Suša zajela vso Slovenijo: kaj pomeni to za pridelek in prihodnost kmetijstva?
Poletje se je komaj dobro začelo, pa smo že globoko v primežu suše in visokih temperatur. Vročinski valovi so se letos začeli že v juniju, ko je marsikje termometer presegel 30 °C, padavin pa je bilo komaj za vzorec. Tla se izsušujejo, rastline trpijo zaradi pomanjkanja vode, posledice pa se že poznajo na poljih, travnikih in v sadovnjakih.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da je suša zajela vso Slovenijo in ogroža praktično vse kmetijske panoge. Pri tem ni prizanesla niti rejcem, saj je krme vedno manj, kakovost pa se slabša.
Kako torej omiliti posledice suše in vročine ter ohraniti čim več pridelka in rodovitnost tal? Poglejmo, kaj svetujejo strokovnjaki in kako se kmetje v različnih slovenskih regijah že prilagajajo.
Suša letos najhujša po letu 1991
Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) se letos soočamo z enim najhujših vodnobilančnih primanjkljajev v površinskem sloju tal od leta 1991. Regije, kot so Koroška, Notranjska in širša okolica Ljubljane, so med najbolj prizadetimi. Arso je poročal, da je bil letošnji junij eden najbolj suhih in vročih doslej, s padavinskim primanjkljajem, ki je v nekaterih delih Slovenije znašal kar 60 do 80 %. Površinska tla so se izsušila do te mere, da marsikje voda ne doseže več korenin rastlin, kar je za mlade posevke posebej pogubno.
Pri temperaturah nad 30 °C se fotosinteza v rastlinah močno zmanjša, kar pomeni, da rastline ne morejo normalno rasti in razvijati plodov. Prve posledice so že vidne na sadju – češnje so bile med prvimi, ki jih je suša močno prizadela. Količina pridelka je bistveno manjša, kakovost sadežev pa slabša, kar se odraža tudi pri cenah na trgu.
Poljščine, krma in zelenjava pod udarom
Suša je prizadela celotno kmetijsko proizvodnjo – od poljščin, travinja, trajnih nasadov, vrtnin do hmelja. Še posebej so ogrožena območja brez namakalnih sistemov, ki jih je pri nas še vedno premalo. Po podatkih Statističnega urada RS namakalni sistemi pokrivajo manj kot 2 % kmetijskih površin, kar nas uvršča med države z najnižjo namakanostjo v Evropi.
Suša vpliva tudi na pridelavo krme. Travne mešanice so zaradi pomanjkanja vode hitro prešle v generativno fazo, kar pomeni, da so razvile cvetove in semena, kakovost krme pa se je zato znatno poslabšala. Pojavljajo se tudi težave pri pridelavi zelenjave – pridelki so manjši, pogosto slabše kakovosti, kar neposredno vpliva na dohodek kmetov in vrtičkarjev.
Ukrepi za blaženje posledic in dobre prakse
KGZS priporoča več ukrepov za prilagoditev in blaženje posledic suše:
- povečanje vsebnosti humusa v tleh z zelenim in organskim gnojenjem, saj humus izboljšuje sposobnost tal za zadrževanje vode,
- vzdrževanje kolobarjenja in stalna pokritost tal z rastlinsko maso ali zastirkami, kar zmanjšuje izhlapevanje in ščiti tla pred pregrevanjem,
- plitva mehanska obdelava tal, kot so mulčenje, strniščna obdelava in razbijanje plazine,
- redno mulčenje v sadovnjakih in vinogradih za ohranitev vlage in zaščito korenin,
- uporaba pripravkov na osnovi aminokislin, ki rastlinam pomagajo prebroditi stresne razmere, kot sta vročina in suša.
V Pomurju in Posavju se kmetje prilagajajo z uvajanjem kapljičnih namakalnih sistemov, ki so energetsko učinkoviti in omogočajo natančno oskrbo rastlin z vodo. V vinogradništvu in sadjarstvu se vse bolj uveljavlja tudi uporaba zastirk in namakanje po principu kapljanja, ki pomembno prispeva k varovanju vodnih virov.
KGZS ob tem opozarja, da so potrebne tudi sistemske rešitve – vlaganje države v izboljšanje vodne infrastrukture ter povečanje površin, ki jih je mogoče namakati, bo ključno za prihodnost slovenskega kmetijstva.
Vremenskih skrajnosti ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje bolje pripravimo. Dvig organske snovi v tleh, prilagojene obdelovalne tehnike in pametno upravljanje z vodo bodo ključni koraki za ohranjanje stabilnega pridelka in kakovostne krme tudi v prihodnjih letih.
Pravočasne prilagoditve na kmetiji in ustrezna podpora države bodo odločilne, če želimo, da slovensko kmetijstvo ostane vitalno, produktivno in odpornejše na vedno bolj sušne in vroče razmere.
Viri:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) – aktualna opozorila in priporočila glede suše in ukrepov za kmetijstvo.
- Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) – podatki o padavinah, vročinskih valovih in sušnem stanju po regijah.
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS) – podatki o deležu namakalnih površin in analize kmetijske proizvodnje v Sloveniji.
