Prispevki

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Trajnostno – slamnata strešna kritina

Slamnata strešna kritina je tradicionalna oblika prekrivanja streh, ki se danes ponovno uveljavlja zaradi estetske vrednosti in trajnostnih prednosti. Njeni začetki segajo v srednji vek, ko je bila ena redkih dostopnih možnosti kritine.

Danes znova pritegne pozornost s svojo naravno funkcionalnostjo in očarljivo eleganco.

V preteklosti je bila slamnata kritina na Slovenskem najpogostejša, saj je osnovno surovino predstavljal kar domači pridelek – stranski produkt pri pridelavi žit. Slamokrovstvo je rokodelska panoga, ki obsega pripravo slame in postopek prekrivanja streh z njo.

Slama se običajno požanje teden dni pred polno zrelostjo. Ko se posuši, jo je treba omlatiti, da se odstranijo zrna – včasih ročno s cepci, danes z električnimi mlatilnicami. Nato se slamo počeše skozi posebne lesene grablje, da se očisti listja, plevela in polomljenih stebel. Urejena slama se nato zveže v snope (škope) in shrani v skladiščih do uporabe.

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Materiali za slamnate strehe

V naših krajih je za kritje najprimernejša ržena slama, ker je najobstojnejša. Uporabljata se še pšenična in pirina slama, v preteklosti pa so uporabljali tudi ržado, križanca med ržjo in pšenico. V severovzhodni Sloveniji pri kritju uporabljajo le eno vrsto slame, drugod tudi več vrst slame.

Pri delu se uporabljajo stara orodja: rezilo za prirezovanje škop, nazobčano desko z ročajem za poravnavanje slame, premično klop za polaganje škop, kratko lestev za streho, močno zakrivljeno palico ter vrvi.

Najpogosteje uporabljeni materiali za slamnate strehe

  • Navadna trstika (Phragmites australis): Dolgotrajna in odporna na vremenske vplive, pogosto uporabljena po celi Evropi.​
  • Dolga slama: Pridobljena iz žit, kot sta pšenica ali rž, tradicionalno najbolj priljubljena v Veliki Britaniji.​
  • Palmovi listi: Pogosti v tropskih območjih, na primer v jugovzhodni Aziji in na Pacifiku.​

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Prednosti slamnate kritine

  • Trajnost: Slamnate strehe so narejene iz obnovljivih in biološko razgradljivih materialov, kar zmanjšuje vpliv na okolje. ​
  • Toplotna izolacija: Zaradi zračnih žepov v slami zagotavljajo odlično izolacijo, ohranjajo hlad v poletnih mesecih in toploto pozimi. ​
  • Estetika: Nudijo rustikalen in naraven videz, ki se harmonično zlije z naravo in okolico.​

Slabosti slamnate kritine

  • Vnetljivost: Čeprav so na voljo sodobni zaviralci gorenja, ostaja tveganje za požar večje kot pri drugih kritinah. ​
  • Vzdrževanje: Zahtevajo redno vzdrževanje in imajo nekoliko krajšo življenjsko dobo v primerjavi z drugimi materiali.​

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Sodobne alternative

Za tiste, ki želijo videz slamnate strehe brez njenih pomanjkljivosti, so na voljo tudi sintetične slamnate kritine. Te so izdelane iz trajnih materialov, odpornih na vremenske vplive in ogenj, hkrati pa ohranjajo videz naravne slame. ​

Razmišljate o najbolj trpežni slamnati kritini? Izberite navadno trstiko

Navadna trstika (Phragmites australis) je ena najtrpežnejših naravnih kritin, ki jo mojstri uporabljajo že stoletja. Zaradi visoke vsebnosti silicija je izjemno vodoodporna, hkrati pa naravno odvrača insekte in živali. Vsak sloj se natančno pritrdi na ostrešje in obdrži obliko z leskovimi ali kovinskimi objemkami. Ob rednem vzdrževanju lahko streha iz trstike zdrži tudi do 50 let.

Prečesana pšenična slama – estetska in trpežna izbira

Prečesana pšenična slama je po videzu podobna trstiki, njena struktura pa omogoča enostavno polaganje. Zaradi posebnega postopka česanja je bolj enotna in odporna. Kljub nekoliko krajši življenjski dobi (od 25 do 35 let) ostaja priljubljena izbira – zlasti tam, kjer želimo naravno estetiko in lokalno pridelan material. Ključ do dolge življenjske dobe je kakovostna vgradnja, ustrezen naklon strehe in redno vzdrževanje.

Kulturna dediščina

Slamnate strešne kritine so v Sloveniji večinoma povezane z objekti kulturne dediščine, pri katerih je cilj ohranjanje tradicionalnega videza in tehnik gradnje. Pri novogradnjah je uporaba slamnate kritine na žalost postala bolj redka, predvsem zaradi sodobnih gradbenih standardov in požarnih predpisov.

Trajnostno - slamnata strešna kritina - Gorenc.si

Slamnate strehe niso le nostalgičen pogled v preteklost, so tudi obetavna smer prihodnosti – saj se tradicija srečuje s trajnostjo. V času, ko iščemo naravne in obnovljive rešitve, ponuja slama več kot le zaščito pred dežjem – ponuja način življenja v sozvočju z naravo.

Slamnate strehe ponujajo tudi izjemen potencial za uporabo v ekoturizmu, naravnih parkih ali na obnovljenih domačijah, kjer se naravni materiali vse bolj cenijo.

 

Viri:
www.homelane.com
www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport

 

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

Spomladi je sezona nabiralništva na višku

Kaj nabiramo od sredine aprila do konca maja?

Spomladanski meseci prinašajo razcvet narave in bogato izbiro užitnih divjih rastlin. Od sredine aprila do konca maja so travniki, gozdovi in robovi poti polni mladih poganjkov, listov, cvetov in plodov, nekatere od njih lahko varno in odgovorno nabiramo za lastno rabo.

Veliko od njih pa jih je celo zdravilnih in jih že generacije nabirajo za čajne mešanice, kot dodatke v kulinariki ali za vlaganje.

Nabiralništvo ni le kulinarični trend, je tudi način povezovanja z naravo, gibanje na svežem zraku in ohranjanje tradicionalnega znanja.

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

Osnove odgovornega nabiralništva

Preden se podamo v naravo, je pomembno spoštovati osnovna pravila:

  • Nabiramo le tisto, kar zanesljivo poznamo.
  • Ne ogrožamo redkih ali zaščitenih vrst.
  • Rastline trgamo tako, da ne poškodujemo celotne populacije.
  • Nabiramo stran od prometnic, škropljenih njiv in industrijskih območij.
  • Nabiramo le za lastne potrebe.

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

Kaj vse lahko nabiramo v aprilu in maju?

  • Čemaž (Allium ursinum)
    Zelo priljubljena divja rastlina, ki jo najdemo v vlažnih, senčnih gozdovih. Njeni listi imajo izrazit vonj po česnu in številne zdravilne učinke. Užitni so tudi cvetni popki in kasneje semena. Liste pogosto uporabljamo za pesto, kremne juhe, solate ali namaze, cvetove pa lahko vlagamo podobno kot kapre. V naravi ga nikoli ne nabiramo nepremišljeno, saj obstaja nevarnost zamenjave s strupeno šmarnico ali podleskom.
  • Kopriva (Urtica dioica)
    Ena najbolj hranljivih divjih rastlin, ki jo spomladi najdemo skoraj povsod. Bogata je z železom, kalcijem in vitaminom C. Nabiramo mlade vršičke, ki jih pred uporabo prelijemo z vrelo vodo ali poparimo. Odlična je v juhah, štrukljih, pitah, zelenjavnih polpetih ali kot priloga – pripravljena podobno kot špinača.
  • Regrat (Taraxacum officinale)
    Simbol pomladi in razstrupljanja. Mladi listi so nežni in rahlo grenki ter primerni za solate. Užitni so tudi cvetovi – lahko jih cvremo v testu, pripravimo sirup ali jih dodamo pecivu. Korenine nabiramo jeseni ali zgodaj spomladi za čaj ali kot kavni nadomestek. Regrat deluje čistilno na jetra in ledvice.
  • Rman (Achillea millefolium)
    Zelo razširjena zdravilna rastlina z aromatičnim, rahlo grenko-trpkim okusom. Mlade liste lahko nasekljamo v omake, skutne namaze ali potresemo po juhah. Cvetovi in listki so odlični za čaj, ki deluje protivnetno, pomirjevalno in krepi prebavila. Najdemo ga na travnikih in ob poteh.

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

  • Smrekovi vršički (Picea abies)
    Mlade svetlozelene poganjke nabiramo za pripravo sirupa proti kašlju, lahko jih tudi kandiramo, dodamo solnim mešanicam ali ocvremo v testu. Imajo prijeten, rahlo citrusen vonj in krepčilni učinek na dihala. Najdemo jih na nižje ležečih smrekah v gozdu ali na robu gozdnih poti.
  • Marjetice, vijolice in trobentice
    Barvite in nežne pomladanske cvetlice, ki so užitne in bogate z antioksidanti. Cvetove uporabljamo kot dekoracijo na sladicah, v solatah ali zeliščnem maslu. Marjetice so rahlo grenke, vijolice imajo sladkast okus, trobentice pa nežno cvetličen pridih. Vsaka od njih ima tudi blag zdravilni učinek.
  • Navadna zvezdica ali kurja črevca (Stellaria media)
    Nežna, hitro rastoča rastlina z blago, oreščkasto aromo. Mlade poganjke lahko uporabimo v solatah, sendvičih, smutijih ali kot dodatek juham. Dobro se ujema z regratom, čemažem in regačico. Bogata je z vitaminom C, železom in silicijem ter deluje blago protivnetno.
  • Hmelj (Humulus lupulus)
    Mladi, nežni poganjki so prava kulinarična poslastica – znani tudi kot divji šparglji. Najboljši so rahlo popečeni, dušeni ali zmešani v jajčni omleti. Imajo rahlo grenkast okus, ki odlično dopolnjuje sezonske jedi. Nabiramo jih zgodaj spomladi ob živih mejah, ograjah in zapuščenih vrtovih.
  • Kislica (Rumex acetosa)
    Zelo razširjena rastlina z značilnim kiselkastim okusom zaradi vsebnosti oksalne kisline. Najboljša je v solatah, juhah, skutnih namazih ali celo kot dodatek k omletam in sendvičem. Uporabljamo mlade liste, ki so nežni in prijetno osvežilni. Zmerno jo kombiniramo zaradi oksalne kisline.
  • Navadna regačica (Aegopodium podagraria)
    Pogosto prezrta kot »plevel«, a v resnici odlična divja zelenjava, ki raste skoraj povsod – ob poteh, na robovih travnikov in njiv. Njeni mladi listi imajo rahlo pikanten, gorčičen okus in so odlični za solate, zeliščna pesta ali vmešani v skutne namaze. Užitni so tudi cvetovi in popki. Regačica je prava spomladanska vitaminska bomba!

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

Koristi nabiralništva 

Nabiralništvo povečuje povezanost z letnimi časi in lokalnim okoljem. Rastline, ki jih naberemo sami, so polne hranil, sveže in brez embalaže – pristen stik z naravo in zdravim načinom življenja. Poleg tega je to odličen način gibanja, sprostitve in učenja za vse generacije.

 

Viri:
www.woodlandtrust.org.uk
www.livinganordiclife.com
www.divjahrana.si

Kolobarjenje - Gorenc.si

Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka

Kolobarjenje, starodavna kmetijska praksa, je pomembno za ohranjanje zdravih tal in zagotavljanje bogatega pridelka. Temelji na načrtni menjavi različnih vrst pridelkov na istem zemljišču skozi več let, kar preprečuje izčrpavanje tal ter zmanjšuje tveganje za rastlinske bolezni.

Ta metoda je še posebej učinkovita, saj preprečuje razmnoževanje škodljivcev, ki se sicer pojavijo, če iste rastline več let rastejo na istem mestu. Poleg tega kolobarjenje omogoča optimalno porabo hranil. Na primer, metuljnice, kot sta fižol ali grah, vežejo dušik v tla, kar izboljša kakovost tal za pridelke, ki potrebujejo več dušika v naslednjem ciklu. Na manjših vrtovih pa je kolobarjenje nekoliko bolj zahtevno, saj se škodljivci lahko lažje širijo med tesno postavljenimi gredicami.

Načrtovanje kolobarjenja

Učinkovit načrt kolobarjenja vključuje izmenjavo različnih vrst rastlin na gredicah skozi več let, kar preprečuje širjenje škodljivcev in bolezni ter izčrpavanje tal. Pri načrtovanju je priporočljivo razdeliti vrt na tri dele, pri čemer vsaka skupina rastlin vsako leto zasede drugo gredico. Pomembno je tudi upoštevati potrebe po hranilih; najbolj zahtevne rastline, kot so kapusnice (npr. zelje, cvetača) in plodovke (npr. paradižnik, paprika), posadimo na grede, ki so bile gnojene v prejšnjem letu. Srednje zahtevne rastline, kot so korenovke (npr. korenje, rdeča pesa), sadimo na grede, gnojene pred dvema letoma, najmanj zahtevne rastline, kot so stročnice (fižol, grah) in solata, pa na grede, ki niso bile gnojene zadnji dve leti.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Ustrezno gnojenje in zeleno gnojenje

Ustrezno načrtovanje gnojenja v kombinaciji s kolobarjenjem bistveno pripomore k manjši potrebi po dodatnih hranilih. Na primer, eno tretjino vrta pognojite vsako leto, tako bodo v tretjem letu tam uspevale manj zahtevne rastline, kot so stročnice in solata, ki ne potrebujejo veliko hranil.

Kolobarjenje je tudi odlična priložnost za integracijo zelenega gnojenja, kjer rastline, kot so detelja, gorjušica ali oljna redkev, obogatijo tla z organskimi snovmi in izboljšajo njihovo strukturo. Te rastline lahko posadite kot predhodni ali naknadni posevek, s čimer še dodatno izboljšate plodnost tal za naslednje pridelke.

Ugodne rastlinske kombinacije

Ta proces lahko dopolnite z upoštevanjem ugodnih rastlinskih kombinacij. Na primer, zelje in cvetača uspevata najbolje po stročnicah, saj te rastline obogatijo tla z dušikom. Paradižnik in paprika pa uspevata bolje po čebulnicah, kot je česen, saj te rastline puščajo tla bolj rahla in lažje dostopna za korenine plodovk.

Če sledimo tej metodi, lahko kolobarjenje bistveno izboljša dolgoročno zdravje tal in odpornost rastlin, kar vodi do bogatega pridelka ter bolj trajnostnega načina kmetovanja.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Pomen kolobarjenja za tla

Kolobarjenje je več kot le rotacija pridelkov – omogoča naravno obnovo hranil in povečuje biotsko raznovrstnost tal. Z izmenjavo rastlin, kot so stročnice, žita in korenovke, tla pridobivajo različna hranila, ki jih posamezne kulture potrebujejo in vračajo. Poleg hranil pa kolobarjenje pomaga ohranjati dobro strukturo tal, kar je pomembno za dolgoročno rodovitnost in boljšo absorpcijo vode.

Primeri koristi:
1. Obogatitev z dušikom: Stročnice, kot so grah, leča in fižol, naravno vežejo dušik iz zraka in ga shranjujejo v tleh, kar omogoča naslednjim pridelkom, da izkoristijo ta hranila.
2. Izboljšana struktura tal: Korenine različnih pridelkov, zlasti globokih korenovk, pomagajo pri rahljanju tal in izboljšanju zračnosti. To je še posebej koristno na območjih, kjer so tla bolj zbita.
3. Zmanjšanje erozije: Izmenjava pridelkov, kot so pokrivne rastline, ščiti tla pred erozijo, zlasti med sušnimi obdobji. Erozija lahko dolgoročno uniči strukturo tal, kolobarjenje pa preprečuje izpostavljenost površine vremenskim vplivom.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Zmanjševanje škodljivcev in bolezni

Kolobarjenje je odlično sredstvo za kontrolo škodljivcev in bolezni. Nekateri škodljivci in bolezni so specifični za določeno vrsto rastlin, zato izmenjavanje pridelkov prekine njihov življenjski cikel in prepreči kopičenje bolezni v tleh.

Primer:
• Če na istem mestu vedno sadite paradižnik, se lahko patogeni, kot je paradižnikova pegavost, kopičijo v tleh. Kolobarjenje z drugimi pridelki (npr. stročnice, korenovke) lahko prepreči, da bi se bolezen razširila. To omogoča naravno obvladovanje bolezni brez uporabe kemikalij, kar je pomembno za ohranjanje zdravega pridelka.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Imate načrt?

Načrt kolobarjenja je prvi korak za uspešno kolobarjenje. Pomembno je poznati lastnosti posameznih rastlin in kako le-te vplivajo na tla. Na primer, visokopotrošne rastline potrebujejo več hranil in zato morajo slediti stročnicam, ki tla obogatijo.

Osnovna pravila za načrtovanje kolobarjenja

Razdelitev na skupine: Rastline razdelite v skupine glede na njihove hranilne potrebe (npr. visokopotrošne rastline, kot so koruza ali paradižnik, srednjepotrošne rastline, kot so korenovke, in nizkopotrošne rastline, kot so stročnice).
Obdobje rotacije: Pridelke v istem območju menjajte vsaj vsaka tri leta, tako preprečite izčrpavanje tal in razmnoževanje škodljivcev.
Upoštevanje rasti talnih organizmov: Nežno prekopavanje in raba organskih gnojil povečujeta aktivnost koristnih mikroorganizmov. To spodbuja regeneracijo tal in omogoča boljši razvoj rastlin v naslednjem ciklu.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Primer kolobarjenja za vrtove in polja

Kolobarjenje je prilagodljivo in se lahko uporablja tako na velikih kmetijskih zemljiščih kot v domačih vrtovih. S preprosto skico in načrtovanjem različnih rastlin lahko že na manjšem vrtu dosežete odlične rezultate.

Primer štiriletnega načrta kolobarjenja:

1. leto: Stročnice (npr. grah, leča, fižol) – bogatijo tla z dušikom.

2. leto: Listnata zelenjava (npr. solata, špinača, blitva) – uporabljajo dušik.

3. leto: Korenovke (npr. korenje, koleraba, pesa) – izboljšujejo strukturo tal s koreninskim sistemom.

4. leto: Plodovke (npr. paradižnik, paprika, kumare) – bogat pridelek iz predhodno obogatenih tal.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Kolobarjenje je odlična metoda za dolgoročno ohranjanje rodovitnosti in zdravja tal. S skrbnim načrtovanjem pridelkov lahko kmetje in vrtičkarji povečajo pridelek, zmanjšajo uporabo kemičnih gnojil ter bolje zaščitijo rastline pred škodljivci in boleznimi. Raznolikost pridelkov, kot so stročnice, ki obogatijo tla z dušikom, in plodovke, ki črpajo več hranil, prispeva k ohranjanju naravnega ravnovesja hranil v tleh. Kolobarjenje prav tako pomaga izboljšati strukturo tal, zmanjša njihovo zbitost in spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov, ki so ključni za zdrava tla. S pravilnim izvajanjem teh tehnik lahko kmetje dolgoročno prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in zagotovijo višje in kakovostnejše pridelke.

 

Preberite tudi:
>>> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal
>>> Svetovni dan tal
>>> Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov
>>> Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?
>>> Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino
>>> Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih

 

Tekst:
N. G.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Od upornika do učitelja: Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje

Pionir trajnostnega kmetovanja

Sepp Holzer, pogosto imenovan “Dalajlama permakulture”,  je pionir in inovator v svetu trajnostnega kmetovanja. Njegova filozofija in prakse permakulture so navdih za kmete in naravoslovce po vsem svetu, še posebej v regijah s podobnimi kmetijskimi pogoji, kot so Slovenija, Avstrija, Nemčija in Švica. Njegovo delo v avstrijskem Krameterhofu in drugod po svetu dokazuje, kako je mogoče z uporabo permakulturnih načel ustvariti rodovitne in samozadostne ekosisteme, ki spoštujejo naravne cikle in biotsko raznovrstnost.

Filozofija življenja in kmetovanja

Holzerjeva permakultura ni le način kmetovanja; je filozofija življenja, ki temelji na globokem spoštovanju in razumevanju naravnih zakonitosti. Z njegovimi tehnikami, kot so akvakultura, hugelkultura in ustvarjanje prostorov za zadrževanje vode, Holzer dokazuje, da je mogoče naravne vire uporabljati na način, ki podpira obilje in raznovrstnost življenja.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Sepp Holzer – več kot le kmet

V svoji karieri je Holzer postal več kot le kmet; postal je mentor, učitelj in navdih za generacije ljudi, ki iščejo alternative konvencionalnim kmetijskim praksam. Njegova predanost izobraževanju in deljenju znanja je ključnega pomena za širjenje permakulture kot trajnostne rešitve za izzive, s katerimi se sooča sodobno kmetijstvo.

Živeti v harmoniji z naravo

Sepp Holzer ostaja uporni kmet, ki s svojim delom in življenjem dokazuje, da je mogoče živeti v harmoniji z naravo, hkrati pa zagotavljati obilno in zdravo hrano za skupnosti po vsem svetu. Njegova zapuščina in vpliv se nadaljujeta skozi njegove knjige, seminarje in projekte, ki širijo znanje in prakse permakulture daleč preko meja njegove rodne Avstrije.

Edinstven pristop k naravi

Svetovno je znan po svojem edinstvenem pristopu k razumevanju narave, ki ga je razvil že v otroštvu. Njegova tehnika je posebna, ker se je naučil brati in razumeti naravo, opazoval in poslušal je naravo ter iz tega črpal zaključke, medtem ko je včasih delal napake, ki jih je sčasoma popravljal in pristope izpopolnjeval s pomočjo novih vsakodnevnih izkušenj.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Obnovitev narave

Njegovo razumevanje, kako obnoviti naravo z razvojem decentraliziranih prostorov za zadrževanje vode, je edinstveno. Podobno kot so naša telesa približno 70% voda, je tudi površina Zemlje pokrita z okoli 70% vode. Za uspešno rodovitno pokrajino je potrebna obilica dobro upravljane vode.

Principi njegovih tehnik

Principi njegovih tehnik vključujejo kmetovanje v harmoniji z naravo (flora/rastline in tla ter favna/živali), akvakulturo (prostori za zadrževanje vode in vrtovi kraterjev), terase in unikatno oblikovane dvignjene grede (hugelkultura).

Sepp Holzer poudarja, da katastrofe nastopijo, ko “preveč ljudi hkrati ravna neumno”, ne da bi razumeli edino resnico narave.

Po svojem delu je znan na izvirni kmetiji Krameterhof in pozitivnih spremembah v pokrajini, ki jih je uvedel v različnih delih sveta, vključno z Extremaduro v Španiji, Tameri na Portugalskem in Kallispelu v Montani, ZDA. Od leta 2012 živi s svojo ženo na kmetiji Holzerhof v Burgenlandu v Avstriji.

V slovenščino imamo prevedeno tudi Holzerjevo delo: Sepp Holzer – Uporni kmet

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Razumevanje permakulture

Kaj je permakultura?

Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor (habitat) s posnemanjem vzorcev iz narave. Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja, primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnje prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, ekološko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.

Kaj je akvakultura?

Akvakultura, znana tudi kot vodno kmetijstvo, je nadzorovana vzreja vodnih organizmov, kot so ribe, raki, mehkužci, alge in vodne rastline. Akvakultura vključuje gojenje populacij v sladki in slani vodi pod nadzorovanimi ali polnaravnimi pogoji in se lahko kontrastira s komercialnim ribolovom, ki predstavlja ulov divjih rib. Akvakultura je tudi praksa, uporabljena za obnovo in rehabilitacijo morskih in sladkovodnih ekosistemov.

Kaj je hugelkultura?

Hugelkultura je hortikulturna tehnika, ki izboljša rodovitnost tal, zadrževanje vode in ogrevanje tal, kar koristi rastlinam, gojenim v bližini nasipov ali na njih. Dobesedno pomeni greda iz nasipa. Je tehnika, pri kateri se nasip, zgrajen iz razpadajočih lesnih ostankov in drugih kompostljivih biomaterialov rastlin, kasneje (ali takoj) zasadi kot dvignjena ali visoka greda.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Sporočilo in navdih

V svetu, kjer se soočamo z vedno večjimi okoljskimi izzivi, Sepp Holzer ponuja upanje in navdih. Njegova življenjska pot in delo sta dokaz, da s strastjo, znanjem in spoštovanjem do narave lahko ustvarimo bolj trajnostno in rodovitno prihodnost. Holzerjeva permakultura je revolucionarna filozofija, ki presega tradicionalne meje in nas uči, kako živeti v sožitju z Zemljo.
Z majhnimi koraki, kot so hugelkultura, akvakultura ali preprosto spoštovanje naravnih ciklov, lahko vsak prispeva k obnovi našega planeta

Kot “uporni kmet” je Sepp Holzer presegel konvencionalne metode in pokazal, da je mogoče tudi na najbolj zahtevnih terenih ustvariti obilje. Njegovo sporočilo je jasno: ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, so rešitve na dosegu roke, če smo pripravljeni poslušati in se učiti od narave.

V času, ko je potreba po trajnostnem razvoju v ospredju, nas zgled Seppa Holzerja spodbuja, da ponovno razmislimo o našem odnosu do Zemlje, kmetovanja, ekologije in življenja samega. Njegovo učenje ni le v zelenih hribih Krameterhofa ali v knjigah, ki jih je napisal; je v srcih in umih vseh nas, ki smo pripravljeni sprejeti izziv in delati za zeleno, rodovitno in pravično prihodnost.

 

Vir in naslovna fotografija: 

www.seppholzer.info
www.krameterhof.at

Priprava na poznojesensko vrtnarjenje: Nasveti in triki za boljšo letino

Ko se narava odene v jesenske barve in dnevi postanejo krajši, se vrtnarji pripravljajo na enega najpomembnejših vrtnarskih izzivov leta – jesensko vrtnarjenje. Ta čas ni le priložnost za zadnja pobiranja pridelkov in žetve, temveč tudi za načrtovanje in pripravo vrta na prihajajočo zimo. Jesen prinaša s seboj posebne naloge in zadovoljstva: od obiranja pozno zrelih sadežev do sajenja čebulnic, ki nas bodo razveseljevale spomladi.

V tem članku vam bomo ponudili nasvete in trike, kako maksimalno izkoristiti jesensko vrtnarsko sezono in si zagotoviti bogato letino v naslednjem letu.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

November in vrt

Novembrski vrt ponuja svojevrsten čar, čeprav se narava pripravlja na zimski počitek. V tem času lahko izkoristimo še zadnje tople dni za sajenje dreves in grmovnic, obrezovanje trajnic ter pripravo zemlje na zimski mirovanje. Zbiranje in kompostiranje odpadlega listja ni le koristno za vrt, ampak tudi simbolično dejanje, s katerim zaključujemo eno vrtnarsko obdobje in se pripravljamo na novo.

Vzdrževanje grmovja in listja

Kot del jesenskega vrtnarskega dela uporabite dober par škarij ali obrezovalnikov za striženje debelih stebel in odstranjevanje mrtvih vej in listov. To bo olajšalo vzdrževanje spomladi, preprečilo prekomerno rast in zmanjšalo odpadanje listja.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Uporaba jesenskega listja

Jesensko listje je lepo, vendar vrtovi z odraslimi drevesi na tleh pustijo veliko listja. Na srečo so listi zelo uporabni in jih ni treba zavreči z vrtnimi odpadki. Namesto tega dodajte listje na vaš domači kompostni kup, saj so odličen vir snovi, ki so bistvene za dober kompost.

Več o tem, kako si pripravite dober kompost, preberite v članku >>> Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadlega listja in vrtnih odpadkov

Pobiranje jesenskih pridelkov

Jesen je čas pobiranja poznih pridelkov na vrtu. Ne glede na to, ali imate velik vrt ali nekaj grmovnic in sadnih dreves, če živite v zmernem podnebju, je jesen čas za pobiranje krompirja, buč,  kapusnic in jagod v poznem obdobju. Domači pridelki popestrijo domačo kuhinjo in jedilnike.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Ohranjanje vlažnosti in zaščita trate

V pozni jeseni je pomembno zagotoviti, da trato redno zalivate, še posebej v suhih obdobjih. To je ključno za preprečevanje sušenja trave, ki se lahko kaže v obliki rjavih madežev. Idealno je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tako se zagotovi, da voda doseže korenine, ne da bi pri tem prišlo do prekomernega izhlapevanja. V tem času leta je pomembno, da trato pripravite na zimo, kar vključuje ustrezno nego in zaščito pred nizkimi temperaturami.

Jesensko vrtnarjenje in sajenje spomladanskih čebulnic

Medtem ko je zunaj še nekaj čudovitih okrasnih jesenskih rastlin, ki nam lepšajo pogled, le načrtujte vnaprej. Tako boste lahko uživali v barvitih narcisah, tulipanih in drugih spomladanskih cvetovih. Ti se pojavijo na vrtu že zgodaj spomladi, tako da le posadite čebulnice od septembra do decembra.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Sajenje dreves

Če razmišljate o sajenju dreves, je pozna jesen odličen čas za to, saj jim daje odličen začetek.

Ne pozabite na divje živali

Ne pozabite na divje živali, ki obiščejo vaš vrt, zlasti na premnoge ptice. Poskrbite, da boste redno nastavljali semena, oreščke in vodo za ptice. To je lahko življenjskega pomena med zimo, ko je hrana redka in mraz lahko povzroči težave.

Mulčenje

Ko končate s sajenjem, se lotite mulčenja. Ko temperature padejo in vreme postane bolj mokro, so vaše rastline bolj ranljive za vlaženje, koreninsko gnilobo, in če so dovolj oslabljene, za ličinke škodljivcev. Mulčite okoli korenin vaših rastlin z lesnimi sekanci, listi ali borovimi iglicami.

Kompost - Gorenc.si

Ponovno sejanje trate

Pravilna skrb za trato v jesenskih mesecih je bistvena tako za pripravo na zimo kot za spodbujanje zdrave bujne rasti spomladi. Ko ste pripravili trato za jesen s košenjem, zračenjem in nato sejanjem, boste dobro pripravili teren za ohranjanje hranil skozi jesen in zimo.

Uvedba pokrivnih posevkov

Za povečanje rodovitnosti tal Silvia Borges, trajnostna vrtnarka, predlaga uvedbo pokrivnih posevkov. To so posebne vrste rastlin, ki preprečujejo, da bi se vrt spremenil v vodno mesto, ko pride poznomarčevsko deževje. Poleg preprečevanja erozije tal pokrivni posevki povečujejo rodovitnost tal s proizvodnjo amonijaka skozi proces, imenovan dušikova fiksacija, kar ustvarja popolno zemljo za vaše najljubše rastline.

Trajnostni pristop k jesenskemu vrtnarjenju

Jesen ni le čas za obiranje in pripravo vrta na zimo, ampak tudi idealna priložnost za uveljavljanje trajnostnih praks v vrtnarjenju. Z osredotočenjem na metode, ki spoštujejo naravne cikle in podpirajo biodiverziteto, lahko vsak vrtnar prispeva k zdravju našega planeta. Uporaba organskih in lokalno pridelanih gnojil, izbira avtohtonih in odpornih rastlinskih vrst, ki zahtevajo manj vode in skrbi, ter prakse, kot je kompostiranje vrtnih odpadkov, ne le izboljšujejo rodovitnost tal, ampak tudi zmanjšujejo naš ekološki odtis. Poleg tega je jesen odličen čas za sajenje dreves in grmovnic. Te ponujajo zavetje in hrano divjim živalim, s čimer se krepi ekosistem vašega vrta. S temi dejanji ne le obogatimo svoj vrt, temveč prispevamo k večji okoljski zavesti in ustvarjamo zeleno dediščino za prihodnje generacije.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Jesensko vrtnarjenje je več kot le zaključna faza vrtnarske sezone; je čas za razmislek, načrtovanje in pripravo za prihodnost. Z ustrezno pripravo in upoštevanjem nasvetov, ki smo jih delili v tem članku, lahko svoj vrt spremenite v zimsko oazo miru in lepote. Hkrati pa zagotovite, da bo prihodnja sezona še bolj obilna in uspešna. Sajenje, obrezovanje, kompostiranje in skrb za divje živali so le delčki mozaika, ki sestavljajo uspešno in trajnostno vrtnarjenje. Vzemite si čas za svoj vrt in uživajte v zadovoljstvih, ki jih prinaša jesensko vrtnarjenje.

 

 

Vir:

www.realhomes.com
www.pennlive.com

 

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

Škodljivci: kako se v poletnih mesecih boriti proti njim na naravni način

Začetek pomladi je za vrtnarje vedno pričakovani čas, ko se narava prebudi in vrtovi začnejo živeti. A hkrati s to radostjo se pojavijo tudi prvi izzivi – polži se počasi prikradejo na vrt in uši se naselijo na nežne vrtnine. A to je le začetek, saj se s prihodom poletja škodljivci razmnožijo in postanejo vsiljivci, ki ogrožajo naše trdo pridobljene pridelke.

A kljub vsemu, ni potrebe po paniki, saj obstajajo naravni načini, s katerimi se lahko spopademo z njimi in ohranimo harmonično ekološko ravnovesje na naših vrtovih. Namesto kemičnih sredstev, ki bi lahko škodovala okolju in našemu zdravju, je vse več vrtnarjev in kmetovalcev prepoznalo pomembnost ekološkega pristopa k obvladovanju škodljivcev.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

V tem članku bomo raziskali učinkovite in zanimive naravne načine, kako se lahko borimo proti škodljivcem na ekološki način, ter tako ohranjamo zdrav in trajnostno uspešen vrt.

Skupaj odkrijmo, kako se narava bori sama s seboj in kako jo lahko podpremo na njenem poti do uspešne in bogate pridelave.

1. Razumevanje naravnega ravnovesja v vrtu

  Eno ključnih načel ekološkega vrtnarjenja je razumevanje in spoštovanje naravnega ravnovesja v vrtu. Namesto da se osredotočamo samo na izkoreninjenje škodljivcev, si prizadevamo za ustvarjanje harmoničnega okolja, v katerem se lahko razvijajo koristni organizmi, ki bodo pomagali nadzorovati populacije škodljivcev.

–  Biotično varstvo rastlin je zelo povezano z ohranjanjem naravnega ravnovesja na vrtu in v njegovi okolici. Uporablja koristne žive organizme, ki bodisi plenijo ali parazitirajo škodljivce v tleh ali na zelenih delih vrtnin. Spoznavanje načinov njihovega delovanja omogoča, da jih je vedno več v obliki komercialnih pripravkov dostopnih tudi vrtičkarjem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

2. Škodljivci – uporaba rastlin in živali za njihovo odganjanje

  Nekatere rastline izločajo snovi, ki jih škodljivci ne marajo ali celo delujejo na njih odvračilno. Zasaditev teh rastlin v bližini pridelkov, ki jih ščitimo, lahko pomaga zmanjšati število napadov škodljivcev.

En primer takšne rastline je bazilika. Bazilika izloča aromatične snovi, ki imajo odvračilni učinek na številne škodljivce, kot so muhe, komarji in nekatere vrste hroščev. Zasaditev bazilike v bližini pridelkov, ki so občutljivi na napade teh škodljivcev, lahko zmanjša tveganje za njihovo poškodbo. Na primer, če imate na vrtu paradižnike, ki so pogosto tarča škodljivih muh ali listnih uši, lahko zasadite baziliko med paradižnike. Aromatični vonj bazilike bo odvračal muhe in druge insekte, kar bo pomagalo ohraniti vaše paradižnike bolj zdrave in zaščitene.

Zasaditev teh rastlin v bližini vaših pridelkov lahko igra ključno vlogo pri vzpostavljanju naravnega ravnotežja na vrtu in zmanjševanju tveganja za napade škodljivcev. To je le eden od mnogih načinov, kako z ekološkim pristopom do vrtnarjenja lahko učinkovito obvladujemo škodljivce brez uporabe kemikalij.

  Veliko koristnih žuželk, katerih razvojne oblike uničujejo uši, resarje, rastlinjakovega ščitkarja, tripse ali pršice, se namreč v odrasli dobi hrani s cvetnim prahom, privabljajo jih različne barve, zato je pomembno, da na vrtu ves čas kaj cveti.

  Podoben je namen postavljanja domovanj za koristne žuželke, ki se čedalje bolj uveljavljajo tudi pri tržnih ekoloških in integriranih pridelovalcih.

Celo najbolj znano prijateljico vrtičkarjev, pikapolonico, ljudje poznajo le, ko odraste. Iz nevednosti pa uničujejo njene ličinke, ki pospravijo največ uši, prav tako njena jajčeca ali bube.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

3. Naravni insekticidi, fungicidi in zaporedni posevki

  Če kljub uporabi naravnih metod nadzora škodljivcev na vrtu opazimo prekomerno prisotnost določenih škodljivcev ali bolezni, se lahko poslužimo naravnih insekticidov in fungicidov.

Za vrt primerni biotični pripravki med drugim vsebujejo tudi bakterijo Bacillus thurighiensis, ki je učinkovita proti gosenicam.

Namesto sintetičnih pesticidov lahko uporabimo naravne pripravke, ki temeljijo na rastlinskih izvlečkih ali mineralih. Na primer, milna raztopina je učinkovita pri zatiranju uši, medtem ko lahko česen in čebula odvračata številne škodljivce.

  Uporaba diatomejske zemlje je še en naraven način za boj proti insektom. To je fino mlet prašek iz fosilnih ostankov alg, ki deluje abrazivno na škodljivce, povzroči poškodbe njihovega zunanjega skeleta in jih dehidrira.

  Zaščitite svoje pridelke z načrtovanim sajenjem. Zaporedni posevki in plodovke, ki sledijo drug za drugim, lahko zmanjšajo tveganje za hitro širjenje škodljivcev, saj omejujejo njihovo prehranjevalno izbiro.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

4. Kompostiranje in skrb za zdravo zemljo

  Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje in skrb za rodovitnost tal sta ključnega pomena za ohranjanje plodnosti in življenjskega okolja v tleh. S postopnim dodajanjem organskih odpadkov, kot so kuhinjski odpadki, vrtni ostanki in listje, v kompostno gredo, se ustvarja bogato hranilno sredstvo. To hranilo ne le izboljšuje strukturo tal, temveč tudi spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov. Ti mikroorganizmi delujejo kot naravni obrambni sistem rastlin, saj krepijo njihovo odpornost proti škodljivcem in boleznim.

S skrbjo za zdravo zemljo, ki je bogata s hranili, voda in zrak lahko lažje dosežejo korenine rastlin, kar zagotavlja njihovo boljše prehranjevanje in rast. Posledično se rastline bolje odzivajo na stresne razmere, kot so suša ali vročinski vali, in so manj dovzetne za napade škodljivcev.

  Poleg kompostiranja je tudi uporaba organskih gnojil, kot so gnoj, kompostni čaj ali zelena gnojila, pomembna za ohranjanje ravnovesja v tleh. Organska gnojila postopoma sproščajo hranila, kar preprečuje prekomerno gnojenje in izpiranje hranilnih snovi v podtalnico. To pomeni manjšo možnost negativnih vplivov na okolje in ohranjanje zdravega ekosistema na vašem vrtu.

Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje, gnojenje in skrb za rodovitnost tal lahko pomagata vzpostaviti naravno odpornost rastlin proti škodljivcem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

5. Škodljivci – zaščita pridelkov z naravnimi ovirami

  Eden od načinov za preprečevanje invazije škodljivcev je uporaba naravnih ovir. To so lahko fizične ovire, ki škodljivcem preprečujejo dostop do rastlin, kot so ograje, mreže in tkanine.

  Poleg tega lahko na vrtu ustvarimo tudi različne habitate za koristne organizme, ki bodo pomagali, da se škodljivci ne razbohotijo. To vključuje postavitev gnezdilnic za ptice, hrošče in čebele ter sajenje cvetja, ki privablja koristne žuželke.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

6. Obvladovanje okoljskih pogojev

  Škodljivci se pogosto hitreje razmnožujejo v ugodnih okoljskih pogojih, kot so visoka temperatura in vlažnost. Prilagajanje zalivanja in senčenja rastlin glede na vremenske razmere lahko pomaga zmanjšati širjenje škodljivcev.

  Prav tako je pomembno, da vzdržujemo zdravo rastlinje z rednim odstranjevanjem okuženih delov rastlin, kar preprečuje, da bi se škodljivci hitro razširili.

Ekološki pristop k obvladovanju škodljivcev v poletnih mesecih je ključen za ohranjanje zdravega in trajnostnega vrta. S pravilnim razumevanjem naravnega ravnovesja, uporabo koristnih rastlin, naravnih insekticidov ter skrbjo za zdravo zemljo, lahko dosežemo uspešno in ekološko pridelavo brez uporabe škodljivih kemikalij.

Vključitev naravnih ovir in zasaditev mešanih posevkov ter plodovk lahko dodatno pripomorejo k zmanjšanju tveganja za širjenje škodljivcev ter ohranjanju biodiverzitete na vrtu.

 

 

Vir:
www.totallandscapecare.com

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti trajnostne pridelave hrane

Ekološko kmetijstvo je pristop k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih. Ta praksa se osredotoča na uporabo naravnih virov, zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V tem članku bomo raziskali prednosti in slabosti ekološkega kmetijstva ter razložili, zakaj je ta trajnostna metoda pridelave hrane postala vse bolj priljubljena.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Prednosti ekološkega kmetijstva

1. Boljša kakovost hrane

Ena izmed ključnih prednosti ekološkega kmetijstva je zagotavljanje boljše kakovosti hrane. Pri pridelavi ekoloških pridelkov se ne uporabljajo sintetični pesticidi, herbicidi ali umetna gnojila. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za nadzor škodljivcev, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. To pripomore k zmanjšanju tveganja za ostanke kemikalij v pridelkih ter omogoča pridelavo hrane z manjšo vsebnostjo pesticidov, kar je zdravju ljudi prijazno.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

2. Ekološko kmetijstvo = ohranjanje okolja

Ekološko kmetijstvo se osredotoča na ohranjanje in varovanje okolja. Pri tej metodi pridelave se uporabljajo prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na vodne vire, zrak in tla. Namesto kemičnih gnojil se pogosto uporabljajo organska gnojila, ki zmanjšujejo izpiranje hranil v vode ter preprečujejo onesnaževanje vodnih virov. Prav tako se spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov za koristne organizme ter se izogiba gensko spremenjenim organizmom (GSO). S tem se ohranja naravno ravnovesje ekosistemov.

3. Podpora lokalnim gospodarstvom

Ekološko kmetijstvo spodbuja lokalno gospodarstvo in krepitve skupnosti. Pridelava ekološke hrane na lokalni ravni omogoča neposreden stik med kmetom in potrošnikom. To pomeni, da se denar precej bolj neposredno vrača v lokalno skupnost, saj se večji del dobička zadrži na lokalni ravni. Poleg tega spodbuja lokalno samooskrbo, kar pripomore k večji varnosti in neodvisnosti pri oskrbi s hrano. S podporo lokalnemu gospodarstvu se krepijo lokalna delovna mesta in ustvarjajo nove priložnosti za zaposlitev.

4. Varovanje zdravja živali

Ekološko kmetijstvo postavlja tudi visoke standarde za dobrobit živali. Kmetije, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo hrane, morajo zagotavljati prostorne in naravne življenjske pogoje za živali. To pomeni, da živali uživajo večje prosto gibanje, dostop do paše na prostem ter kakovostno hrano in vodo. Uporaba hormonov za spodbujanje rasti in rutinske uporabe antibiotikov se omejuje ali prepoveduje, kar prispeva k zdravju in dobremu počutju živali.

Slabosti ekološkega kmetijstva

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

1. Manj pridelka

Ena izmed slabosti ekološkega kmetijstva je, da lahko pride do manj pridelka v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom. Omejevanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter naravni pristopi za nadzor škodljivcev lahko vplivajo na pridelek in povzročijo večjo izpostavljenost rastlin škodljivcem. Prav tako se lahko zaradi upoštevanja ekoloških standardov pojavijo težave pri obvladovanju določenih bolezni in plevelov, kar lahko negativno vpliva na pridelek in donos.

2. Večji stroške pridelave

Ekološko kmetijstvo pogosto zahteva več dela, časa in virov, kar lahko poveča stroške pridelave hrane. Zaradi omejenega upravljanja škodljivcev in bolezni je potrebno več ročnega dela za obdelavo pridelkov. Prav tako so lahko stroški certificiranja ekološke pridelave visoki. Zaradi tega se pogosto cene ekoloških izdelkov na trgu višje od konvencionalnih izdelkov.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

3. Omejen dostop do ekoloških izdelkov

Kljub naraščajočemu povpraševanju po ekološki hrani je še vedno omejen dostop do teh izdelkov v nekaterih regijah. Ekološko kmetijstvo zahteva specifična znanja in veščine, ki morda niso na voljo vsem in v vseh krajih. Zaradi naštetega se lahko potrošniki soočajo z omejenim izborom ekoloških izdelkov ali pa so prisiljeni plačevati precej višje cene za njihov nakup.

4. Večja izpostavljenost tveganjem

Ekološko kmetijstvo se pogosto sooča z večjimi tveganji glede bolezni in škodljivcev, ki lahko prizadenejo pridelke. Ker se v ekološkem kmetijstvu ne uporabljajo sintetični pesticidi, je za obvladovanje teh težav potrebno zanašanje na naravne metode, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. Vendar te metode pogosto niso tako učinkovite kot konvencionalni pesticidi, kar pomeni, da se ekološki kmetovalci vsako leto znova srečujejo z dodatnimi tveganji. V primeru epidemij bolezni ali večjega napada škodljivcev se lahko izgube pridelka znatno povečajo.

5. Omejena skalabilnost

Ekološko kmetijstvo pogosto temelji na manjših kmetijah, ki se osredotočajo na lokalno pridelavo hrane. To omejuje njegovo skalabilnost in sposobnost, da se v celoti zadovolji globalno povpraševanje po hrani. Ker so ekološke prakse bolj zahtevne in zahtevajo več dela, jih je težje implementirati v velikem obsegu. To lahko vodi do omejenega dostopa do ekološke hrane za večje populacije.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo – pod črto

Ekološko kmetijstvo ima svoje prednosti in slabosti. Zagotavlja boljšo kakovost hrane, ohranja okolje, podpira lokalna gospodarstva in varuje zdravje živali. Vendar pa lahko pride do nižjih pridelkov, večjih stroškov pridelave, omejenega dostopa do izdelkov ter večje izpostavljenosti tveganjem.

Kljub tem slabostim se ekološko kmetijstvo vse bolj uveljavlja kot trajnostna in okolju prijazna metoda pridelave hrane, ki prispeva k bolj zdravi in trajnostni prehranski prihodnosti.

 


Ekološko kmetijstvo: Prednosti in slabosti

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

Več o EU usmeritvah si lahko preberete v našem članku >> EU nagrade ekološkim pridelovalcem

 

Vir:

www.mayoclinic.org
www.agriculture.ec.europa.eu

Članek EU nagrade

EU nagrade ekološkim pridelovalcem

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

V ta namen akcijski načrt vključuje uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.

Evropska komisija se je odločila, da bo do leta 2030 ekološkemu kmetovanju namenjenih 25 % kmetijskih zemljišč v EU in da se bo znatno povečala ekološka akvakultura.

Članek EU nagrade

O ekoloških nagradah EU

Povečanje ekološke pridelave bistveno prispeva k zmanjšanju uporabe kemičnih gnojil, pesticidov in protimikrobnih sredstev. Obenem pozitivno vpliva na podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost in dobro počutje živali. Zato je bila ekološka pridelava opredeljena kot ključna pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije “od vil do vilic” in strategije o biotski raznovrstnosti. Komisija je opredelila cilj, da bo do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč v EU namenjenih ekološkemu kmetovanju in da se bo znatno povečalo ekološko ribogojstvo.

V podporo temu cilju je Komisija marca 2021 sprejela akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, vključno z uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.
Te nagrade bodo drugič podeljene v letu 2023.

Članek EU nagrade

Kategorije in nagrade

Sistem ekoloških priznanj EU obsega 7 kategorij in 8 posameznih priznanj. Priznanja se podeli različnim akterjem v ekološki vrednostni verigi, ki so razvili odličen, inovativen, trajnosten in navdihujoč projekt z resnično dodano vrednostjo za ekološko pridelavo in porabo.

Kategorija 1:

Najboljši ekološki kmet (ženska) in najboljši ekološki kmet (moški)
Cilj te nagrade je nagraditi kmeta (eno žensko in enega moškega). Nagrado organizirata COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Kategorija 2:

Najboljša ekološka regija
Cilj te nagrade je nagraditi regijo. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 3:

Najboljše ekološko mesto
Cilj te nagrade je nagraditi mesto. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Članek EU nagrade

Kategorija 4:

Najboljše ekološke bio-okrožje
Namen te nagrade je nagraditi “bio-okrožje”. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 5:

Najboljše MSP za predelavo ekološke hrane
Namen te nagrade je nagraditi mala in srednje velika podjetja (MSP), ki predelujejo ekološke proizvode. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 6:

Najboljši prodajalec ekoloških živil na drobno
Namen te nagrade je nagraditi maloprodajno živilsko podjetje iz MSP, ki prodaja ekološke izdelke. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 7:

Najboljša ekološka restavracija/prehranska storitev
Namen te nagrade je nagraditi restavracijo/prehransko storitev MSP (samostojno ali v sklopu hotela) in/ali prehransko storitev (gostinski obrat ali menza), ki v svojem jedilniku predlaga ekološko certificirane reference. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Članek EU nagrade

Slovesna podelitev nagrad za leto 2022 je bila organizirana na ekološki dan EU 23. septembra 2022. Zmagovalci so bili povabljeni na dogodek v Bruselj, kjer so prevzeli nagrade. Na tem dogodku so sodelovali predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Zmagovalci so s primeri najboljših praks lahko širši javnosti predstavili svoje projekte.

Zmagovalce posameznih kategorij si lahko ogledate v video posnetku >>> YouTube video

Nagrado za najboljšega ekološkega kmeta je dobil David Pejić iz Eko imanje ZRNO, Hrvaška.

David Pejić pravi: “Na Zrnu združujemo najsodobnejše ekološke regenerativne prakse za pridelavo celovite ekološke hrane od kmetijske kulture do končnega izdelka.”

 

Vir:

agriculture.ec.europa.eu

Vzgajanje vrtnin iz semen – poznamo prednosti?

Vzgajate vrtnine iz semen, ki ste jih sami vzgojili in nabrali?

Če to počnemo, ohranjamo sorte, ki so nam še posebno všeč in jih morda ni možno kupiti.

Kaj nam vzgajanje rastlin iz semen še prinese?

Obenem prihranimo denar za seme in zagotavljamo boljšo prilagodljivost vrtnine.

Seme vedno pridobivamo samo iz zdravih in močnih rastlin, in sicer iz popolnoma zrelih plodov.

Katere so prednosti vzgoje iz semen? Kaj pa razlike med hibridi in avtohtonimi sortami?

Marsikdo je svoje življenje preusmeril v bolj trajnosten, ekološki in zdrav življenjski slog. Takrat se običajno najprej začne nagibati k širjenju svojega vrta, najemu njive ali sadovnjaka.

Ob tem se seveda vloži kar nekaj časa in truda za razumevanje avtohtonih in hibridnih sort.

Pri kulturnih, gojenih rastlinah je prvo križanje opravila kar narava sama. Človek je le odbiral in poskrbel, da so rastline semenile. S časom so ugotovili, da v določeni kombinaciji dveh staršev – potomec presega lastnosti staršev!

Tako žlahtnitelji preizkušajo številne kombinacije starševskih sort in od mnogih se ena izkaže za izjemno – ta je hibrid. Dobi svoje ime in oznako F1, kar pomeni, da gre za prvo generacijo križanca.

Pri hibridu poznamo oba starša, pri sorti pa samo materinsko rastlino

Hibridi F1 (križanci) so potomci prve generacije, nastale s križanjem dveh različnih sort iste vrste. Namen križanja je, pridobiti novo sorto z izboljšanimi lastnostmi.

Te so:

– večji pridelek,
– večji in bolj izenačeni plodovi,
– bolj izenačeno in enakomernejše dozorevanje,
– obstojnost na policah,
– neobčutljivost na transport,
– dobro skladiščenje,
– intenzivnejša barva plodov ali cvetov,
– večja odpornost proti boleznim.

Seme križancev zaradi zakonitosti dedovanja ne da nove generacije z enakimi lastnostmi, zato shranjevanje semena hibridov ni smiselno.

Ste vedeli, da je hibridnih večina sort bučk, kumar, cvetače in kar nekaj drugih vrtnin?

Pomembno je tudi, kako in kje je seme vzgojeno in od kod izvira. Kako so se semena razvijala skozi leta, različne velikosti semen, informacije o redkih sortah in neskončne možnosti gojenja, ki so na voljo.

Začnimo s tem, zakaj je smiselno začeti z lastnimi semeni, namesto da kupujemo rastline. Ali ni s tem preveč dela?

Če še nikoli niste gojili hibridnih sort, je smiselno, da za začetek kupite semena. Postopek od semena do ploda vam bo zagotovo spremenil pogled na pridelovanje poljščin.

Zakaj gojiti iz semen?

Začetek pridelave semen je odličen način za začetek rastne sezone. Poleg tega je vzgajanje rastlin stroškovno učinkovitejše, zlasti če je vaš cilj množična pridelava. Ena lončnica iz drevesnice vas bo zagotovo stala več kot celoten paket več deset ali celo sto semen. Ena rastlina v primerjavi z 50-200 semeni? To je ključno vprašanje! Kaj pa trajnostno razmišljanje?

Tudi če nam vzgoja rastlin oz. vrtnin iz semen ne uspe v prvem poskusu, so stroški semen (tudi drugič ali tretjič) bistveno nižji, kot nakup več rastlin v lončkih v drevesnici.

Najbolj zanimivo pri vzgoji rastlin iz semen je na tisoče sort, med katerimi lahko izbiramo. To so edinstvene sorte, ki jih v lokalni drevesnici ali kmetijski trgovini ne bi našli kot sadiko. Na vrtu nam lahko uspe buča Tromboncino, ki jo kot sadiko ne bi dobili.

Hrano lahko pridelujemo tudi zaradi izkušnje in povezovanja z naravo in ne le zaradi pridelka.

Izkušnjo preizkušanja novih sort, spoznavanja zelenjave, ki je ne bi poznali, če je ne bi gojili zase. Občutek, ko gojiš nekaj novega, kar prvič vzgojiš iz semena, je nekaj izjemnega. Kot da se odpira popolnoma novo poglavje. Občutki so podobni tistim, ki so prevevali prve poljedelske družbe.

Kako se lotimo pridelave lastnih semen?

Začetek pridelave semen ni nujno strašen podvig, obstaja pa nekaj zakonitosti, ki se jih je dobro držati.

Gojenje iz semen nam omogoča, da si zagotovimo prednost pred rastno sezono, da gojimo bolj nenavadne sorte in da za svoj denar dobimo več rastlin.

Kako vzgajati seme v zaprtih prostorih

Semena lahko vzgajamo v zaprtih prostorih, kar ima številne prednosti, zlasti če nameravamo intenzivno gojiti in izvajati zaporedno sajenje.
Vzgajanje semen je možno tudi v rastlinjaku ali v zaprtih prostorih, s stojali in rastnimi lučmi.

Ni pravilnega ali napačnega načina za vzgajanje in sajenje semen. To je zgolj nekaj priporočil za začetnike.

Ste že razmišljali, kako bi se sami tega lotili?

 

Vir:
www.hobbyfarms.com

Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Minila so tisočletja, odkar so prve skupnosti pričele obdelovati zemljo in se lotile živinoreje. V zadnjih desetletjih so se razvile domiselne kmetijske metode, ki bi se še dvema generacijama nazaj zdele popolnoma nemogoče. Novim inovacijam se ves čas pridružujejo še novejši kmetijski trendi. Kot kaže, se bo kmetijstvo v naslednjih letih dokaj spremenilo.

Kateri so glavni kmetijski trendi, ki se kažejo za leto 2023 in prihajajoča leta?

 

1. Precizno kmetijstvo – novi kmetijski trendi

Z dobro zemljo, semeni, vodo in malo časa – obstaja precej velika možnost, da boste poželi sadove svojega dela. Trajnostni in zanesljiv način za pridobivanje visoko donosnih pridelkov pa zahteva bolj strukturiran in zapleten postopek.

Precizno kmetijstvo je znanost o zbiranju in analiziranju podatkov za sprejemanje odločitev o obdelovanju zemljišč in izboljšanju pridelka. Prevzema najboljše, kar ponuja sodobna tehnologija, in to vključuje v osnove kmetijstva.

Ta smer se poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

2. Prediktivna analitika

Kmetijstvo običajno velja za tradicionalno dejavnost. To ne pomeni, da ne razvija in izkorišča sodobnih inovacij. Prediktivna analitika je tehnologija z neomejenimi možnostmi uporabe. Deluje tako, da zajema velike količine podatkov, ki temeljijo na številnih različnih spremenljivkah. Uporablja se lahko tako pri proizvodnih vidikih kmetijstva kot pri analizi trga.

V agronomski proizvodnji je v veliki meri povezana z delovanjem preciznega kmetijstva. Kmetijski trendi in podatki o uspešnosti kmetije se analizirajo za prenos podatkov v prihodnje odločitve.

Uporablja se tudi za ekonomske analize, povezane z nihanjem tržnih cen pridelkov, ki neposredno vplivajo na vrednost dela, vloženega v pridelavo pridelkov.

3. Urbano kmetijstvo

Najbolj prepoznavna pomanjkljivost kmetijstva je, da je zanj potrebno ogromno zemljišč.

Praktična rešitev, ki se že uveljavlja, je vertikalno kmetovanje. Zdi se, da bo urbano kmetovanje z navpičnim zlaganjem pridelkov v zaprtih prostorih pomagalo povečati proizvodnjo hrane. To je zlasti pomembno na območjih z omejenimi viri. Pridelke je tako mogoče gojiti ne glede na letni čas, v nadzorovanih pogojih in v zaprtih prostorih.

Druga prednost urbanega kmetovanja je zagotavljanje svežih lokalnih pridelkov potrošnikom. V primerjavi s tradicionalno pridelavo so živila, pridelana na urbanih kmetijah, le nekaj kilometrov oddaljena od potrošnikov in trgovin. To zmanjšuje potrebo po kompleksnih, dolgotrajnih prevozih. S tem se omogoča bolj neposredna pot do potrošnika ter zmanjšuje ogljični odtis.

4. Pregledovanje pridelkov

Tradicionalno kmetijstvo je v veliki meri odvisno od kakovosti zemljišča. Pregledovanje posevkov ali pregledovanje njiv se nanaša na opazovanje stanja na njivah. Tako se opazi morebitne vzorce rasti in opozorilne znake, vredne zaskrbljenosti.

Čeprav je pregledovanje poljščin prisotno že najdlje, gredo kmetijski trendi v smeri vedno naprednejših in učinkovitejših načinov. Včasih se je to opravljalo peš ali z vozilom, zdaj pa se izvaja iz zraka. Ta način omogoča dobesedno pogled na zemljišče iz ptičje perspektive.

Uporaba brezpilotnih letalnikov postaja ena od glavnih možnosti za zračno pregledovanje pridelkov. Droni običajno zagotavljajo ostrejšo ločljivost slike. So tudi bolj prilagodljivi glede na svetlobo in vremenske razmere.

5. Regenerativne kmetijske prakse

Kar četrtino svetovnih emisij povzročata kmetijstvo in krčenje gozdov. Nedavne novice o podnebnih spremembah kažejo prepričljive dokaze, da se škoda še povečuje. Osredotočanje na bolj trajnostne prakse je zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej.

Regenerativno kmetijstvo definira prakse, katerih namen je obnoviti vsebnost ogljika v tleh. Cilj je izkoristiti ogljik, ki ga rastline absorbirajo iz ozračja. Zemlja nato deluje kot naravno skladišče ogljika. Poleg zajemanja ogljika se izboljša tudi vsebnost hranil v tleh. To zmanjša potrebo po umetnih izboljševalcih.

Regenerativni načini kmetovanja vključujejo tudi kmetovanje brez obdelave tal. V nasprotju s konvencionalnim obdelovanjem tal se pri kmetovanju brez obdelave tal – tla ne obračajo. Ta praksa zmanjšuje erozijo tal in omogoča boljšo absorpcijo vode. S tem se poveča količina hranil v tleh. Obstajajo tudi metode, ki vključujejo raznoliko kolobarjenje in sajenje pokrovnih rastlin.

6. Bio gnojila

V zadnjih desetletjih smo se veliko naučili o dobrih in manj dobrih praksah za obogatitev tal.

Kmetijski trendi gredo v smeri opuščanja uporabe snovi na kemični osnovi za pridelavo pridelkov. Uporaba umetnih gnojil in pesticidov dokazano predstavlja večje tveganje za zdravje rastlin, živali in ljudi. Bio gnojila so alternativa proizvodom na kemični osnovi. Vsebujejo žive organizme, ki spodbujajo pogoje, potrebne za zdrav razvoj rastlin.

Mikroorganizmi v bio gnojilih spodbujajo nastajanje hranil za izboljšanje in ohranjanje rodovitnosti tal. Atmosferski dušik pretvarjajo v nitrite in nitrate, ki so rastlinam lažje dostopni.

7. Osredotočanje na rabo vode

Podobno kot pri ogljičnem odtisu se je pojavila skrb za rabo vode. Čeprav je Zemljina površina res sestavljena iz približno 71 % vode, je manj kot 3,5 % ni v obliki oceanov. Velik del sladke vode se porabi za namakanje v kmetijstvu. Zaradi vse večjih potreb po hrani se poraba vode ne bo kmalu upočasnila.

Inovacije v drugih panogah postajajo pomembne tudi za izboljšanje uporabe vode in odpravljanje odpadkov. Umetna inteligenca se na primer izkaže kot rešitev za optimizacijo urnikov namakanja in distribucije. Izboljšave v praksah vzdrževanja, kot je uporaba tehnologije v oblaku, so prav tako spremenile način odzivanja na okvare. Puščanje in nepravilno delovanje sistemov lahko zdaj samodejno zaznajo senzorji. Ti lahko nato prek interneta komunicirajo z osrednjim nadzornim centrom.

8. Upravljanje poslovanja s sredstvi

Včasih se lahko zdi, da so vse nove napovedovalne tehnologije izvedljive le za obsežne kmetijske operacije. Vsaka kmetijska organizacija ali dejavnost lahko izkoristi prednosti funkcionalnosti na ravni podjetja. To pomeni lažje upravljanje dela, poglobljeno poročanje in analitiko, boljšo uporabo virov ter večjo preglednost in nadzor.

Sezonska in tržna pripravljenost lahko kmetiji prineseta dobiček ali izgubo. Zaradi tega se bodo številne kmetije leta 2023 obrnile na upravljanje delovanja sredstev, da bi izpolnile svoje potrebe po vzdrževanju, zanesljivosti in delovanju.


Ste pripravljeni na spremembe?

Kmetijstvo je ključnega pomena za ohranjanje naših naraščajočih družbenih potreb. V svetu, ki se nenehno razvija, nimamo druge izbire, kot da se prilagajamo in izboljšujemo. Vsi ti kmetijski trendi so v nastajanju in lahko samo opazujemo, kateri bodo v prihodnje še bolj zacveteli.

 

 

Vir:
www.upkeep.com