Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Podnebne spremembe – kako vplivajo na kmetijstvo

/in /by

Svet se sooča z neustavljivim pojavom, ki preti z bistvenim preoblikovanjem našega planeta: podnebnimi spremembami. Te spremembe imajo neposredne posledice na številne sektorje, katerih stabilnost je ključna za naše preživetje. Eden izmed najbolj prizadetih sektorjev je kmetijstvo, ki se srečuje z izjemnimi izzivi, povezanimi s temi globalnimi spremembami.

S povečanjem globalne temperature, vročinskimi valovi in nihanji v padavinah je kmetijstvo prizadelo več udarcev. Manjši pridelki, slabša prehranska kakovost in večja pojavnost škodljivcev in rastlinskih bolezni so posledica sprememb, ki jih prinaša naše spreminjajoče se podnebje. Navedeni vplivi podnebnih sprememb otežujejo izpolnjevanje človekovih potreb s kmetijskimi dejavnostmi, kar je privedlo do nezanesljive preskrbe s hrano za milijone ljudi po svetu.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Neenakomeren boj s posledicami globalnega segrevanja

Učinki podnebnih sprememb so neenakomerno porazdeljeni po svetu, vendar povzročajo resne posledice povsod. Predvidevanja kažejo zaskrbljujoče trende: do leta 2050 se pričakuje dvig cen hrane za kar 80%, kar bo privedlo do večje negotovosti preskrbe s hrano in bo nesorazmerno prizadelo revnejše skupnosti.

Toda obstaja upanje. Številni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe, kot so spremembe upravljavskih praks, inovacije v kmetijstvu, institucionalne spremembe in podnebno pametno kmetijstvo, se lahko uporabijo za zmanjšanje tveganja negativnih vplivov podnebnih sprememb na kmetijstvo.

Vendar pa so ti ukrepi enako pomembni kot prizadevanja za zmanjšanje globalnega segrevanja. Za vzpostavitev trajnostnega prehranskega sistema moramo svoja prizadevanja usmeriti v oba ta cilja.

Ta članek prikaže, kako podnebne spremembe vplivajo na kmetijstvo, kakšne so njihove posledice in kako se lahko na te izzive odzovemo.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

EU strategije in podnebne spremembe

Podnebne spremembe imajo opazen vpliv na različne sektorje družbe, predvsem pa na kmetijstvo, ki je neposredno odvisno od podnebnih razmer. Prilagoditev na podnebne spremembe postaja ključna točka v politiki in strategijah kmetijstva, kar poudarja tudi Evropski parlament v svojem poročilu o ukrepih EU proti podnebnim spremembam.

Za začetek, podnebne spremembe vplivajo na različne aspekte kmetijske proizvodnje. Povišanje temperature, nestanovitno vreme in spremenjeni vzorci padavin lahko povzročijo neprimerno rastno sezono, manjši pridelek in nižjo kakovost pridelka. Prav tako povečujejo tveganje za širjenje škodljivcev in bolezni, kar še dodatno zmanjšuje kmetijski donos.

Toda to je le en del slike. Podnebne spremembe prav tako vplivajo na dostopnost in kakovost vode, ki je ključna za kmetijsko proizvodnjo. Suša, poplave in podnebne spremembe lahko negativno vplivajo na zalogo vode, kar lahko povzroči pomanjkanje vode za zalivanje ali celo onesnaženje vodnih virov.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Ob tem se kmetje soočajo tudi z ekonomskimi izzivi. Podnebne spremembe lahko vodijo do nestabilnosti cen pridelkov na trgu, kar lahko vpliva na dohodek kmetov. Vendar pa se kmetje in kmetijska industrija vse bolj prilagajajo na te spremembe z izboljšanjem tehnik in pristopov kmetovanja, prilagajanjem vrst pridelkov in uvajanjem inovacij za optimizacijo uporabe vode in tal.

EU je oblikovala številne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihov vpliv na kmetijstvo. To vključuje subvencije za kmete, ki uvajajo trajnostne kmetijske prakse, in podporo raziskavam ter razvoju v kmetijskih tehnologijah. Podrobnosti o teh ukrepih so na voljo v poročilu Evropskega parlamenta.

Skupaj z globalnimi prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe ključno za zagotavljanje trajnosti kmetijskega sektorja. V prihodnosti se moramo vse bolj osredotočiti na razvoj prilagodljivih, odpornih in trajnostnih kmetijskih sistemov, ki lahko uspešno delujejo v novem podnebnem kontekstu.

Članek bioplin

Kmetijstvo in izzivi podnebnih sprememb

Podnebne spremembe so za kmetijstvo velik izziv, ki terja skrbno načrtovanje in prilagajanje. Zmanjšanje pridelka, slabša prehranska vrednost pridelkov in povečanje škodljivcev so le nekateri od učinkov, ki že sedaj pretresajo kmetijski sektor. Vendar pa s pravilnimi strategijami in učinkovitim prilagajanjem lahko zmanjšamo tveganje negativnih posledic. Prizadevati si moramo za razvoj trajnostnih kmetijskih sistemov, ki so odporni na spremembe in ki lahko zagotovijo varno preskrbo s hrano za vse prebivalce našega planeta. Obenem ne smemo zanemariti nujnosti zmanjšanja globalnega segrevanja, ki je ključni korak k vzpostavitvi bolj trajnostnega in pravičnega prehranskega sistema.

 

 

Viri in dodatne informacije:

  1. Evropski parlament – Ukrepi EU proti podnebnim spremembam
  2. IPCC – Podnebne spremembe in kmetijstvo
  3. FAO – Podnebne spremembe in kmetijstvo
Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti trajnostne pridelave hrane

/in /by

Ekološko kmetijstvo je pristop k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih. Ta praksa se osredotoča na uporabo naravnih virov, zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V tem članku bomo raziskali prednosti in slabosti ekološkega kmetijstva ter razložili, zakaj je ta trajnostna metoda pridelave hrane postala vse bolj priljubljena.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Prednosti ekološkega kmetijstva

1. Boljša kakovost hrane

Ena izmed ključnih prednosti ekološkega kmetijstva je zagotavljanje boljše kakovosti hrane. Pri pridelavi ekoloških pridelkov se ne uporabljajo sintetični pesticidi, herbicidi ali umetna gnojila. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za nadzor škodljivcev, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. To pripomore k zmanjšanju tveganja za ostanke kemikalij v pridelkih ter omogoča pridelavo hrane z manjšo vsebnostjo pesticidov, kar je zdravju ljudi prijazno.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

2. Ekološko kmetijstvo = ohranjanje okolja

Ekološko kmetijstvo se osredotoča na ohranjanje in varovanje okolja. Pri tej metodi pridelave se uporabljajo prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na vodne vire, zrak in tla. Namesto kemičnih gnojil se pogosto uporabljajo organska gnojila, ki zmanjšujejo izpiranje hranil v vode ter preprečujejo onesnaževanje vodnih virov. Prav tako se spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov za koristne organizme ter se izogiba gensko spremenjenim organizmom (GSO). S tem se ohranja naravno ravnovesje ekosistemov.

3. Podpora lokalnim gospodarstvom

Ekološko kmetijstvo spodbuja lokalno gospodarstvo in krepitve skupnosti. Pridelava ekološke hrane na lokalni ravni omogoča neposreden stik med kmetom in potrošnikom. To pomeni, da se denar precej bolj neposredno vrača v lokalno skupnost, saj se večji del dobička zadrži na lokalni ravni. Poleg tega spodbuja lokalno samooskrbo, kar pripomore k večji varnosti in neodvisnosti pri oskrbi s hrano. S podporo lokalnemu gospodarstvu se krepijo lokalna delovna mesta in ustvarjajo nove priložnosti za zaposlitev.

4. Varovanje zdravja živali

Ekološko kmetijstvo postavlja tudi visoke standarde za dobrobit živali. Kmetije, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo hrane, morajo zagotavljati prostorne in naravne življenjske pogoje za živali. To pomeni, da živali uživajo večje prosto gibanje, dostop do paše na prostem ter kakovostno hrano in vodo. Uporaba hormonov za spodbujanje rasti in rutinske uporabe antibiotikov se omejuje ali prepoveduje, kar prispeva k zdravju in dobremu počutju živali.

Slabosti ekološkega kmetijstva

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

1. Manj pridelka

Ena izmed slabosti ekološkega kmetijstva je, da lahko pride do manj pridelka v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom. Omejevanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter naravni pristopi za nadzor škodljivcev lahko vplivajo na pridelek in povzročijo večjo izpostavljenost rastlin škodljivcem. Prav tako se lahko zaradi upoštevanja ekoloških standardov pojavijo težave pri obvladovanju določenih bolezni in plevelov, kar lahko negativno vpliva na pridelek in donos.

2. Večji stroške pridelave

Ekološko kmetijstvo pogosto zahteva več dela, časa in virov, kar lahko poveča stroške pridelave hrane. Zaradi omejenega upravljanja škodljivcev in bolezni je potrebno več ročnega dela za obdelavo pridelkov. Prav tako so lahko stroški certificiranja ekološke pridelave visoki. Zaradi tega se pogosto cene ekoloških izdelkov na trgu višje od konvencionalnih izdelkov.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

3. Omejen dostop do ekoloških izdelkov

Kljub naraščajočemu povpraševanju po ekološki hrani je še vedno omejen dostop do teh izdelkov v nekaterih regijah. Ekološko kmetijstvo zahteva specifična znanja in veščine, ki morda niso na voljo vsem in v vseh krajih. Zaradi naštetega se lahko potrošniki soočajo z omejenim izborom ekoloških izdelkov ali pa so prisiljeni plačevati precej višje cene za njihov nakup.

4. Večja izpostavljenost tveganjem

Ekološko kmetijstvo se pogosto sooča z večjimi tveganji glede bolezni in škodljivcev, ki lahko prizadenejo pridelke. Ker se v ekološkem kmetijstvu ne uporabljajo sintetični pesticidi, je za obvladovanje teh težav potrebno zanašanje na naravne metode, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. Vendar te metode pogosto niso tako učinkovite kot konvencionalni pesticidi, kar pomeni, da se ekološki kmetovalci vsako leto znova srečujejo z dodatnimi tveganji. V primeru epidemij bolezni ali večjega napada škodljivcev se lahko izgube pridelka znatno povečajo.

5. Omejena skalabilnost

Ekološko kmetijstvo pogosto temelji na manjših kmetijah, ki se osredotočajo na lokalno pridelavo hrane. To omejuje njegovo skalabilnost in sposobnost, da se v celoti zadovolji globalno povpraševanje po hrani. Ker so ekološke prakse bolj zahtevne in zahtevajo več dela, jih je težje implementirati v velikem obsegu. To lahko vodi do omejenega dostopa do ekološke hrane za večje populacije.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo – pod črto

Ekološko kmetijstvo ima svoje prednosti in slabosti. Zagotavlja boljšo kakovost hrane, ohranja okolje, podpira lokalna gospodarstva in varuje zdravje živali. Vendar pa lahko pride do nižjih pridelkov, večjih stroškov pridelave, omejenega dostopa do izdelkov ter večje izpostavljenosti tveganjem.

Kljub tem slabostim se ekološko kmetijstvo vse bolj uveljavlja kot trajnostna in okolju prijazna metoda pridelave hrane, ki prispeva k bolj zdravi in trajnostni prehranski prihodnosti.

 

Ekološko kmetijstvo: Prednosti in slabosti

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

Več o EU usmeritvah si lahko preberete v našem članku >> EU nagrade ekološkim pridelovalcem

 

Vir:

www.mayoclinic.org
www.agriculture.ec.europa.eu

Kmetijski stroji in tehnologija

Kmetijski stroji in tehnologije – kam gre njihov razvoj

/in /by

Do leta 2050 se bo povpraševanje po hrani zaradi hitre rasti prebivalstva povečalo za 70 %. Študija Združenih narodov je pokazala, da je še vedno lačnih približno 9,9 % svetovnega prebivalstva, zato je misel na to, kako nahraniti skoraj 10 milijard ust, zastrašujoča. Ker je okoljske spremembe težko predvideti, se moramo obrniti k inovacijam na področju kmetijske tehnologije.

Kmetijstvo je zelo odvisno od podnebja in vremenskih razmer

Dolgotrajna suša ali obilne padavine imajo lahko uničujoče posledice za zdravje in rodovitnost tal.

Na srečo dosedanji znaki dajejo upanje. Ni nam treba čakati tri desetletja, da bi videli, kako lahko inovativne rešitve v kmetijstvu vplivajo na življenje ljudi v prihodnosti.

Kmetijski stroji in tehnologija

V nadaljevanju si preberite inovacije in tehnologije v kmetijstvu, na katere morate biti pozorni leta 2023. Raziskali bomo tehnologije, ki spreminjajo način, kako kmetje pridelujejo, prevažajo, skladiščijo in upravljajo svoje pridelke. 

Kmetijstvo je vedno bolj odvisno od tehnologije

V zadnjih letih so se pojavile številne nove tehnologije in kmetijski stroji, ki so pripomogli k povečanju učinkovitosti in produktivnosti kmetijskih dejavnosti. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, saj se bodo kmetijski stroji in tehnologije še naprej razvijali in izboljševali. Kmetijski stroji in tehnologije – kam gre njihov razvoj?

Že zdaj se kmetijstvo poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Kmetijski stroji in tehnologija

Ena od najpomembnejših novih tehnologij je uporaba senzorjev in robotov na kmetijskih poljih. Ti senzorji in roboti lahko merijo vlago v tleh, temperaturo in druge pomembne dejavnike, ki vplivajo na rast rastlin. S temi podatki kmetje optimizirajo svojo proizvodnjo in zmanjšajo porabo vode in gnojil. Roboti lahko opravljajo tudi druge naloge, kot so na primer sajenje in spravilo pridelka.

Poleg senzorjev in robotov se kmetijski stroji razvijajo tudi na drugih področjih. Na primer, traktorji so postali veliko bolj avtomatizirani in lahko opravljajo številne naloge samodejno. Na nekaterih kmetijah se uporabljajo tudi brezpilotni letalniki, ki lahko fotografirajo in kartirajo kmetijska polja.

Kmetijski stroji – povezani v omrežja?

Veliko kmetijskih strojev je zdaj povezanih v omrežje, kar pomeni, da lahko kmetje upravljajo svojo opremo na daljavo in spremljajo njihovo delovanje v realnem času. To jim omogoča, da lahko hitro odreagirajo na morebitne težave in izboljšajo svojo proizvodnjo.

Druga pomembna tehnologija, ki se razvija na področju kmetijstva, je uporaba podatkovnih analiz. Na kmetijah zbirajo podatke o svojih pridelkih in proizvodnji ter jih analizirajo, da bi izboljšali proizvodnjo. Na primer, podatki o vremenu, vlagi v tleh in drugih dejavnikih lahko pomagajo kmetom pri odločanju, kdaj naj sejejo pridelke ali kdaj je najboljši čas za spravilo pridelka.

Kmetijski stroji in tehnologija

Poleg tega so se pojavile tudi nove tehnologije za varstvo rastlin. Na primer, nekateri kmetje uporabljajo drone, ki lahko natančno pršijo gnojila in pesticide. To lahko zmanjša porabo teh kemikalij in pripomore k manjšemu vplivu na okolje.

Varčevanje z energijo

Pomemben vidik razvoja kmetijskih strojev in tehnologij je tudi varčevanje z energijo. Kmetijske dejavnosti porabijo veliko energije, zato so se pojavili številni kmetijski stroji, ki porabijo manj goriva ali pa ga celo ne potrebujejo. Na primer, nekateri traktorji so električni ali pa delujejo na biogoriva, kot je na primer bioplinsko gorivo.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

Članek bioplin

Razvoj kmetijskih strojev in tehnologij pa ni omejen le na velike kmetije. Tudi majhni kmetje imajo koristi od novih tehnologij in kmetijskih strojev. Na primer, nekateri proizvajalci kmetijske opreme razvijajo manjše in bolj dostopne stroje za manjše kmetije in vrtove.

Evropski zeleni posel in njegova strategija “od kmetije do vilic” prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

V prihodnosti se bodo kmetijski stroji in tehnologije še naprej razvijali in izboljševali. Pomembno je, da se kmetijska dejavnost prilagaja novim trendom in tehnologijam, saj to pripomore k večji produktivnosti, zmanjšanju stroškov ter boljši kakovosti in trajnosti pridelkov.

 

Vir:

www.bbva.com
www.agfunder.com

Kmetijski turizem

Kmetijski turizem – nepozabno doživetje podeželskega življenja

/in /by

Kmetijski turizem, znan tudi kot kmečki turizem, je edinstvena oblika turizma, ki ponuja obiskovalcem možnost, da se približajo podeželskemu življenju in izkusijo pristno izkušnjo kmečkega življenja.

To je idealna priložnost za pobeg iz vsakodnevnega mestnega vrveža ter za sprostitev in povezavo z naravo. V tem članku bomo raziskali čare kmetijskega turizma in razložili, zakaj je tako priljubljen med turisti, kam segajo njegove korenine in kako se razvija pri nas.

Razvoj kmetijskega turizma v Evropi ima začetke v Italiji, vendar je v zadnjem času ta očarljiva ponudba kmetij prisotna od Francije do Islandije in od Hrvaške do Krete.

Kmetijski turizem

Doživetje podeželskega življenja

Ena najbolj privlačnih lastnosti kmetijskega turizma je priložnost za doživetje podeželskega življenja v vsej naravni lepoti. Obiskovalci lahko spoznajo različne kmetijske dejavnosti, kot so hranjenje živali, molža krav, obiranje sadja in zelenjave ter pripravo tradicionalnih jedi. Ta neposredni stik z naravo in živalmi omogoča odklop od vsakdanjega stresa ter prinaša občutek miru in zadovoljstva.

Okušanje lokalne hrane

Kmetijski turizem je tudi priložnost za okušanje avtentične lokalne hrane. Kmetije, ki se ukvarjajo s kmetijskim turizmom, pogosto ponujajo obiskovalcem sveže pridelke, mlečne izdelke, domače mesne izdelke in druge specialitete, ki jih lahko uživate v njihovi izvirni obliki.
To je odlična priložnost za raziskovanje lokalne kulinarike in spoznavanje tradicionalnih receptov ter obenem podpora lokalnim kmetijam in trajnostni pridelavi hrane.

Kmetijski turizem

Aktivnosti na prostem

Poleg doživetja podeželskega življenja ponuja kmetijski turizem tudi raznolike aktivnosti na prostem, ki pritegnejo ljubitelje narave in avanturiste. Mnoge kmetije imajo urejene sprehajalne poti, kolesarske steze in jahalne poti, ki omogočajo obiskovalcem raziskovanje čudovite pokrajine in uživanje na svežem zraku. Poleg tega so ponekod na voljo tudi raznolike  aktivnosti, kot so jahanje konjev, vožnja s kočijo, ribolov, pikniki in še veliko več. Želje po pustolovskih dogodivščinah se lahko prav na kmetiji uresničijo.

Kmetijski turizem

Nastanitev na kmetiji

Mnoge kmetije, ki se ukvarjajo s kmetijskim turizmom, ponujajo tudi možnost nastanitve na sami kmetiji. To je odlična priložnost, da doživite pristno podeželsko vzdušje in se povežete z gostoljubnimi domačini. Nastanitev na kmetiji lahko vključuje udobne sobe ali apartmaje s tradicionalnim kmečkim dekorjem, ki vam omogočajo udobje in sprostitev. Prav tako pa imate priložnost, da uživate v čudovitem razgledu na okoliške travnike, polja in vinograde ter se zjutraj prebudite ob petju ptic.

Kmetijski turizem

Izobraževalne delavnice in prireditve

Kmetijski turizem pogosto vključuje tudi izobraževalne delavnice in prireditve, ki obiskovalcem omogočajo pridobivanje znanja o kmetijskih dejavnostih, tradicionalnih obrteh in ohranjanju narave. To je odlična priložnost, da se naučite novih veščin, kot je priprava domačega kruha, sirarstvo ali vrtnarjenje. Poleg tega se na kmetijskih turističnih kmetijah pogosto organizirajo tudi tematski dogodki, kot so degustacije vina, kulinarične razstave ali tradicionalne prireditve, ki obiskovalcem omogočajo, da se še bolj poglobijo v lokalno kulturo.

Bralci časopisa The Guardian so leta 2019 v Sloveniji ocenili štiri turistične kmetije za najboljšo izbiro.

Prva je v dolini Trente >> Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju

Takole so pohvalili to slovensko turistično kmetijo:

“Ta dežela je posejana z neverjetnimi ekološkimi kmetijami, vendar nam je najbolj všeč Pri Plajerju v dolini Trente. V Sloveniji in na tej kmetiji je nekaj čistega in brezčasnega. Ponuja prijetne apartmaje in tudi spanje na seniku. Postelje iz sena so tople in udobne, pohod po dolini Soče pa je pravljičen. Gorska pokrajina je osupljiva, zjutraj lahko pomagaš nahraniti živali, domača hrana je sveža, nasitna in vedno postrežena z nasmehom.”

 

Še razmišljate o drugačnih počitnicah?

Kmetijski turizem je edinstvena izkušnja, ki obiskovalcem omogoča povezavo z naravo, pristno doživetje podeželskega življenja, okušanje lokalne hrane in uživanje v raznolikih aktivnostih na prostem. Nudi tudi možnost nastanitve na kmetiji, kar pripomore k celovitemu doživetju.

Poleg tega se lahko obiskovalci naučijo veliko o kmetijskih dejavnostih, tradicionalnih obrteh in trajnostnem načinu življenja. Kmetijski turizem je zato privlačna možnost za vse, ki si želijo pobegniti od vsakodnevnega vrveža ter doživeti mir in lepote podeželja.

 

Vir:

www.theguardian.com
www.e-unwto.org

Vinogradništvo skozi čas

Vinogradništvo skozi čas

/in /by

V Sloveniji nam je lahko v ponos, da imamo najstarejšo trto na svetu. V osrednjem delu Maribora, na Lentu, pred Hišo stare trte še danes domuje žametovka oz. modra kavčina, ki je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta in še vedno rodi žlahtne sadove.

Domače ozemlje Vitis vinifera, navadne vinske trte, je pas območja od zahodne Evrope do perzijske obale Kaspijskega morja. A je vinska trta pokazala visoko stopnjo prilagodljivosti! Zato jo najdemo na vseh celinah razen na Antarktiki.

Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja. Panoga se tesno povezuje z vinarstvom, saj upravljanje nasadov pomembno vpliva na lastnosti grozdja, ki predstavljajo osnovo za pridelavo vina.

Vinogradništvo skozi čas

Kako pa se je vinogradništvo pravzaprav začelo?

Zgodovina vinogradništva je tesno povezana z zgodovino vina, saj so dokazi o gojenju divjega grozdja za proizvodnjo vina znani že iz neolitika. Dokazano je, da je do ene prvih udomačitev Vitis vinifera prišlo na območju današnje Gruzije. Obstajajo tudi dokazi o udomačevanju grozdja na Bližnjem vzhodu v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3.200 pred našim štetjem.

Konec 5. stoletja pred našim štetjem je grški zgodovinar Thukydides zapisal: »Ljudje v Sredozemlju so se iz barbarstva izvili, ko so se naučili gojiti oljko in trto.« Časovno obdobje, ki ga je Thukydides najverjetneje omenjal, je bilo obdobje med letoma 3.000 in 2.000 pred našim štetjem. Takrat se je na območjih Male Azije, Krete, Grčije in Kikladov v Egejskem morju močno uveljavilo vinogradništvo.

Vinogradništvo skozi čas

Vinogradništvo v Antičnem Rimu

Med leti 1.200 in 900 pred našim štetjem so Feničani razvili vinogradniške prakse, ki so jih pozneje uporabljali v Kartagini. Okoli leta 500 pred našim štetjem je kartaginski pisatelj Mago te prakse zapisal v svojem 28-delnem delu. To je bil eden redkih artefaktov, ki so preživeli rimsko uničenje Kartagine med tretjo punsko vojno. Ta besedila so vplivala na rimskega državnika Katona starejšega, ki je okoli leta 160 pred našim štetjem napisal delo De Agri Cultura, v katerem je opisal rimsko vinogradništvo in kmetijstvo.

Rimski pisatelj Columella je leta 65 n. št. v dvanajstih zvezkih napisal najbolj podrobno delo o rimskem vinogradništvu De Re Rustica. Columellovo delo je eno prvih, v katerem so podrobno opisani sistemi rešetk za vzpenjanje vinske trte s tal. Columella je zagovarjal uporabo kolov v primerjavi s prej uveljavljeno prakso vzgoje trt po drevesnih deblih. Prednosti uporabe kolov pred drevesi so bile predvsem v zmanjšanju nevarnosti, povezanih s plezanjem po drevesih, ki je bilo potrebno za obrezovanje gostega listja, da bi trta dobila sončno svetlobo, in pozneje za obiranje.

Rimska ekspanzija po zahodni Evropi je prinesla rimsko vinogradništvo tudi na območja, na katerih so nastala nekatera najbolj znana vinorodna območja na svetu: španska Rioja, nemška Mosel ter francoski Bordeaux, Burgundija in Rona.

Rimski vinogradniki so bili med prvimi, ki so prepoznali strma pobočja kot eno od idealnih lokacij za sajenje vinske trte, saj hladen zrak teče navzdol in se zbira na dnu dolin. Hladen zrak je sicer koristen, vendar če ga je preveč, odvzame trti toploto, ki jo potrebuje za fotosintezo, pozimi pa poveča nevarnost pozebe.

Vinogradništvo skozi čas

Srednjeveško vinogradništvo

V srednjem veku so bili katoliški menihi (zlasti cistercijani) najvidnejši vinogradniki tega obdobja. Približno v tem času se je v Franciji pojavil zgodnji sistem Metayage z delavci (Prendeur), ki so obdelovali vinograde na podlagi pogodbenih dogovorov z lastniki zemljišč (Bailleur). V večini primerov so bili dobri pri izbiri pridelka in razvoju lastne vinogradniške prakse.

Vinogradništvo in številne prakse, ki so se razvile v tem obdobju, so postale stalnica evropskega vinogradništva do 18. stoletja

Sorte so se natančneje preučevale, da bi se ugotovilo, katere trte so najprimernejše za določeno območje. Približno v tem času se je pojavil zgodnji koncept terroir, saj so vina iz določenih krajev začela sloveti kot edinstvena. Koncept obrezovanja zaradi kakovosti in ne količine se je pojavil predvsem po zaslugi cistercijanov. Čeprav je povzročil konflikt med bogatimi lastniki zemljišč, ki so želeli kakovostnejša vina, in kmečkimi delavci, katerih preživetje je bilo odvisno od količine vina, ki so jo lahko prodali. Znani primer višje kakovosti vina je renski rizling. Leta 1435 je grof Janez IV. iz Katzenelnbogena začel to uspešno tradicijo.

V Burgundiji so cistercijanski menihi razvili koncept vinogradov kot homogenih delov zemljišč, na katerih vsak letnik dosledno daje podobna vina. Na območjih, kot je Côte-d’Or, so menihi zemljišča razdelili na ločene vinograde, od katerih jih je veliko še danes, kot sta Montrachet in La Romanée.

Vinogradništvo skozi čas

Vinogradništvo danes

Velika večina svetovnih vinorodnih območij se nahaja med 30° in 50° zmerne zemljepisne širine na obeh poloblah. V teh pasovih so povprečne letne temperature med 10 in 20°C. Prisotnost velikih vodnih površin in gorskih verig lahko pozitivno vpliva na podnebje in vinsko trto. Bližnja jezera in reke lahko služijo kot zaščita pred drastičnimi padci temperature ponoči. Le-ta sproščajo toploto, ki jo je voda shranila čez dan, da ogreje trte.

Za pridelavo grozdja, primernega za pridelavo vina, trta potrebuje približno 1.300-1.500 ur sonca v rastni sezoni in približno 27 ur padavin skozi vse leto. V idealnih okoliščinah bo trta večino padavin prejela v zimskih in spomladanskih mesecih: dež v času trgatve lahko povzroči številne nevarnosti, kot so glivične bolezni in cepljenje jagod. Optimalno vreme med rastno sezono je dolgo in toplo poletje. To grozdju omogoči popolno zorenje in ravnovesje med kislinami in sladkorji v grozdju.

Kako je z vinogradništvom v Sloveniji danes, si lahko preberete na povezavi.

 

Vir:

www.horticultureandsoilscience.fandom.com
www.visitmaribor.si

Kokošja jajca – miti in resnice

Kokošja jajca – miti in resnice

/in /by

Kokošja jajca so priljubljeno živilo, saj veljajo za popoln vir beljakovin s pravilnim ravnovesjem med esencialnimi aminokislinami. Vsebujejo tudi minerale, pomembna antioksidanta lutein in zeaksantin ter vitamin D in karotenoidne snovi.

Ali so kokošja jajca prava hrana za nas? Seveda so, jajca so namreč superživilo!

Mnoga zdrava živila so bila v preteklosti neupravičeno očrnjena. Med najhujšimi primeri pa so lažne trditve o jajcih, saj so eno najbolj zdravih živil na svetu.

Jajca so imela skozi zgodovino ves čas pomembno mesto v prehrani človeka. Gre za prvovrsten vir beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Biološka vrednost je merilo za stopnjo učinkovitosti, s katero je telo sposobno izrabljati beljakovine. Jajca imajo najvišjo možno biološko vrednost, 100.


Kokošja jajca – miti in resnice

Kokošja jajca ne povzročajo srčnih bolezni

Kar dve desetletji so jajca veljala za manj zdrava ali celo nezdrava, saj vsebujejo holesterol. Veliko kokošje jajce vsebuje 212 mg holesterola, kar je veliko v primerjavi z večino drugih živil. Vendar so številne študije pokazale, da holesterol v jajcih ne vpliva negativno na raven holesterola v krvi.

Pravzaprav jajca zvišajo raven “dobrega” holesterola HDL in spremenijo raven “slabega” holesterola LDL. Gre namreč za dve popolnoma ločeni vrsti holesterola. Jetra vsak dan proizvedejo pomemben delež holesterola. Če pojemo več jajc, ga jetra proizvedejo sorazmerno manj.


Jajca vsebujejo maščobne kisline omega-3, ki znižujejo trigliceride

Maščobne kisline omega-3 znižujejo trigliceride v krvi, ki so glavno tveganje za razvoj srčnih bolezni.

Kljub napačnim predpostavkam o jajcih v preteklosti njihovo uživanje ni povezano z boleznimi srca.


Kokošja jajca so bogata z edinstvenimi antioksidanti

Jajca so še posebej bogata z antioksidantoma luteinom in zeaksantinom.

Ta antioksidanta se zbirata v očesni mrežnici, kjer ščitita pred škodljivo sončno svetlobo in zmanjšujeta tveganje za nastanek očesnih bolezni, kot sta degeneracija rumene pege in siva mrena.

Kokošja jajca – miti in resnice

Zakaj so torej jajca med najbolj hranljivimi živili?

Samo pomislite: eno jajce vsebuje vsa hranila in gradnike, ki so potrebni za rast piščančjega mladiča.

Jajca vsebujejo visokokakovostne beljakovine, vitamine, minerale, dobre maščobe in različna hranila v sledeh.


Veliko kokošje jajce vsebuje:

  • 77 kcal, 5 g maščob in 6 g beljakovin z vsemi 9 esencialnimi aminokislinami,
  • bogato je z železom, fosforjem, selenom ter vitamini A, B12, B2 in B5,
  • okoli 113 mg holina, zelo pomembnega hranila za možgane,
  • vitamin B12 (kobalamin): 9 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin B2 (riboflavin): 15 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin B5 (pantotenska kislina): 7 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin A: 6 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • selen: 22 % priporočenega dnevnega vnosa.

Jajca vsebujejo tudi majhne količine skoraj vseh vitaminov in mineralov, ki jih potrebuje človeško telo, vključno s kalcijem, železom, kalijem, cinkom, manganom, vitaminom E, folati in številnimi drugimi.

Kokošja jajca – miti in resnice

Zelo pomembno se je zavedati, da so skoraj vsa hranila vsebovana v rumenjaku, beljak pa vsebuje le beljakovine.

Poskrbite, da boste jedli rumenjake, saj vsebujejo skoraj vsa za vas pomembna hranila!

Jajca vsebujejo vseh 9 esencialnih aminokislin, so zelo bogata z vitamini in minerali ter so eden najboljših virov holina.


Kokošja jajca so nasitna in pomagajo pri hujšanju

Jajca so visoko ocenjena na lestvici, imenovani indeks sitosti, kar pomeni, da se zaradi jajc še posebej dobro počutite, ste siti in zaužijete manj kalorij.

Poleg tega vsebujejo ogljikove hidrate le v sledeh, kar pomeni, da ne zvišujejo ravni glukoze v krvi.

Preprosto povedano, uživanje jajc je odlična strategija hujšanja pri dieti z manj kalorijami.

Jajca so hranljivo, beljakovinsko bogato živilo, ki močno vpliva na občutek sitosti. Študije kažejo, da lahko uživanje jajc za zajtrk pomaga pri hujšanju.


Jajca kot superživilo

Jajca so izjemno hranljiva, odlična za hujšanje in vsebujejo veliko antioksidantov.
Poleg tega, da so jajca bogata z beljakovinami, vsebujejo bistvena hranila in minerale, kot so vitamin D, maščobne kisline omega 3, folati in riboflavin (vitamin B2). Zdi se, da je seznam njihovih hranilnih lastnosti neskončen, saj vsebujejo tudi selen, vitamine A, E, B5 in B12 ter železo, jod in fosfor.

Obenem so cenovno zelo dostopna, z njimi zlahka pripravimo številne jedi in so odličnega okusa.

 

Kokošja jajca – naravni multivitamin

Jajca so tako hranljiva, da jih pogosto imenujejo “naravni multivitamin”.

Vsebujejo tudi edinstvene antioksidante in močna možganska hranila, zaradi česar je res dobro, da jih vključujemo v svojo prehrano.

Kokošja jajca – miti in resnice


Vrste jajc glede na način reje

Glede na način reje poznamo štiri vrste jajc. Številka v oklepaju predstavlja oznako, ki jo najdemo na embalaži ter označuje način reje.

  • (0) jajca iz ekološke reje
  • (1) jajca iz proste reje
  • (2) jajca iz hlevske reje
  • (3) jajca iz baterijske reje (reje v kletkah)

 

Če se odločite redno vključevati jajca v svojo prehrano, poskrbite, da boste jedli domača jajca iz pašne reje, najbolje ekološko pridelana. So veliko bolj hranljiva in zdrava.

Še razmišljate o tem, ali so jajca zdrava?

Članek EU nagrade

Vir:

www.healthline.com

 

 

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica – nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

/in /by

Deževnica po definiciji (Hutchinson, 1957):

Deževnica je mešani elektrolit, ki vsebuje različne količine glavnih in manjših ionov. Natrijevi, kalijevi, magnezijevi, kalcijevi, kloridni, bikarbonatni in sulfatni ioni so glavne sestavine skupaj z amonijakom, nitrati, nitriti, dušikom in drugimi nitrogeoznimi spojinami.


Deževnica – kako jo zbirati in shranjevati, da jo lahko koristno uporabimo?

Samo postavimo vedro in počakamo na oblake, kajne? No, v resnici ne. To opravilo je bolj zapleteno, vendar lahko spremeni pravila igre. Ne glede na to, ali imate majhen vrt na dvorišču ali veliko kmetijo, je ključnega pomena čim bolje izkoristiti deževnico – brezplačen vir, ki ga vsi nujno potrebujemo. Toda preden se lotite tega, morate najprej opraviti nekaj ključnih korakov.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Za kaj želite uporabiti vodo?

Preden začnete z zbiranjem deževnice, ugotovite, za kaj jo boste uporabili. To vam bo pomagalo pri odločitvah:

  • kako velik rezervoar kupiti,
  • ali se boste morali ukvarjati z dodatnimi vodovodnimi napeljavami,
  • kje vse boste deževnico shranjevali.

Sodi za deževnico so na voljo v različnih velikostih, velikost rezervoarja pa je odvisna od nekaj dejavnikov: koliko deževnice nameravate zbrati in kje jo boste hranili. Kadar gre za nekaj kapljic, zlahka pozabimo, da je voda težka. Pri večjih količinah zato velja upoštevati, da boste za rezervoar verjetno potrebovali ustrezen načrt.

Ko se odločite, za kaj boste vodo uporabljali, lahko tudi ugotovite, kako jo boste morda morali obdelati ali očistiti. Če vodo uporabljate za zalivanje in namakanje rastlin, je večinoma ni treba predhodno prečistiti ali filtrirati.

Če pa nameravate deževnico uporabiti kot pitno vodo, jo morate nujno predhodno obdelati. Padavinska voda sama po sebi nima bakterij, a ko pade na površino za zajemanje, na primer na vašo streho, bo pobrala bakterije. Obstajajo tudi sistemi za zbiranje podtalnice, vendar je podobno, ko voda doseže tla, skupaj z drugimi usedlinami pobere tudi bakterije.

Če živimo v hiši, polovico potreb po vodi zlahka nadomestimo z zbrano deževnico. Uporaba deževnice pa prinaša tudi prihranek.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica – kakšen je vaš načrt vzdrževanja?

Recimo, da nameravate vodo uporabljati le za namakanje poljščin. To pomeni, da vam ni treba skrbeti za njeno obdelavo, kajne? Ni vam je treba obdelovati na enak način, vendar pa želite, da je rezervoar za vodo čist. Tu pride na vrsto predfiltracija.

Z njo želimo preprečiti, da bi v rezervoar prišli listje in smeti. Zato obstajajo različna sita in različni filtri, ki preprečujejo, da bi se v rezervoarju znašle večje nečistoče. Obstaja tudi preusmerjevalnik prvega izpiranja, naprava, ki samodejno preusmeri povratne centimetre deževnice iz rezervoarja. Kar pomeni, da bodo stvari, kot so ptičji iztrebki in cvetni prah, v tistem trenutku odtekle s strehe, kar pa ni vedno res. Obstajajo različne vrste predfiltracije, ki se jih izvede za namakanje, saj ne želite, da bi vaš rezervoar sam po sebi postal kot čajnik s čajno vrečko v njem.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Glede na to, kako pogosto uporabljate deževnico, boste morali poskrbeti tudi za njeno zračenje, da bo ostala sveža in da ne bo zastajala, kar pomeni, da postane motna ali se v njej pojavijo alge ali površinski madeži. Čim dlje časa mine med posameznimi uporabami vode, tem pomembnejše je njeno zračenje. Deževnico lahko shranjujete dolgo časa, če v njej ni škodljivcev in če jo zračite.

Torej, ali bi morali zbirati deževnico? Vsekakor!

Koristi so morda očitne za ljudi, ki živijo v bolj suhem podnebju, vendar bi morali zbiranje deževnice izkoristiti tudi prebivalci bolj deževnih predelov. V suhih in izsušenih predelih želite zajeti dež, ko pade, da ga lahko uporabite, ko ga nimate. Toda tudi na območjih, na katerih lahko pade več dežja, lahko zbiranje deževnice pomaga pri ravnanju z vodo. Med padavinami zadrži vodo, ki bi običajno šla naravnost v reke in potoke, kar povzroča poplave. Zadrževanje deževnice lahko zelo pomaga pri upravljanju podtalnice in upočasni kopičenje vode na nizko ležečih območjih.

To je nekoliko bolj zapleteno kot postaviti vedro in čakati na oblake, vendar se zbiranje deževnice vsekakor splača.

Vir:
www.modernfarmer.com

Članek EU nagrade

EU nagrade ekološkim pridelovalcem

/in /by

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

V ta namen akcijski načrt vključuje uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.

Evropska komisija se je odločila, da bo do leta 2030 ekološkemu kmetovanju namenjenih 25 % kmetijskih zemljišč v EU in da se bo znatno povečala ekološka akvakultura.

Članek EU nagrade

O ekoloških nagradah EU

Povečanje ekološke pridelave bistveno prispeva k zmanjšanju uporabe kemičnih gnojil, pesticidov in protimikrobnih sredstev. Obenem pozitivno vpliva na podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost in dobro počutje živali. Zato je bila ekološka pridelava opredeljena kot ključna pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije “od vil do vilic” in strategije o biotski raznovrstnosti. Komisija je opredelila cilj, da bo do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč v EU namenjenih ekološkemu kmetovanju in da se bo znatno povečalo ekološko ribogojstvo.

V podporo temu cilju je Komisija marca 2021 sprejela akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, vključno z uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.
Te nagrade bodo drugič podeljene v letu 2023.

Članek EU nagrade

Kategorije in nagrade

Sistem ekoloških priznanj EU obsega 7 kategorij in 8 posameznih priznanj. Priznanja se podeli različnim akterjem v ekološki vrednostni verigi, ki so razvili odličen, inovativen, trajnosten in navdihujoč projekt z resnično dodano vrednostjo za ekološko pridelavo in porabo.

Kategorija 1:

Najboljši ekološki kmet (ženska) in najboljši ekološki kmet (moški)
Cilj te nagrade je nagraditi kmeta (eno žensko in enega moškega). Nagrado organizirata COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Kategorija 2:

Najboljša ekološka regija
Cilj te nagrade je nagraditi regijo. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 3:

Najboljše ekološko mesto
Cilj te nagrade je nagraditi mesto. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Članek EU nagrade

Kategorija 4:

Najboljše ekološke bio-okrožje
Namen te nagrade je nagraditi “bio-okrožje”. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 5:

Najboljše MSP za predelavo ekološke hrane
Namen te nagrade je nagraditi mala in srednje velika podjetja (MSP), ki predelujejo ekološke proizvode. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 6:

Najboljši prodajalec ekoloških živil na drobno
Namen te nagrade je nagraditi maloprodajno živilsko podjetje iz MSP, ki prodaja ekološke izdelke. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 7:

Najboljša ekološka restavracija/prehranska storitev
Namen te nagrade je nagraditi restavracijo/prehransko storitev MSP (samostojno ali v sklopu hotela) in/ali prehransko storitev (gostinski obrat ali menza), ki v svojem jedilniku predlaga ekološko certificirane reference. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Članek EU nagrade

Slovesna podelitev nagrad za leto 2022 je bila organizirana na ekološki dan EU 23. septembra 2022. Zmagovalci so bili povabljeni na dogodek v Bruselj, kjer so prevzeli nagrade. Na tem dogodku so sodelovali predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Zmagovalci so s primeri najboljših praks lahko širši javnosti predstavili svoje projekte.

Zmagovalce posameznih kategorij si lahko ogledate v video posnetku >>> YouTube video

Nagrado za najboljšega ekološkega kmeta je dobil David Pejić iz Eko imanje ZRNO, Hrvaška.

David Pejić pravi: “Na Zrnu združujemo najsodobnejše ekološke regenerativne prakse za pridelavo celovite ekološke hrane od kmetijske kulture do končnega izdelka.”

 

Vir:

agriculture.ec.europa.eu

Članek sadno drevje

Sadno drevje – kdaj je primeren čas za njegovo obrezovanje?

/in /by

Če se sprašujete, kdaj obrezati sadno drevje, je odgovor na to vprašanje odvisen od vaših ciljev. Ali želite spodbuditi mlado sadno drevo k hitrejši rasti? Ali želite zmanjšati velikost posameznega drevesa? S pravilnim obrezovanjem sadnega drevja v pravem letnem času lahko te cilje dosežete.

Pa poglejmo, kako se lažje pravilno odločamo!

Je vaše drevo že previsoko, da bi ga lahko zlahka obirali? Razmislite o obrezovanju previsokih dreves (na primer velikih češenj) zgodaj spomladi, da zmanjšate njihovo velikost.
Ali želite, da vaše mlado ali na novo posajeno drevo raste hitreje? Ali pa ste pravkar posadili drevo z golimi koreninami? Ta drevesa lahko obrezujete pozno pozimi, da spodbudite njihovo bujno rast.
Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o tem, kdaj obrezati sadno drevje. Ali je vaše drevo bolno? Ali so nekatere veje polomljene? Ali vaše drevo rodi veliko sadja slabe kakovosti? Živite v zelo hladnem podnebju, kjer je obrezovanje pozno poleti in jeseni lahko tvegano?

Članek sadno drevje

Obrezovanje sadnega drevja kot upravljanje energije.

Na splošno zimsko obrezovanje sadnega drevja spodbudi živahno rast, medtem ko jo poletno upočasni. Toda zakaj je tako? To je povezano s sezonskim ciklom energije vašega drevesa. Z obrezovanjem sadnega drevja ob pravem letnem času sadjarji upravljajo z energijo svojih sadnih dreves.

Zakaj obrezovanje sadnega drevja pozimi pospešuje rast?

Sadno drevje in zima

Jeseni sadno drevje črpa energijo iz bujnih zelenih listov v koreninski sistem za shranjevanje pozimi. Ko je energija iz listov izčrpana, listi porjavijo in odpadejo z drevesa. Sadno drevje v zimskih mesecih skorajda ne raste, rastejo le korenine. Zato bo vaše drevo porabilo le majhen odstotek shranjenih hranil, da bo pozimi ostalo pri življenju. Večina preostale energije bo prihranjena za pomlad, ko sadno drevje preide iz mirovanja. Popki se odprejo in drevje potrebuje shranjeno energijo za rast cvetov, listov, vej in korenin.

Ali je zima primeren čas za obrezovanje sadnega drevja? Če živite v hladnem podnebju, je zimsko obrezovanje odlično, saj je drevo v mirovanju, brez listov, cvetov in plodov. To pomeni, da boste zlahka videli strukturo drevesa in se odločili, katere rezi opraviti. Kljub temu se nekateri sadjarji izogibajo obrezovanju sadnega drevja na začetku zime. V zgodnji zimi je namreč rast vej minimalna in drevo ne more zaceliti ran, ki jih povzročijo rezi pri obrezovanju. Pozno pozimi pa je odličen čas za obrezovanje. Takrat zlahka vidite strukturo drevesa, lahko ste mirni, saj veste, da pomlad ni več daleč in da bo vaše drevo kmalu lahko zacelilo rane.

Zimsko obrezovanje spodbuja bujno rast: Če drevo obrezujete pozno pozimi ali zgodaj spomladi, s tem spodbudite njegovo živahno rast. Zakaj? Zato, ker izberete najboljše veje, ki jih ohranite, in odstranite manj kakovostne. To pomeni, da drevo spomladi ne bo zapravljalo energije za rast manj kakovostnih vej. Namesto tega bo energijo usmerilo v najboljše veje.

Članek sadno drevje

Primer:

Če ima vaše sadno drevo 100 vej in mora spodbujati rast vsake od teh vej, potem vsaka veja dobi majhen delež shranjene energije. Če pa ima drevo po obrezovanju le 75 vej, dobi vsaka veja večji delež energije, tako da lahko raste dlje in daje kakovostnejše sadje.

Sadno drevje in pomlad

Ko se bliža pomlad, so dnevi daljši, vreme toplejše in drevo se začne prebujati iz mirovanja. V koreninah ima zalogo energije ali sladkorjev, ki jih bo uporabilo za spomladansko rast. Popki na drevesu se bodo odprli, kar bo odprlo pot listom, cvetovom, mladim plodovom in novim poganjkom.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Nekateri sadjarji radi obrezujejo drevje spomladi, ko se odprejo popki ter se začnejo pojavljati cvetovi in listi. Prednost obrezovanja v tem času je, da lahko prepoznate (in odstranite) veje, ki niso preživele zime. To še posebej velja za tiste, ki gojijo nežno sadno drevje, kot sta breskev ali marelica.
Vendar pa obrezovanje spomladi ne bo spodbudilo tolikšne rasti drevesa, kot če bi ga obrezali pozno pozimi. Saj je drevo že pred obrezovanjem porabilo del energije, ki jo je shranilo za rast listov, cvetov in poganjkov na številnih vejah. Pomlad je primeren čas za obrezovanje velikega sadnega drevesa, če želite, da postane bolj kompaktno. Vendar se morate izogibati obrezovanju jablan v času cvetenja, saj se lahko zaradi tega razširi kakšna bolezen.

Članek sadno drevje

Sadno drevje in poletje

Pomlad je bila za vaše drevo zelo naporna! Toda ko se spomladanska rast upočasni in se porabijo shranjena hranila, lahko drevo preostanek poletja izkoristi za obnovo zalog hranil. Zdaj, ko je popolnoma olistano, bo s fotosintezo proizvajalo energijo, ki jo bo porabilo za poletno rast. Preostala energija se bo pozimi, ko se cikel začne znova, vrnila v korenine.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Lahko je. Poletno obrezovanje ima številne prednosti. Ker drevo nima zaloge energije, zaradi poletnega obrezovanja ne raste močno, zato lahko s tem zmanjšate velikost večjega drevesa. Med odlične kandidate za spomladansko ali poletno obrezovanje spadajo češnje, ki lahko, če jih pustite pri miru, zrastejo tudi do tri nadstropja visoko!
Tudi če ste primarno obrezovanje opravili pozimi ali zgodaj spomladi, lahko z obrezovanjem nadaljujete poleti. Takrat odstranite vse novo rastoče veje, ki so polomljene, križane (in se drgnejo druga ob drugo) ali bolne.
Zakaj obrezovanje sadnega drevja jeseni ni pametno?

Članek sadno drevje

Sadno drevje in jesen

Po sončnem poletju je vaše drevo pridelalo veliko hrane. To stori s fotosintezo: procesom, pri katerem drevo sončno svetlobo spremeni v sladkorje, ki se shranijo v listih. Ko se vreme ohladi, se drevo pripravlja na mirovanje tako, da sladkorje prenese v korenine, kjer jih shrani za zimo.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Če živite v hladnem podnebju, jesensko obrezovanje ni dobra ideja. Saj vsakič, ko odrežete vejo drevesa, za seboj pustite rano po obrezovanju. To med rastno sezono ni težava. Drevo bo v nekaj dneh začelo celiti rano s plastjo zaščitnih celic. Toda jeseni se rast upočasni in to se morda ne bo zgodilo.

Članek sadno drevje

Obrezovanje obolelih sadnih dreves!

Se sprašujete, kdaj obrezati obolelo sadno drevje? To lahko storite kadar koli med letom. Pozimi je običajno lažje opaziti težave z boleznimi, saj so veje drevesa gole. Vendar pa lahko počakate do pozne zime, da se bo rana pozneje hitro zacelila. Poleg tega večina bolezni v zimskih mesecih miruje. Če pozimi ali poleti opazite obolelo vejo, jo je običajno dobro odstraniti, da se bolezen ne razširi znotraj drevesa in na sosedno drevje. Pomembno je, da znate prepoznati problem bolezni, da veste, ali je obrezovanje učinkovito zdravljenje, in da veste, koliko je treba odrezati.

Obrezovanje je pomemben del nege sadnega drevja. Če drevesa ne obrezujete pravilno, mu lahko bolj škodite kot pomagate.

 

Vir:

orchardpeople.com

Članek bioplin

Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

/in /by

Na zadnjem sejmu Agromek so posebno pozornost namenili stojnicam, ki so predstavljale uporabo bioplina v kmetijski panogi. Razstavljavci in obiskovalci so na enem mestu našli informacije ter si izmenjali izkušnje z bioplinom. Osrednja tema je bila, kako optimalno izkoriščati bioplin kot zeleni vir energije.

Agromek je največji kmetijski sejem v Severni Evropi. Odvija se vsako drugo leto v centru MCH Messecenter Herning na Danskem. Sejem je pomembno stičišče kmetijske industrije, njenih dobaviteljev, strank in poslovnih partnerjev. Zadnji se je odvil med 29. novembrom in 2. decembrom 2022.

Članek bioplin

Kaj je bioplin?

Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja organskih snovi.

Bioplin je mešanica plinov, ki jo sestavljajo predvsem metan, ogljikov dioksid in vodikov sulfid, in ki nastaja iz surovin, kot so kmetijski odpadki, gnoj, komunalni odpadki, rastlinski material, odplake, zeleni odpadki, odpadne vode in živilski odpadki. Je obnovljiv vir energije.

Danska ima močan in edinstven položaj na področju razvoja bioplinskih naprav, o čemer so se lahko tako danski kot tuji obiskovalci poučili na kmetijskem sejmu Agromek 2022.

“Danska je pionirka na področju bioplina, zlasti večjih bioplinskih naprav. Bioplin je pomemben element v zelenem prehodu ter ima pomembno in relevantno vlogo pri oskrbi z energijo v prihodnosti,” pravi direktor podjetja Agromek Claus Hermansen. Poudarja, da je bioplin resnično zeleni vir, ki temelji na odpadkih v obliki ostankov pri vsakodnevnih dejavnostih iz tovarn in kmetijstva.

Članek bioplin

Prednosti in pomanjkljivosti bioplina

Proizvodnja in uporaba bioplina imata tako kot vsi drugi viri energije svoje prednosti in slabosti. Pri analizi, ali naj investirate v bioplinarno, morate skrbno upoštevati te praktične vidike.

Med najbolj priljubljenimi prednostmi bioplina lahko omenimo:

1. Je obnovljiv in čist vir energije, ki temelji na ogljično nevtralnem procesu. Kar pomeni, da se pri uporabi bioplina v ozračje ne sproščajo nove količine ogljika.
2. Pomaga preusmeriti odpadno hrano z odlagališč, kar pozitivno vpliva na okolje in gospodarstvo.
3. Zmanjšuje onesnaževanje tal in vode zaradi živalskega gnoja in človeških iztrebkov, s čimer ohranja zdravo in varno okolje za številne skupnosti po vsem svetu.
4. Zmanjšuje količino CH4 (metana), izpuščenega v ozračje, s čimer preprečuje podnebne spremembe z možnim takojšnjim vplivom na okolje.

Med slabosti uporabe bioplina kot vira energije pa lahko štejemo le slednje:

 Proizvodnja bioplina je odvisna od biološkega procesa, zato je ni mogoče popolnoma nadzorovati.

Članek bioplin

Biogoriva in ekologija

Bioplin je znan kot okolju prijazen vir energije, saj hkrati blaži dva glavna okoljska problema:

1. Zaradi globalne epidemije odpadkov se vsak dan sproščajo nevarne količine metana.
2. Pri zadovoljevanju svetovnih potreb po energiji se zanašamo na energijo iz fosilnih goriv.

Postopek proizvodnje bioplina izkorišča težnjo narave po recikliranju snovi v produktivne vire za pretvorbo organskih odpadkov v energijo. Pri proizvodnji bioplina se predelujejo odpadne snovi, ki bi sicer onesnažile odlagališča, preprečuje se uporaba strupenih kemikalij v čistilnih napravah, z obdelavo odpadkov na kraju samem pa se prihranijo denar, energija in material.

Poleg tega pri uporabi bioplina za pridobivanje energije ni potrebno pridobivanje fosilnih goriv. Namesto tega bioplin prevzame problematičen plin in ga pretvori. Natančneje, metan, ki je prisoten v razkrajajočih se odpadkih, se pretvori v ogljikov dioksid. Metan ima približno 20- do 30-krat večjo sposobnost zadrževanja toplote kot ogljikov dioksid.

Preprosto povedano – ko se gnijoči hlebec kruha pretvori v bioplin, je njegov vpliv na okolje približno desetkrat manjši, kot če bi ga pustili gniti na odlagališču!

Članek bioplin

Zanimivi primeri uporabe bioplina

Bioplin se lahko proizvaja iz različnih vrst organskih snovi, zato obstaja več vrst modelov za bioplinske digestije. Nekateri industrijski sistemi so zasnovani za obdelavo naslednjih: komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode, trdnih komunalnih odpadkov in kmetijskih odpadkov.

Sistemi manjšega obsega se običajno uporabljajo za predelavo živalskih odpadkov. Novejši sistemi manjših velikosti pa so namenjeni predelavi živilskih odpadkov. Nastali bioplin se lahko uporabi za proizvodnjo plina, električne energije, toplote in pogonskih goriv.

Na Švedskem na stotine avtomobilov in avtobusov uporablja prečiščeni bioplin. Ta tam nastaja predvsem v čistilnih napravah za odpadne vode in na odlagališčih odpadkov.

Drugi primer raznolike uporabe bioplina je obrat First Milk. Eden največjih proizvajalcev sira v Veliki Britaniji gradi obrat za anaerobno digestijo, ki predeluje mlečne ostanke in jih pretvarja v biometan za plinsko omrežje.

Na sejmu Agromek razstavljavci zato pozitivno zrejo v prihodnost.

“Potencial bioloških virov še ni v celoti izkoriščen. S svojo tehnologijo, strokovnim znanjem in izkušnjami želimo potencialnim strankam in partnerjem pomagati izkoristiti ta potencial pri zagotavljanju zelenega prehoda prihodnosti,” pravi Karsten Hjorth.

 

Vir:

www.agromek.com