla so poleti pogosto izsušena in utrujena, jesen pa prinaša dež, vlago in nižje temperature – razmere, ki so idealne za izboljševanje prsti. Jesenski čas omogoča, da se organska snov (kompost, gnoj, listje) čez zimo postopno razgradi in obogati zemljo. Do pomladi se tako vzpostavi naravno ravnovesje mikroorganizmov in hranil, kar pomeni manj težav s strjenimi tlemi, boljšo rodovitnost in bolj zdrav koreninski sistem rastlin.

Jesenska priprava pomeni, da bomo spomladi začeli hitreje – brez prekopavanja, ko so tla še mokra in težka. Jeseni imamo več časa za mirno načrtovanje, urejanje in popravke, ki jih spomladi pogosto prehitro opravimo.

Jesensko pripravljene gredice

Koraki za dobro pripravo gredic

Odstranimo ostanke rastlin in plevel

Po obiranju pridelka odstranimo vse odmrle rastline, korenine in plevel. Posebej bodimo pozorni na bolne rastline, ki bi lahko prezimile skupaj z glivicami ali škodljivci. Zdrave dele rastlin lahko dodamo na kompost, okužene pa raje odstranimo. Površino gredic nato rahlo pograbimo, da zračimo zemljo in odstranimo morebitne ostanke.

Obogatimo zemljo s kompostom ali gnojem

Jeseni je idealen čas za dodajanje organske snovi. Dobro razpadel kompost ali preperel stajski gnoj vdelamo v zgornjo plast zemlje. Dež in sneg bosta hranila postopoma sprala v globino, mikroorganizmi pa bodo opravili svoje delo. Če imamo možnost, lahko opravimo tudi analizo tal. Glede na rezultate tako smiselno dodamo ustrezne izboljšave, npr. apno za uravnavo pH-ja ali mineralna gnojila v manjših količinah.

Jesensko pripravljene gredice

Zastirka ali zeleno gnojenje

Tla v zimskih mesecih nikakor ne smejo ostati gola. Brez zaščite se hitro izsušijo, hranila se izperejo, struktura pa oslabi. Najlažji način zaščite je zastirka – plast slame, listja, travnih ostankov ali celo kartona, ki preprečuje erozijo in ohranja vlago.

Druga možnost je zeleno gnojenje: posejemo rastline, kot so detelja, facelija, grašica ali rž, ki čez zimo varujejo tla in jih obogatijo z dušikom. Spomladi jih lahko enostavno prekopljemo ali pokosimo in pustimo, da služijo kot naravno gnojilo.

Preverimo robove, poti in konstrukcije

Jeseni je tudi pravi čas, da uredimo robove in poti med gredicami. Popravimo okvirje visokih gred, preverimo drenažo in po potrebi dodamo svežo zemljo. Če razmišljamo o novih visokih gredah, jih je smiselno sestaviti prav zdaj. Tako se zemlja čez zimo uleže in spomladi ne bo potrebno dodatno utrjevanje.

Jesensko pripravljene gredice

Načrtujmo pomlad

Ko so gredice urejene, si lahko vzamemo čas za načrtovanje kolobarjenja, razporeditev rastlin in nove zasaditve. Zapišemo, kaj je letos dobro uspevalo in kaj bi želeli izboljšati. Jesen je tudi priložnost, da pripravimo semena in preverimo, katera orodja ali pripomočke bomo potrebovali prihodnje leto.

Posebnosti slovenskih vrtov

V naših podnebnih razmerah, kjer se jeseni hitro izmenjujejo mokri dnevi in jutranja slana, je smiselno z deli končati do prve polovice novembra. Na višjih legah gredice dodatno zaščitimo s smrekovimi vejami ali vrtnarskimi pokrivali, da preprečimo premočno izsuševanje in zbitje zemlje zaradi snega.

Če imate možnost, pustite del vrta “divji” – nekaj rastlinskih ostankov in semenskih glav bo nudilo hrano pticam in prezimovališče koristnim žuželkam.

Jesensko pripravljene gredice

Jesenska priprava gredic ni le zaključek sezone, temveč tudi začetek novega cikla. Z nekaj preprostimi koraki lahko naredimo veliko razliko: izboljšamo strukturo tal, ohranimo hranila, zmanjšamo spomladanski stres in omogočimo, da bo vrt spomladi poln življenja.

Gredica, za katero poskrbimo zdaj, nas bo spomladi nagradila z zdravimi rastlinami, bujnim pridelkom in manj dela – kar je vedno najboljša kombinacija.

 

Viri:

  • Fine Gardening – Prepare New Beds the Fall Before;
  • Royal Horticultural Society – How to Make a Raised Bed;
  • Times Enterprise – Prepping Your Garden for Spring Success.
Povezovanje v kmetijstvu

Povezovanje v kmetijstvu – zakaj so združenja in mreže prihodnost

/in /by

Slovensko kmetijstvo se danes sooča s številnimi izzivi – od podnebnih sprememb in nihanja cen na trgu do visokih stroškov pridelave in pomanjkanja delovne sile. V takšnih razmerah posamezno gospodarstvo težko deluje povsem samostojno.

Prav zato postaja povezovanje med kmeti, pridelovalci in podeželskimi podjetji ena ključnih strategij razvoja v prihodnosti.

Združenja, zadruge in različne oblike mrež omogočajo, da se kmetje povežejo v močnejšo, konkurenčnejšo in bolj odporno skupnost.

Zakaj je povezovanje nujno?

Slovenija je dežela majhnih kmetij. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je še vedno majhna v primerjavi z drugimi državami EU, kar pomeni omejene količine pridelka, težji dostop do trgov in večjo občutljivost na nihanja cen.

Ko se kmetje povežejo, pa se ta slika hitro spremeni: skupaj lahko nastopijo na trgu, se lažje pogajajo s kupci in dobavitelji, izmenjujejo znanje, delijo stroške in vlagajo v nove tehnologije.

Tudi v strateških dokumentih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarjeno, da bodo v prihodnjem desetletju ravno povezovanje, inovacije in prenos znanja ključni dejavniki za razvoj trajnostnega in konkurenčnega slovenskega kmetijstva.

Povezovanje v kmetijstvu

Zadruge – tradicionalna, a še vedno sodobna oblika sodelovanja

Zadruge imajo v Sloveniji dolgo tradicijo in ostajajo eden najučinkovitejših načinov povezovanja. Kmetje se v njih združujejo prostovoljno z namenom, da skupaj lažje prodajajo pridelke, kupujejo surovine ali vlagajo v skupno infrastrukturo.
Zadruga ne pomeni le skupnega trženja – pogosto nudi tudi svetovanje, izobraževanje, pomoč pri pridobivanju certifikatov, urejanju dokumentacije in organizaciji proizvodnje.

Uspešni primeri slovenskih zadrug, kot so KZ Ptuj, KZ Šaleška dolina, KZ Tolmin in druge, kažejo, da lahko povezovanje prinese zelo konkretne koristi: višje odkupne cene, lažji dostop do trga in večjo prepoznavnost domačih pridelkov.

Sodobne oblike povezovanja

Poleg klasičnih zadrug se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo tudi nove oblike sodelovanja – skupine in organizacije proizvajalcev, strokovna združenja, lokalne mreže in partnerski projekti, ki povezujejo kmete, podjetnike, občine in raziskovalne ustanove.
Takšne mreže omogočajo lažji prenos znanja in inovacij, boljšo promocijo in skupno nastopanje na sejmih, pri javnih naročilih ali pri razpisih za sredstva skupne kmetijske politike.

Vse več je tudi pobud, kjer se povezovanje dogaja znotraj krajevnih skupnosti – na primer skupna predelava sadja, skupni hladilni prostori, sodelovanje v agroturizmu ali vzpostavljanje lokalnih blagovnih znamk.

Povezovanje v kmetijstvu

Prednosti, ki jih posameznik težko doseže

Ko kmetije delujejo povezano, pridobijo številne prednosti:

  • večjo pogajalsko moč, saj nastopajo kot enoten partner do kupcev in trgovcev;
  • nižji strošek vhodnih surovin zaradi skupnih nabav;
  • lažji dostop do novih tehnologij in znanja;
  • večjo možnost za razvoj dodane vrednosti, saj skupaj lažje vzpostavijo predelavo, pakiranje ali distribucijo;
  • večjo odpornost na krize, saj tveganje delijo med več članov;
  • boljšo prepoznavnost, ker lahko pod skupno blagovno znamko dosežejo širši krog kupcev.

Povezovanje ima tudi širši pomen – krepi družbeni temelj podeželja, spodbuja sodelovanje med generacijami in prispeva k ohranjanju vitalnosti slovenskih vasi.

Izzivi in pasti povezovanja

Čeprav so koristi povezovanja velike, pa pot ni vedno preprosta. Kmetje so pogosto zelo samostojni in navezani na svoj način dela, kar lahko oteži dogovarjanje in skupno odločanje. Poleg tega je za uspešno delovanje združenja nujno: dobra organizacija, jasna pravila, pregledno finančno poslovanje in zaupanje med člani.

Pomembno je tudi ustrezno vodenje – uspešne mreže in zadruge imajo običajno vizionarskega vodjo, ki zna povezovati, komunicirati in usmerjati člane k skupnemu cilju. Brez tega povezovanje hitro obstane na ravni ideje, ne pa dejanske prakse.

Povezovanje v kmetijstvu

Kaj lahko naredi posamezna kmetija

Vsaka kmetija lahko začne s preprostimi koraki:

  • preveri, katera lokalna združenja, zadruge ali mreže že delujejo v okolici;
  • poišče priložnosti za sodelovanje (npr. skupna prodaja, prevoz, predelava);
  • poveže se s svetovalno službo KGZS, ki nudi strokovno pomoč pri vstopu v zadruge in pri pripravi razpisov;
  • začne s sodelovanjem v manjšem obsegu, da pridobi izkušnje in zaupanje.

Prihodnost bo zahtevala več medsebojnega sodelovanja, povezovanja in znanja – zato je pravi čas, da kmetije začnejo razmišljati o skupnih korakih že danes.

Sklep

  1. Povezovanje v kmetijstvu ni le odziv na gospodarske pritiske, temveč dolgoročna strategija preživetja in razvoja slovenskega podeželja.
  2. Ko posamezni pridelovalci stopijo skupaj, pridobijo vsi – večjo stabilnost, boljši tržni položaj, dostop do znanja in nove razvojne priložnosti.
  3. Združeni kmetje niso le močnejši, temveč tudi bolj odporni in pripravljeni na prihodnost, ki bo zahtevala vedno bolj trajnostno, inovativno in sodelovalno naravnano kmetijstvo.

Povezovanje v kmetijstvu

Viri:

  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Kmetijstvo in razvoj podeželja v Sloveniji;
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Vloga zbornice in pomen sodelovanja kmetov;
  • Kmetijska zadruga Ptuj – Kaj je zadruga in kako deluje;
  • Uradni list RS – Zakon o kmetijstvu (ZKme-1);
  • Statistični urad RS – Struktura kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.
Shranjevanje pridelkov – kako sadje in zelenjavo pripravimo za zimo

Shranjevanje pridelkov – kako sadje in zelenjavo pripravimo za zimo

/in /by

Od pomladi do jeseni nas domači vrt razvaja z obiljem svežih pridelkov. Toda ko temperature padejo in narava utihne, si marsikdo zaželi, da bi del tega bogastva lahko užival tudi sredi zime.

Prav zato je skrbno načrtovana ozimnica še danes zlata vredna, saj nam omogoča, da okus poletja traja vse do zime.

Včasih so ob hišah stale zemljanke, danes pa imamo na voljo številne možnosti, od shramb in kleti do zamrzovalnikov, sušilnikov in fermentacijskih posod. Z nekaj volje, dobre organizacije in poznavanja ustreznih metod lahko sadje in zelenjavo shranimo tako, da ohranijo hranila, okus in aromo.

Tako bodo domače dobrote tudi v hladnejših mesecih našle pot na krožnik. Kislo zelje, paradižnikova omaka, marmelade, vložene paprike, sirupi ali sušeni prigrizki nas vedno spomnijo na veselje toplih dni.

Ob koncu vrtnarske sezone, ko so košare polne pridelkov, nastopi čas za skrbno pripravo ozimnice. Pravilno shranjevanje sadja in zelenjave za zimo je del dolgoletne tradicije, obenem pa učinkovit način, kako zmanjšamo zavržke, prihranimo denar in si zagotovimo kakovostno domačo hrano tudi izven sezone.

V nadaljevanju preverite, katere metode shranjevanja so najučinkovitejše in kako jih lahko enostavno vključimo v svoj vsakdan.

Shranjevanje pridelkov – kako sadje in zelenjavo pripravimo za zimo

Razvrščanje in pregled pridelka

Najprej je treba pridelke temeljito pregledati. Za shranjevanje izberemo le zdrave in nepoškodovane primerke. Sadje in zelenjava z znaki gnitja, urezninami ali plesnijo lahko hitro okužijo preostalo zalogo. Pomembno je tudi, da pridelek pred shranjevanjem ni opran, naj bo dobro osušen, saj vlaga spodbuja gnitje.

Pravilno skladiščenje – vsaka vrsta po svoje

Rastline imajo različne potrebe glede na vlago, temperaturo in zračenje:

  • Korenovke (korenje, pesa, pastinak) dobro prezimijo v vlažnem pesku ali žagovini, shranjene v zabojih v hladnem in temnem prostoru.
  • Zelje, repa in koleraba se dobro skladiščijo na hladnem (okoli 0 °C) in visoki zračni vlagi, vendar morajo imeti dovolj prostora za kroženje zraka.
  • Buče imajo rade suho, zračno in nekoliko toplejše okolje (okoli 10–15 °C). Preden jih spravimo, jih dobro osušimo.
  • Čebulo in česen lahko spletemo v kite in obesimo v suhem, senčnem in dobro zračnem prostoru.
  • Jabolka in hruške shranjujemo v enoslojnih zabojčkih, v prostoru s temperaturo 1–4 °C. Sorte z daljšo obstojnostjo lahko hranimo več mesecev.

Shranjevanje pridelkov – kako sadje in zelenjavo pripravimo za zimo

Fermentacija, vlaganje, sušenje, vkuhavanje – domači shranki, ki ohranijo okus

Kadar nimamo ustreznih pogojev za klasično skladiščenje, se lahko odločimo za druge preizkušene načine konzerviranja:

  • Mlečnokislinska fermentacija je tradicionalen postopek za shranjevanje zelja, repe, korenja, kumaric in druge zelenjave. Takšni izdelki imajo dolgo obstojnost, bogat okus in koristno vplivajo na zdravje črevesja.
  • Vlaganje v kis ali sol omogoča dolgotrajno shranjevanje brez hladilnika. Uporabimo ga za kumarice, paprike, rdečo peso in druge vrtnine, ki jih želimo pripraviti kot prilogo ali samostojen prigrizek.
  • Vkuhavanje (konzerviranje z vročino) je primeren način za pripravo omak, marmelad, kompotov in zelenjavnih mešanic. S postopkom pasterizacije ali sterilizacije v vodni kopeli podaljšamo obstojnost shrankov brez dodatkov konzervansov.
  • Sušenje je odlična metoda za shranjevanje paradižnika, jabolk, gob in zelišč. Danes ga lahko enostavno izvedemo z električnimi sušilniki ali pečico pri nizki temperaturi, v sončnih dneh pa tudi na prostem.
  • Zamrzovanje ohrani veliko hranil, vendar zahteva ustrezen prostor v zamrzovalniku. Priporočljivo je za stročji fižol, brokoli, špinačo, naribano bučo, grah in celo nekatere vrste sadja, zlasti jagodičevje, kot so borovnice ali maline.

Shranjevanje pridelkov – kako sadje in zelenjavo pripravimo za zimo

 Nasveti iz prakse

  • Redno preverjajmo shranjene pridelke in odstranimo vse, ki kažejo znake kvarjenja.
  • Pridelke označimo z datumom spravila ali priprave. Tako bomo lažje načrtovali porabo.
  • Kombinirajmo različne metode shranjevanja, s tem razpršimo tveganje in povečamo prehransko raznolikost pozimi.

 Za dodatne ideje preverite naše članke: 

  1. Shranjevanje kumar: vlaganje, fermentiranje in zamrzovanje
  2. Jesen je čas za obiranje, shranjevanje in predelavo zelišč
  3. Kisanje zelja v kozarcih – enostaven recept za domačo uporabo
  4. Sezona je tu: Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika

Shranjevanje pridelkov – kako sadje in zelenjavo pripravimo za zimo

Shranjevanje pridelkov je koristno opravilo in lep način, kako podaljšamo življenje vrtnin ter uživamo sadove svojega dela tudi v dolgih zimskih mesecih. S skrbno izbiro metode, ustrezno pripravo in rednim nadzorom lahko ohranimo kakovost domače hrane na naraven in dostopen način.

 

Tekst:
N. G.

 

Vpliv CO2 na pridelek - Gorenc.si

Vpliv CO₂ na pridelek – koristi in pasti klimatskih sprememb

/in /by

Naraščajoče koncentracije ogljikovega dioksida (CO₂) v ozračju so značilen del sodobnih podnebnih sprememb. Čeprav CO₂ deluje kot “gnojilo” za nekatere rastline, njegova prisotnost prinaša tako koristi kot tudi tveganja.

Te so še posebej očitne, kadar se pojavljajo visoke temperature, suša ali spremembe v padavinskem režimu.

V tem članku bomo predstavili, kako povišan CO₂ vpliva na rastline, katere vrste so najbolj oziroma najmanj občutljive, kakšne so možne negativne posledice in kaj lahko kmetje storijo, da izkoristijo prednosti in zmanjšajo škodo.

Vpliv CO2 na pridelek - Gorenc.si

Kako CO₂ vpliva na rastline


Povečana fotosinteza in rast

Višje koncentracije CO₂ omogočajo rastlinam, da pri enaki svetlobi in temperaturi pretvorijo več ogljika v sladkorje in celice, kar vodi k večji biomasi. Študije kažejo, da pri rastlinah vrste C3 (npr. pšenica, riž) prihaja do pomembnih povečanj produktivnosti, čeprav so ti dobički omejeni, če so prisotni drugi stresni dejavniki.

Izboljšana učinkovitost rabe vode

Pri višjem CO₂ rastline pogosto zmanjšajo velikost ali odprtost svojih stoma­tov (por), kar pomeni manjšo izgubo vode preko transpircije. To je še posebej koristno v pogojih suše, saj rastline lahko “preživijo” z manj vode ali bolje izkoristijo razpoložljivo vlago.

Primerjava med rastlinami C3 in C4

  • C3 rastline (npr. pšenica, riž): pri njih so učinki dviga CO₂ običajno bolj izraziti. Rast se poveča, fotosinteza je izboljšana.
  • C4 rastline (npr. koruza, sirak – Sorghum , proso): zanje nekatere študije kažejo, da pridobitve zaradi CO₂ niso tako velike, razen če je rastlina pod sušnim stresom. C4 mehanizem fotosinteze je namreč že prilagojen na nižje CO₂ in visoko intenzivnost svetlobe ter pogosto bolje deluje pri visokih temperaturah.

Vpliv CO2 na pridelek - Gorenc.si

Negativne posledice in pasti


Zmanjšanje hranilne vrednosti

Čeprav je pridelka morda več, lahko povišan CO₂ zniža vsebnost beljakovin in mikrohranil (npr. železa, cinka) v žitih in stročnicah. To pomeni, da je hrana količinsko bolj dostopna, a morda manj hranljiva.

Kombinacija stresa

Čeprav višje ravni CO₂ lahko spodbudijo rast, te koristi pogosto izničijo drugi negativni vplivi podnebnih sprememb – predvsem visoke temperature, suša in spremembe v padavinskem vzorcu. Tudi najbolj odporne rastline lahko v takšnih razmerah trpijo, kljub navidezni prednosti višjega CO₂.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Strategije prilagajanja za kmete

  • Izboljšava sort:
    Selekcija ali uporaba sort, ki bolje izkoriščajo visoke ravni CO₂ ter so odporne na vročino in sušo.
  • Biofortifikacija:
    Proizvodnja živil z višjo vsebnostjo mikrohranil – z gnojenjem, talnimi dodatki ali preko selekcije.
  • Prilagoditev kmetijskih praks:
    – Uporaba pokrival, senčenja ali tehnologij hlajenja.
    – Optimalna raba vode, spremljanje talne vlage.
    – Boljša gnojila, organske snovi v tleh, ki izboljšajo strukturo in zadrževanje vode.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Povišane koncentracije CO₂ prinašajo tako priložnosti kot tveganja. V teoriji lahko pričakujemo povečano rast in boljše izkoriščanje vode pri določenih kulturah, vendar te koristi niso zagotovljene in ne veljajo enako za vse rastline. Obenem se povečuje nevarnost za padec hranilne vrednosti pridelkov, pogostejše suše, toplotne valove in nestabilne vremenske vzorce.

V prihodnje bodo slovenski kmetje morali skrbno pretehtati med morebitnimi koristmi povišanega CO₂ in novimi podnebnimi tveganji. Za uspešno prilagajanje bodo ključni izbira ustreznih sort, prilagoditev setvenih in žetvenih rokov ter uvedba ukrepov za izboljšanje zadrževanja vlage v tleh.

Zavedanje, da prihodnost zahteva prilagodljivost in premišljeno ukrepanje, je prvi korak k trajnostni pridelavi v spremenjenih podnebnih razmerah.

 

Viri:

  • Royal Society Publishing – najnovejša študija o vplivu povišanega CO₂ in klimatskih sprememb na pridelke (2024)
  • ScienceDirect – klasika o vplivu CO₂ na fotosintezo in rast rastlin
  • FAO / IPCC poročila o klimatskih spremembah, CO₂ fertilizaciji in pričakovanih spremembah v padavinah in temperaturah

 

Kaj sejemo konec septembra - Gorenc.si

Podaljšanje sezone: kaj sejemo konec septembra

/in /by

September se bliža koncu druge polovice, toda sezona na vrtu se s tem še ne konča zares. Z nekaj premišljenega načrtovanja in izbiro odpornih rastlin lahko pridelamo nekaj zelenjadnic še dolgo v jesen.

Določene vrtnine celo prezimijo in obrodijo spomladi. Tudi krajši dnevi in nižje temperature ne pomenijo konca vrtnarjenja. Ravno nasprotno, zdaj je čas za sajenje tistih vrst, ki uspevajo v hladnejših razmerah in zahtevajo manj vzdrževanja.

V nadaljevanju predstavljamo, katere zelenjadnice, zelišča in druge rastline je še smiselno sejati konec septembra ter kako jih zaščititi pred mrazom.

Zelenjadnice, ki dobro uspevajo v hladnejših dneh


Listnata zelenjava:

Špinača, motovilec, zimzelenka in vrtna kreša dobro prenašajo nižje temperature in jih lahko sejemo še do začetka oktobra.

Zimska solata – izberemo odporne sorte, ki bodo prezimile pod tunelom ali kopreno in začele rasti zgodaj spomladi.

Azijske (orientalske) vrtnine:

Pak choi, mizuna, tatsoi in azijske gorčice hitro rastejo in so odporne na hlad. Sejemo jih neposredno na gredo ali v večje lonce.

Korenovke za hitro rast:

Redkvice (tudi zimske sorte, npr. črna redkev) in kolerabice lahko še vedno uspešno vzklijejo in dozorevajo v jesenskih tednih.

Kaj sejemo konec septembra - Gorenc.si

Kaj sejemo za prezimovanje in zgodnjo pomlad


Česen in čebulček:

Konec septembra in začetek oktobra je idealen čas za sajenje zimskega česna in jesenskega čebulčka, ki se bo razvil do zgodnje pomladi.

Bob in grah:

Zimski bob in odporne sorte graha lahko sejemo konec septembra. Vzkalijo že letos, prezimijo in zgodaj spomladi nadaljujejo rast.

Zgodnje sorte zelja in ostalih kapusnic:

Spomladansko zelje in druge odporne vrste, kot je zimzeleni brstični ohrovt, lahko preživijo zimo v zaščitenih legah ali rastlinjakih.

Kaj sejemo konec septembra - Gorenc.si

Zelišča za pozno jesen in zimo

  • Peteršilj, koriander in drobnjak lahko še sejemo v lonce ali v zaščitene grede. Koriander je še posebej primeren za jesensko setev, saj mu bolj ustrezajo hladnejše temperature.
  • Koper in luštrek ne marata mraza, vendar bosta nekaj tednov po setvi še vedno dala zeleno maso.

Zeleni podor in izboljšava tal

Če ne nameravate sejati vrtnin, lahko konec septembra na prazne grede sejete rastline za zeleno gnojenje:

  • Bela gorjušica, facelija, oljna redkev ali detelje izboljšujejo strukturo tal, vežejo dušik in preprečujejo spiranje hranil čez zimo.
  • Grede pred setvijo pognojite s kompostom in na njih lahko prihodnjo sezono začnete vrtnariti z bolj rodovitnimi tlemi.

Nasveti za uspeh pri jesenski setvi

  • Uporabite pokrivke: koprena, rastlinjaki in nizki tuneli podaljšajo rastno dobo in nudijo zaščito pred zmrzaljo.
  • Bodite pozorni na sončno lego: jeseni sonce hitro izgublja moč, zato sejemo predvsem na sončne grede.
  • Izberite hitro rastoče sorte: raje kot robustne sorte izbirajte sorte z zgodnjim dozorevanjem.
  • Gnojite zmerno: jesenske rastline ne potrebujejo veliko dušika, vendar jim bo koristila dodatna organska snov (kompost).

Kaj sejemo konec septembra - Gorenc.si

Jesenski vrt je lahko skoraj enako rodoviten kot poletni. Z nekaj načrtovanja, pravilno izbiro sort in osnovno zaščito pred mrazom lahko pridelke podaljšamo vse do pozne jeseni. Nekatere rastline, kot so zimska solata, špinača ali česen, pa uspešno prezimijo in nas razveselijo že zgodaj spomladi, ko se večina vrtnarske sezone šele začenja.

Jesenska setev prinaša tudi druge prednosti: manj škodljivcev, bolj enakomerno vlago in manj potrebe po zalivanju. Poleg tega nam delo na vrtu v mirnejšem ritmu omogoča, da opazujemo naravo in se še bolj povežemo z ritmom letnih časov.

Zato ne odnehajmo prehitro! Vrt ponuja številne možnosti, tudi ko dnevi postajajo krajši. Z vztrajnostjo in kančkom vrtnarskega navdušenja lahko izkoristimo še zadnje tedne rastne sezone ter si zagotovimo svežo hrano tudi v hladnejših mesecih.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

 

Viri:

  • Gardeners’ World – What to Plant in September, priporočila za zelenjadnice, ki jih je še smiselno sejati konec septembra
  • The English Garden – seznam odpornih vrst, kot so zimska solata, grah, česen in druge, primernih za jesensko setev
  • Charles Dowding – “Sowing timeline”, praktični nasveti za setev listne zelenjave in zelišč za pozno sezono

 

Kako preprečiti plesen v rastlinjaku? - Gorenc.si

Kako preprečiti plesen v rastlinjaku?

/in /by

Učinkovito uravnavanje vlage, prezračevanje in naravni ukrepi

Jesenski meseci prinašajo povečano vlažnost, krajše dneve in manjše izhlapevanje, kar ustvarja idealne pogoje za razvoj plesni v rastlinjakih. Če želimo preprečiti širjenje glivičnih bolezni, je pomembno pravočasno ukrepanje.

Plesen ne vpliva le na rastline, temveč lahko ogrozi tudi kakovost pridelka in zdravje ljudi, ki v rastlinjaku delajo.

V nadaljevanju predstavljamo pomembne ukrepe za preprečevanje plesni in vzdrževanje optimalnih pogojev v rastlinjakih.

Kako preprečiti plesen v rastlinjaku? - Gorenc.si

Učinkovito uravnavanje vlage in temperature

Prezračevanje

Ustrezno prezračevanje je zdrav temelj za preprečevanje nastanka plesni. Rastlinjaki morajo imeti dovolj zračnikov ali oken, ki jih lahko čez dan – predvsem v toplejših urah – odpremo. S tem omogočimo izmenjavo zraka in odvajanje odvečne vlage, ki se kopiči zaradi izhlapevanja. Ključna je tudi lega odprtin: za naravni vlek zraka je priporočljivo, da so odprtine nameščene tako nizko (vhod) kot visoko (strešni zračniki), kar spodbuja kroženje. Če naravno zračenje ni zadostno, priporočamo uporabo ventilatorjev, ki mehanično pospešijo pretok zraka, zlasti v večjih rastlinjakih. To zmanjša nastanek kondenzacije na površinah in ohranja bolj suho klimo.

Meglični (fogging) sistemi

Meglični ali fogging sistemi delujejo tako, da v zrak razpršijo izredno drobne kapljice vode (mikro meglico), ki hitro izhlapijo in pri tem znižajo temperaturo okolice. Čeprav gre za vlaženje, pravilna uporaba teh sistemov ne povečuje relativne zračne vlage, temveč ravno nasprotno: zniža temperaturo in s tem zmanjša relativno vlažnost zraka. Sistem je še posebej uporaben v vročih dneh, ko želimo znižati temperaturo brez prekomernega zalivanja rastlin. Pomembno je, da se meglični sistem ne uporablja pretirano, saj lahko v nasprotnem primeru povzroči ravno nasprotni učinek – povečano zračno vlago in s tem ugodne pogoje za razvoj plesni.

Grelci

V prehodnih obdobjih in pozimi, ko so noči hladne, se v rastlinjakih pogosto pojavi kondenzacija – hladne površine povzročijo, da se vlaga iz zraka izloči kot kapljice, ki se nabirajo na foliji ali rastlinah. Uporaba grelcev, še posebej ponoči, lahko zadrži temperaturo nad točko rosišča in s tem zmanjša kondenzacijo. Ogrevanje tudi pospeši izhlapevanje odvečne vlage, kar zmanjša možnosti za nastanek glivičnih bolezni. Najbolj učinkoviti so sistemi z nastavljivim termostatom, ki omogočajo natančno uravnavanje temperature in preprečujejo pregrevanje.

Merilniki

Za natančno upravljanje klime v rastlinjaku sta nepogrešljiva higrometer (za merjenje zračne vlage) in termometer (za spremljanje temperature). Idealna relativna zračna vlaga naj se giblje med 60 in 80 %, pri čemer je meja 85 % kritična, saj nad njo začnejo plesni bujno rasti. V kombinaciji z dobrim prezračevanjem in ogrevanjem omogočajo merilniki pravočasno ukrepanje. Priporočljivo je redno beleženje podatkov (npr. z avtomatskimi senzorji ali s preprostimi dnevniki).

Kako preprečiti plesen v rastlinjaku? - Gorenc.si

Pravilno zalivanje in razporeditev rastlin

Zalivanje zjutraj

Zalivanje naj bo opravljeno zgodaj, da se rastline in tla do večera posušijo.

Kapljični sistem

Namesto zalivanja po površini je bolje uporabiti kapljično namakanje, ki zmanjša močenje listov.

Redčenje in razmik

Rastline naj bodo razporejene tako, da med njimi kroži zrak. Redno odstranjujmo pregoste dele in stare liste.

Vzdrževanje higiene v rastlinjaku

  • Redno čiščenje:
    Odstranjujmo odmrle rastline, listje in plevel. Vse to predstavlja idealno gojišče za plesni.
  • Dezinfekcija:
    Orodje, mize, lonce in druge površine občasno očistimo z blagimi razkužili (npr. kis, vodikov peroksid).
  • Talne obloge:
    Tam, kjer je to mogoče, lahko uporabimo protiglivične talne obloge ali pesek, ki zmanjšujejo zadrževanje vlage.

Kako preprečiti plesen v rastlinjaku? - Gorenc.si

Pogoste vrste plesni v rastlinjaku

Najpogosteje se v rastlinjakih pojavljajo siva plesen, Fusarium, sajasta plesen in pepelasta plesen.

Saje (skupno ime za več rodov)

Ta vrsta plesni je povezana z napadi insektov. Ko se listne uši in škržati hranijo z rastlinami, izločajo sladko medeno roso, na kateri se razvijejo saje. Gre predvsem za površinski pojav, ki ne okuži rastline, vendar lahko zmanjša fotosintezo.

Kako preprečiti plesen v rastlinjaku? - Gorenc.si

Izbira odpornejših sort in protiglivični ukrepi

  • Na bolezni odporne sorte: Če je mogoče, izbirajte sorte, ki so bolj odporne na glivične bolezni (npr. plesnivke, pepelasto plesen).
  • Biološki pripravki: Uporaba naravnih pripravkov, kot so bakreni pripravki, neemovo olje, čaji iz preslice ali mleka, lahko zmanjšajo tveganje okužb.
  • Preventiva je ključna: Ko se znaki plesni že pojavijo, je lahko ukrepanje prepozno. Zato je preventiva veliko bolj učinkovita in cenejša.

Plesen v rastlinjaku ni nujna spremljevalka jeseni. S pravočasnimi ukrepi jo lahko uspešno preprečimo. Zmanjšanje vlage, dobra zračnost, ustrezna nega rastlin in redno čiščenje so temelji zdravega in rodovitnega rastlinjaka skozi vse leto. Preventiva je preprosta, a izjemno učinkovita. Vlaganje v dobre pogoje se povrne z zdravimi rastlinami, večjo odpornostjo in kakovostnejšim pridelkom.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Viri:

  • Planet Greenhouse – Preventing Mold in Greenhouse
  • DryGair – Tips to Prevent Mold
  • Hartley Botanic – Mold in Greenhouse
  • KGZS – priporočila za varstvo rastlin v rastlinjakih
Milijon evrov za promocijo kakovostnih izdelkov slovenskega podeželja

Milijon evrov za promocijo kakovostnih izdelkov slovenskega podeželja

/in /by

Promocija kakovostnih slovenskih izdelkov dobiva novo spodbudo: več kot milijon evrov nepovratnih sredstev je na voljo za kmetovalce, zadruge in druge upravičence, ki želijo povečati prepoznavnost certificiranih pridelkov. V nadaljevanju predstavljamo ključne informacije o razpisu, možnostih prijave ter koristih, ki jih prinaša vlaganje v promocijo shem kakovosti.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku junija 2025 objavilo javni razpis, s katerim spodbuja promocijo slovenskih shem kakovosti. V proračunu je rezerviranih 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev, namenjenih informiranju in promociji izdelkov, ki pripadajo shemam, kot so ekološka pridelava, izbrana kakovost, zaščitena označba porekla, geografska zaščita in zajamčena tradicionalna posebnost. Cilj razpisa je povečanje prepoznavnosti in povpraševanja ter izboljšana konkurenčnost na domačem in evropskih trgih.

Kaj lahko dobite?

Razpis omogoča 70 % sofinanciranje upravičenih stroškov, dodatnih 10 % pa za pripravo načrta aktivnosti. Upravičenci lahko prejmejo podporo v razponu od 5.000 do 200.000 evrov, odvisno od razsežnosti aktivnosti.

Milijon evrov za promocijo kakovostnih izdelkov slovenskega podeželja

Upravičeni stroški vključujejo:

  • organizacijo in sodelovanje na sejmih, delavnicah, predstavitvah (tudi degustacijah),
  • izdelavo spletnih strani in promocijskih gradiv,
  • zakup oglasnega prostora,
  • stroške dela, kilometrine, nastanitve, prevozov in partnerskih storitev,
  • pripravo in koordinacijo promocijskih načrtov.

Kako in kdaj se prijaviti:

  • Razpis je v obliki zaprtega javnega razpisa, prijave se oddajo elektronsko preko ARSKTRP sistema z varnim (kvalificiranim) podpisom.
  • Obdobje za oddajo vlog je: od 23. junija 2025, 8.00, do 15. septembra 2025, 14.00.

Milijon evrov za promocijo kakovostnih izdelkov slovenskega podeželja

Zakaj je razpis pomemben?

S temi sredstvi želi vlada podpreti promocije in prepoznavnosti kakovostnih izdelkov ter hkrati okrepiti tržno pozicijo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev. Nepovratna sredstva omogočajo ustvarjanje profesionalnih predstavitev, izobraževalnih akcij in digitalnih vsebin, kar je nujno za uspešno trženje tako doma kot v EU.

Katere promocijske aktivnosti so sofinancirane?

Razpis omogoča financiranje širokega nabora aktivnosti, ki krepijo prepoznavnost certificiranih proizvodov. Med podprte ukrepe sodijo organizacija in sodelovanje na sejmih, tržnicah, razstavah, delavnicah in drugih javnih dogodkih, kjer lahko pridelovalci neposredno predstavijo svoje izdelke. Upravičeni so tudi stroški promocije na prodajnih mestih, v šolah, izobraževalnih ustanovah in celo v prehrambni industriji. Med sodobnejšimi oblikami izstopata izvedba spletnih seminarjev in izdelava spletne strani, ki sta lahko posebej koristni za manjše proizvajalce z omejenimi fizičnimi možnostmi za nastop. Poleg tega razpis vključuje tudi pripravo in distribucijo promocijskega gradiva ter zakup oglasnega prostora, kar omogoča celovito in profesionalno predstavitev shem kakovosti na različnih komunikacijskih kanalih.

Milijon evrov za promocijo kakovostnih izdelkov slovenskega podeželja

Povzetek ključnih podatkov

Podatek Vrednost
Skupni proračun 1,1 milijona evrov
Sofinanciranje 70 % (plus 10 % za načrt)
Znesek na vlogo 5.000 – 200.000 evrov
Upravičeni stroški promocija, informiranje itd.
Rok prijave do 15. septembra 2025

Krepitev zaupanja potrošnikov in povezovanje na lokalni ravni

Ministrstvo v razpisu posebej poudarja pomen informiranja potrošnikov o sistemu shem kakovosti, saj ti certifikati zagotavljajo sledljivost in nadzor nad pridelavo. S tem krepijo tudi zaupanje v lokalne proizvajalce. Razpis spodbuja sodelovanje med pridelovalci in organizacijami, ki jih zastopajo – kot so zadruge, društva in združenja – saj lahko prav skupne predstavitve in promocijske aktivnosti dosežejo večjo prepoznavnost na lokalnem in regionalnem trgu. Izpostavljena je tudi potreba po dolgoročnem ozaveščanju in vključevanju mladih, kar pomeni, da se lahko del aktivnosti usmeri tudi v izobraževanje šol in lokalnih skupnosti.

Razpis predstavlja pomembno razvojno priložnost za vse, ki želijo kakovostne slovenske izdelke približati potrošnikom – tako doma kot v tujini. Pravočasna priprava promocijske strategije in sodelovanje s strokovnjaki lahko bistveno povečata možnosti za uspeh.

Milijon evrov za promocijo kakovostnih izdelkov slovenskega podeželja

 

Viri:

  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – javni razpis za promocijo shem kakovosti, junij 2025
  • Dobrote slovenskih kmetij – obvestilo o možnostih sofinanciranja promocije kakovostnih proizvodov
  • ARSKTRP – sistem za elektronsko oddajo vlog in podrobnosti o razpisnih postopkih

 

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Kako v vročih dneh poskrbeti za živali na kmetiji

/in /by

Poletne temperature lahko resno ogrozijo zdravje in dobro počutje živali – tako domačih kot rejnih. Tako kot ljudje tudi živali težko prenašajo vročino, zato je pomembno, da jim v vročih dneh omogočimo primerne pogoje za ohlajanje in počitek.

Še posebej so izpostavljene rejne živali, ki bivajo v hlevih, ogradah ali na prostem, pa tudi hišni ljubljenčki in divje živali, ki se morajo same znajti v spremenjenih okoljskih pogojih.

Hidracija je ključna

Prva in najpomembnejša naloga ob vročini je zagotovitev stalne oskrbe s svežo, čisto in po možnosti hladno vodo. Napajalniki naj bodo v senci, da voda ostane čim bolj hladna. Ob vročinskih valovih je priporočljivo vodo večkrat dnevno zamenjati, pri živini na prostem pa preveriti, da so napajalniki delujoči in polni. Pomanjkanje vode hitro vodi v dehidracijo in toplotni udar.

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Senčenje in zračenje

Živali morajo imeti vedno dostop do senčnih mest – bodisi naravnega zavetja bodisi umetnih senčil, kot so nadstreški, senčna mreža ali premični šotori. V hlevih in zaprtih prostorih je pomembno zagotoviti dobro prezračevanje – pri tem pomagajo ventilatorji, odprta okna in vrata, lahko pa tudi meglilni sistemi, ki z razprševanjem fine vodne meglice znižujejo temperaturo zraka in s tem lajšajo toplotni stres pri živalih. Dobra zračna prepihnost oziroma pretok zraka pomaga ohlajati živali, saj odvaja odvečno toploto iz hlevov in s tem zmanjšuje tveganje za pregrevanje ter prispeva k večjemu toplotnemu udobju.

Ohlajanje telesa

Pri visokih temperaturah lahko pomaga tudi dodatno ohlajanje. Govedo, prašiči in konji dobro prenašajo tuširanje ali pršenje z vodo – pomembno je, da se pri tem ne prehladijo, zato naj bo voda mlačna. Tudi škropljenje tal okoli ležišč lahko prispeva k znižanju temperature okolice. Perutnini lahko v kurnik postavimo keramične ploščice ali plastenke z zmrznjeno vodo, ovite v krpo.

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Manj aktivnosti, več počitka

V času največje vročine, med 11. in 17. uro, se je priporočljivo izogibati premeščanju, transportu ali kakršnim koli intenzivnim aktivnostim živali. Dela z živalmi načrtujmo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Tudi prehrano lahko nekoliko prilagodimo – v vročini živali pogosto pojedo manj, zato naj bo hrana lahko prebavljiva in bogata s tekočino.

Znaki toplotnega stresa

Med znake pregrevanja sodijo pospešeno dihanje, letargija, pretirano slinjenje, zmanjšan apetit in celo kolaps. Ob pojavu takih simptomov je nujno ukrepanje – takojšnja osvežitev in po potrebi veterinarska pomoč. Posebej ogrožene so mlade, starejše ali bolne živali, ki težje uravnavajo telesno temperaturo.

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Racionalna poraba vode v vročini in suši

V vročih in sušnih obdobjih lahko pride do potrebe po racionalni porabi vode. Tudi takrat moramo živalim zagotoviti osnovne količine za preživetje.

Po priporočilih strokovnjakov znašajo dnevne minimalne potrebe po vodi približno:

  • 38–52 litrov za molznice,
  • 38 litrov za drugo govedo,
  • 20–45 litrov za konje,
  • 4–11,5 litra za prašiče,
  • 6 litrov za ovce in
  • 0,5 litra za perutnino.

Posebno pozornost je treba nameniti mladim, starejšim ali bolnim živalim, saj lahko te v vročini potrebujejo še več tekočine.

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Ne pozabimo na hišne ljubljenčke in divje živali

Psi in mačke, ki se gibljejo zunaj, naj imajo vedno dostop do vode in sence. Nikoli jih ne puščajmo zaprte, zlasti ne v zaprtih vozilih.

Posebno pozornost posvetimo tudi divjim živalim. Ob robu vrta, njive ali gozda lahko postavimo plitvo posodo z vodo, ki bo pomagala pticam, ježem in drugim manjšim živalim preživeti vročinske dni.

Vročinski valovi postajajo vse pogostejši, zato je skrb za dobro počutje in zdravje živali na kmetiji ključnega pomena. S pravočasnimi ukrepi – od zagotavljanja sence in sveže vode do ustreznega prezračevanja in opazovanja znakov pregretosti – lahko preprečimo resne posledice in poskrbimo za boljše počutje vseh živali.

Kjerkoli lahko, jim omogočimo naravno vedenje in pogoje, ki jih potrebujejo za preživetje v vročih dneh. Prilagoditve so pogosto preproste, učinki pa dolgoročno zelo pomembni. Skrb za živali v vročini ni le naša dolžnost, temveč tudi temelj trajnostnega in odgovornega kmetovanja.

 

Tekst:
N. G.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

/in /by

Ko se poletje prevesi v jesen, se začnejo dogajati velike spremembe tudi v zraku. Po nebu že opazimo jate ptic, ki zapuščajo naša območja in se odpravljajo proti toplejšim krajem.

Selitev ptic je eden najbolj osupljivih naravnih pojavov, ki se ponavlja vsako leto – in prav ta čas lahko pri nas opazimo številne ptice selivke, ki se poslavljajo od slovenskih krajev.

September se naglo bliža, z njim pa letošnja selitev ptic selivk, ki jih že lahko opazimo, ko letijo proti jugovzhodnim delom Evrope in Afrike. Med najbolj znanimi vrstami, ki pogosto prebivajo ali gnezdijo pri nas, so: lastovka, štorklja, penica, kukavica, srakoper, smrdokavra, pogorelček, muhar, repaljščica, ribji orel, čigra, kvakač, breguljka, sršenar, veliki skovik, zlatovranka, prepelica, podhujka in še številne druge.

Te vrste na jug odhajajo zaradi prihajajočega pomanjkanja hrane in neugodnih vremenskih razmer. Poletje je bilo res toplo, a v naravi to pomeni, da se ptice odpravljajo iskat boljše pogoje za prezimovanje.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Kaj sploh pomeni selitev ptic?

Selitev ptic v ekologiji označuje množičen, usmerjen in časovno usklajen premik večjega dela populacije v drugo okolje. Ptice selivke med selitvijo prečkajo območja, kjer ne gnezdijo in ne prezimujejo – so zgolj začasne obiskovalke na poti med poletnim in zimskim življenjskim prostorom.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Kako ptice vedo, kam in kdaj poleteti?

Selitveni impulz pri pticah je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov. Daljši dnevi sprožijo endokrine spremembe, ki pripravijo telo – predvsem s kopičenjem maščob – na dolgo pot. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi vreme, sprememba svetlobe in temnejši dnevi, ki postopoma aktivirajo migracijo. Pri orientaciji se ptice zanašajo na magnetno polje Zemlje, cirkadiani ritem, položaj sonca in zvezd, včasih tudi na “notranji kompas” in smer vetra. Te sposobnosti jim omogočajo izjemno natančnost tudi na več tisoč kilometrov dolgih poteh.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Slovenija – pomembna postaja na poti

Naša država leži v središču “morske avtoceste” za ptice selivke, ki potujejo med Evropo in Afriko. Štorklje in večje ujede (npr. orli, kanje, jastrebi) migrirajo po dveh glavnih poteh.: zahodna vodi preko Gibraltarja, vzhodna pa preko Balkana in Bosporja. Mnoge vrste – kot so pogorelčki, smrdokavre ali lastovke – gnezdijo pri nas in v naši okolici, nato pa odletijo proti Afriki, kjer preživijo zimo.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Varstvo ptic selivk v evropskem prostoru

Ptice selivke ne poznajo meja – zato tudi njihovo varstvo zahteva nadnacionalno sodelovanje. Evropska unija je že leta 1979 sprejela Direktivo o pticah, najstarejšo in eno najpomembnejših zakonodajnih predpisov na področju naravovarstva. Ta direktiva varuje vse prostoživeče vrste ptic v EU, zlasti selivke, ki so skupna naravna dediščina držav članic. Leta 1992 jo je dopolnila Direktiva o habitatih, ki skupaj z Direktivo o pticah tvori pravno podlago za vzpostavitev mreže Natura 2000 – sistema posebnih varstvenih območij za zaščito ogroženih vrst in njihovih habitatov. Tudi Slovenija je vključena v to evropsko mrežo, kar ji omogoča sodelovanje pri varstvu ptic selivk na širši ravni.

Selitev ptic je neverjetno natančen in naporen podvig, ki kaže na čudež narave in prilagoditve. Da bomo te prizore občudovali tudi v prihodnje, je pomembno, da kot družba podpiramo varstvo selivk in njihovih poti – bodisi z ohranjanjem naravnih habitatov, izobraževanjem, opazovanjem ali preprosto spoštovanjem njihove tihe prisotnosti na nebu.

Preberite tudi >>> Pomoč pticam pozimi – praktični nasveti za skrb na domačem vrtu

 

Viri:
www.allaboutbirds.org
www.ptice.si
www.dominvrt.si