Shranjevanje kumar: vlaganje, fermentiranje in zamrzovanje

Shranjevanje kumar: vlaganje, fermentiranje in zamrzovanje

Poletje prinaša obilico svežih kumar – a kako jih ohranimo do zimskih dni? Tradicionalne metode, kot sta vlaganje in fermentiranje, ustvarijo žlahtne okuse, obogatene s probiotiki, medtem ko zamrzovanje pomaga ohraniti svežino in je primerno za nadaljnjo uporabo.

Poleg kumar so odlični kandidati za zamrzovanje tudi jagode, maline in borovnice: operemo jih, posušimo, zamrznemo posamezno in nato shranimo v vrečke.

Zelenjavo lahko konzerviramo v kisu, slanici ali olju – vsaka metoda ima svoje prednosti, zato jo izberemo glede na vrsto pridelka.

Fermentacija pa – kot pri kislem (kvašenem) zelju ali kimčiju – ne le konzervira, temveč poglobi okus in prinaša dodatne koristi za zdravje.

V nadaljevanju predstavljamo tri učinkovite metode, ki so uporabne in  se obnesejo pri kumarah, tako za domačo kuhinjo kot za shranjevanje na kmetiji.

Shranjevanje kumar: vlaganje, fermentiranje in zamrzovanje

Vlaganje kumar

Klasično vlaganje poteka v kozarcih: kumare naložimo skupaj z začimbami (npr. česen, koper, gorčično seme), prelijemo z vrelo kisovo ali solno raztopino in zapremo.

  • Kis uravnava pH pod 4,5, kar onemogoča rast strupenih bakterij – pri pravilni sterilizaciji in hrambi ostanejo kumare obstojne tudi več mesecev do celo let.
  • Rezultat so hrustljave in aromatične kumare, primerne za številne jedi in priloge.

Klasičen recept (za približno 3 kozarčke): 500 g kumaric, 200 ml kisa, 500 ml vode, 1,5 žličke sladkorja, 1 žlička soli, lovorov list, poper, koper, koriandrova ali gorčična semena.

Shranjevanje kumar: vlaganje, fermentiranje in zamrzovanje

Fermentiranje kumar (lacto-fermentacija)

  • Proces poteka brez kisanja: kumare zložimo, zalijemo s slanico (10 g soli + 0,5 l vode) in pustimo pri sobni temperaturi nekaj dni do tednov, odvisno od temperature prostora.
  • Mlečnokislinske bakterije (Lactobacillus itd.) pretvorijo sladkor v mlečno kislino, s čimer ohranijo kumare, izboljšajo okus in prispevajo k črevesnemu zdravju.
  • Fermentirane kumare so bogate s probiotiki, aromatične in koristne za prebavo, imunski sistem in razstrupljanje.

Klasičen recept (za približno 3 kozarčke): 500 g kumaric ali narezanih kumar, slanica (10 g soli + 0,5 l vode), 3–5 strokov česna.

Kaj je fermentacija?

Gre za proces, kjer mikroorganizmi – kvasovke in bakterije – pretvorijo ogljikove hidrate v kisline ali alkohole, kar deluje kot naravni konzervans. Tekstura se poglobi, okusi intenzivirajo, živilo postane lažje prebavljivo, polno probiotikov in bolj koristno za črevesje.

Obstajajo tri osnovne vrste fermentacije:

  • Mlečnokislinska – bakterije pretvarjajo sladkor v mlečno kislino, npr. kislo (kvašeno) zelje, kimči.
  • Alkoholna – kvasovke pretvarjajo sladkor v alkohol in CO₂, npr. vino, droži.
  • Ocetno-kislinska – alkohol oksidira v ocetno kislino, npr. kombuča, kis.

Shranjevanje kumar: vlaganje, fermentiranje in zamrzovanje

Zamrzovanje kumar

  • Kumare vsebujejo pretežno vodo, zato pri zamrzovanju hitro izgubijo svojo čvrstost. Narežemo jih na tanke rezine, hitro zamrznemo na pladnju in nato shranimo v vrečke; ali jih pretlačimo in zamrznemo v lednih kockah za napitke.
  • Zamrznjene rezine se dobro obnesejo v smutijih in juhah, ledene kocke pa osvežijo poletne pijače.
  • Zamrzovanje torej ni idealno za hrustljavo solato, je pa praktično za kuhinjske pripravke.

Shranjevanje kumar: vlaganje, fermentiranje in zamrzovanje

Vlaganje vs. fermentacija

Pri vlaganju in fermentiranju kumar gre za dve različni tehniki, ki obdržita sortno svežino, a ustvarita povsem drugačne koristi in okuse. Pri klasičnem vlaganju gre za kemijsko konzerviranje – kumare se namakajo v raztopini kisa ali slanici, pogosto z dodatkom začimb, kis pa zagotavlja nizko pH (4,5 ali manj), s čimer se prepreči rast patogenov. Ker se vlaganje po navadi izvaja z vročo raztopino, so kumare stabilno konzervirane, a brez živih mikroorganizmov in encimov, ki bi koristili zdravju.

Nasprotno pa fermentacija temelji na naravnih procesih: kumare se zalijejo s slanico in se prek mikroorganizmov, kot je mlečnokislinska bakterija Lactobacillus, fermentirajo, pri čemer se sladkorji pretvorijo v mlečno kislino. Ta postopek ne potrebuje dodatka kisline in poteka brez sterilizacije. Rezultat so s probiotiki bogate kumare z globokim, rahlo kislim okusom, ki podpira prebavo in črevesno zdravje.

Medtem ko vlaganje ponudi dolgoročno stabilnost in enostavnost priprave, fermentacija ponuja edinstvene zdravstvene koristi ter kompleksnejše arome – brez ogrevanja in izgube vitalnih mikroorganizmov.

S kombinacijo teh treh metod lahko kumare iz lastnega vrta uživamo skozi vse leto.

 

Tekst:
N. G.