Ježki na vrtu – naravni zavezniki vrtičkarjev

Beloprsi jež (Erinaceus europaeus) je tih, a izjemno učinkovit pomočnik vrtičkarjev. Njegova prehrana obsega številne vrtne škodljivce – od strun, ogrcev, gosenic, hroščev in glist, pa vse do mladih glodavcev in celo golih polžev, ki so med največjimi nadlogami v poletnem času.

Uspešen je tudi pri lovu na kače, vključno s strupenimi vrstami. Čeprav je v otroških pesmicah pogosto upodobljen z nabodenim jabolkom na hrbtu, sadje v resnici zaužije le občasno – in še to predvsem takrat, ko je že prezrelo in leži na tleh. Jež je pretežno mesojed in njegova prisotnost na vrtu pomembno prispeva k naravnemu ravnovesju.

Svoj dom si jež lahko najde v sadovnjaku, parku ali domačem vrtu – vse, kar potrebuje, je varno zatočišče, kjer se lahko skrije pred nevarnostjo in v miru prespi dan.

Ker zvesto zatira številne škodljivce, pomaga zmanjševati potrebo po pesticidih in drugih kemičnih sredstvih. Na nekaterih vrtovih se ponoči pojavi tudi več ježkov hkrati! Študije kažejo, da jih ponoči lahko pride tudi do deset, kar še poveča njihov pozitivni vpliv. Prav zato si marsikateri vrtičkar želi družbo ježkov na svojem vrtu.

Jež– znanilec zdravega ekosistema na vrtu

Prisotnost ježkov kaže na raznoliko in bogato živalsko populacijo – po njihovih poteh najdemo številne žuželke in druge organizme. To je jasen znak trajnostnega, naravi prijaznega vrtnarjenja, ki spoštuje naravno ravnovesje.

Kako privabiti ježke na vrt?

• Ustvarite zavetje: Na vrtu pustite naravne kotičke, kot so kupi vej, listja, suhih trav ali kompostni kup. Ježki jih uporabljajo za skrivališča, gnezdenje in prezimovanje.
• Omogočite prehod med vrtovi: V ograjah ali mejah pustite odprtine velikosti vsaj 13 × 13 cm, da se ježki lahko prosto gibljejo med sosednjimi vrtovi. Tako imenovana »ježja avtocesta« je preprost, a učinkovit način za spodbujanje njihove prisotnosti.
• Nastavite vodo in hrano: V plitke posodice nalijte svežo vodo. Ježkom lahko ponudite tudi suho mačjo ali pasjo hrano brez ribjih sestavin. Mleko je zanje škodljivo, zato ga ne ponujajte.
• Zagotovite varno okolje: Pred košnjo trate ali kurjenjem vrtnih ostankov vedno preverite, ali se v kupčkih ne skrivajo ježki. Izogibajte se uporabi pesticidov in sredstev proti polžem, saj lahko škodujejo tudi njim.
• Postavite ježjo hiško: Preprosto zavetje lahko izdelate iz lesenih desk, opek in suhega listja. Postavite jo v miren, senčen in suh kotiček vrta – na primer pod grmovje ali ob rob gredice.

Ježja hiška – varen kotiček za skrivališče in prezimovanje

Če želite ježkom na vrtu ponuditi še več varnosti in udobja, jim lahko postavite posebno hiško. Naj bo preprosta in izdelana iz naravnih materialov, kot so lesene deske, opeke ali vejevje. Notranjost napolnite s suhim listjem, senom ali slamo, ki bo nudila toploto in zavetje, še posebej v jesenskih in zimskih mesecih, ko ježi prezimujejo.

Hiško postavite v miren, senčen kotiček vrta – idealno pod grmovje, živo mejo ali ob kompostnik, kjer je manj motenj. Vhod naj bo ozek in zaščiten pred vetrom ter padavinami, najbolje v obliki »tunela«, ki onemogoča dostop plenilcem. Hiške ni treba čistiti ali premikati – pustite, da ostane naravna in nedotaknjena.

Pomembno je tudi, da se izogibate postavljanju kurišč in ognja na kupih vej in listja, saj se tam ježi pogosto zadržujejo. Če pripravljate kres, ga pripravite tik pred prižigom. Iz listja pa, kot priporoča znani vrtnar Monty Don, raje pripravite kup za izdelavo listnega komposta, ki koristi tako ježem kot prsti.

Ježki so čudoviti pomočniki vrtičkarjev – naravni zaščitniki pridelkov, simbol zdravega vrta in prijetni nočni obiskovalci. Z nekaj prilagoditvami jim lahko ustvarimo varno okolje, kjer bodo lahko prebivali, se prehranjevali in nam hkrati pomagali ohranjati naravno ravnovesje na vrtu.

Tekst:
N. G.