Spomladi je sezona nabiralništva na višku

Kaj nabiramo od sredine aprila do konca maja?

Spomladanski meseci prinašajo razcvet narave in bogato izbiro užitnih divjih rastlin. Od sredine aprila do konca maja so travniki, gozdovi in robovi poti polni mladih poganjkov, listov, cvetov in plodov, nekatere od njih lahko varno in odgovorno nabiramo za lastno rabo.

Veliko od njih pa jih je celo zdravilnih in jih že generacije nabirajo za čajne mešanice, kot dodatke v kulinariki ali za vlaganje.

Nabiralništvo ni le kulinarični trend, je tudi način povezovanja z naravo, gibanje na svežem zraku in ohranjanje tradicionalnega znanja.

Osnove odgovornega nabiralništva

Preden se podamo v naravo, je pomembno spoštovati osnovna pravila:

• Nabiramo le tisto, kar zanesljivo poznamo.
• Ne ogrožamo redkih ali zaščitenih vrst.
• Rastline trgamo tako, da ne poškodujemo celotne populacije.
• Nabiramo stran od prometnic, škropljenih njiv in industrijskih območij.
• Nabiramo le za lastne potrebe.

Kaj vse lahko nabiramo v aprilu in maju?

• Čemaž (Allium ursinum)
  Zelo priljubljena divja rastlina, ki jo najdemo v vlažnih, senčnih gozdovih. Njeni listi imajo izrazit vonj po česnu in številne zdravilne učinke. Užitni so tudi cvetni popki in kasneje semena. Liste pogosto uporabljamo za pesto, kremne juhe, solate ali namaze, cvetove pa lahko vlagamo podobno kot kapre. V naravi ga nikoli ne nabiramo nepremišljeno, saj obstaja nevarnost zamenjave s strupeno šmarnico ali podleskom.
• Kopriva (Urtica dioica)
  Ena najbolj hranljivih divjih rastlin, ki jo spomladi najdemo skoraj povsod. Bogata je z železom, kalcijem in vitaminom C. Nabiramo mlade vršičke, ki jih pred uporabo prelijemo z vrelo vodo ali poparimo. Odlična je v juhah, štrukljih, pitah, zelenjavnih polpetih ali kot priloga – pripravljena podobno kot špinača.
• Regrat (Taraxacum officinale)
  Simbol pomladi in razstrupljanja. Mladi listi so nežni in rahlo grenki ter primerni za solate. Užitni so tudi cvetovi – lahko jih cvremo v testu, pripravimo sirup ali jih dodamo pecivu. Korenine nabiramo jeseni ali zgodaj spomladi za čaj ali kot kavni nadomestek. Regrat deluje čistilno na jetra in ledvice.
• Rman (Achillea millefolium)
  Zelo razširjena zdravilna rastlina z aromatičnim, rahlo grenko-trpkim okusom. Mlade liste lahko nasekljamo v omake, skutne namaze ali potresemo po juhah. Cvetovi in listki so odlični za čaj, ki deluje protivnetno, pomirjevalno in krepi prebavila. Najdemo ga na travnikih in ob poteh.

• Smrekovi vršički (Picea abies)
  Mlade svetlozelene poganjke nabiramo za pripravo sirupa proti kašlju, lahko jih tudi kandiramo, dodamo solnim mešanicam ali ocvremo v testu. Imajo prijeten, rahlo citrusen vonj in krepčilni učinek na dihala. Najdemo jih na nižje ležečih smrekah v gozdu ali na robu gozdnih poti.
• Marjetice, vijolice in trobentice
  Barvite in nežne pomladanske cvetlice, ki so užitne in bogate z antioksidanti. Cvetove uporabljamo kot dekoracijo na sladicah, v solatah ali zeliščnem maslu. Marjetice so rahlo grenke, vijolice imajo sladkast okus, trobentice pa nežno cvetličen pridih. Vsaka od njih ima tudi blag zdravilni učinek.
• Navadna zvezdica ali kurja črevca (Stellaria media)
  Nežna, hitro rastoča rastlina z blago, oreščkasto aromo. Mlade poganjke lahko uporabimo v solatah, sendvičih, smutijih ali kot dodatek juham. Dobro se ujema z regratom, čemažem in regačico. Bogata je z vitaminom C, železom in silicijem ter deluje blago protivnetno.
• Hmelj (Humulus lupulus)
  Mladi, nežni poganjki so prava kulinarična poslastica – znani tudi kot divji šparglji. Najboljši so rahlo popečeni, dušeni ali zmešani v jajčni omleti. Imajo rahlo grenkast okus, ki odlično dopolnjuje sezonske jedi. Nabiramo jih zgodaj spomladi ob živih mejah, ograjah in zapuščenih vrtovih.
• Kislica (Rumex acetosa)
  Zelo razširjena rastlina z značilnim kiselkastim okusom zaradi vsebnosti oksalne kisline. Najboljša je v solatah, juhah, skutnih namazih ali celo kot dodatek k omletam in sendvičem. Uporabljamo mlade liste, ki so nežni in prijetno osvežilni. Zmerno jo kombiniramo zaradi oksalne kisline.
• Navadna regačica (Aegopodium podagraria)
  Pogosto prezrta kot »plevel«, a v resnici odlična divja zelenjava, ki raste skoraj povsod – ob poteh, na robovih travnikov in njiv. Njeni mladi listi imajo rahlo pikanten, gorčičen okus in so odlični za solate, zeliščna pesta ali vmešani v skutne namaze. Užitni so tudi cvetovi in popki. Regačica je prava spomladanska vitaminska bomba!

Koristi nabiralništva 

Nabiralništvo povečuje povezanost z letnimi časi in lokalnim okoljem. Rastline, ki jih naberemo sami, so polne hranil, sveže in brez embalaže – pristen stik z naravo in zdravim načinom življenja. Poleg tega je to odličen način gibanja, sprostitve in učenja za vse generacije.

 

Viri:
www.woodlandtrust.org.uk
www.livinganordiclife.com
www.divjahrana.si