Prispevki

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti trajnostne pridelave hrane

Ekološko kmetijstvo je pristop k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih. Ta praksa se osredotoča na uporabo naravnih virov, zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V tem članku bomo raziskali prednosti in slabosti ekološkega kmetijstva ter razložili, zakaj je ta trajnostna metoda pridelave hrane postala vse bolj priljubljena.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Prednosti ekološkega kmetijstva

1. Boljša kakovost hrane

Ena izmed ključnih prednosti ekološkega kmetijstva je zagotavljanje boljše kakovosti hrane. Pri pridelavi ekoloških pridelkov se ne uporabljajo sintetični pesticidi, herbicidi ali umetna gnojila. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za nadzor škodljivcev, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. To pripomore k zmanjšanju tveganja za ostanke kemikalij v pridelkih ter omogoča pridelavo hrane z manjšo vsebnostjo pesticidov, kar je zdravju ljudi prijazno.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

2. Ekološko kmetijstvo = ohranjanje okolja

Ekološko kmetijstvo se osredotoča na ohranjanje in varovanje okolja. Pri tej metodi pridelave se uporabljajo prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na vodne vire, zrak in tla. Namesto kemičnih gnojil se pogosto uporabljajo organska gnojila, ki zmanjšujejo izpiranje hranil v vode ter preprečujejo onesnaževanje vodnih virov. Prav tako se spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov za koristne organizme ter se izogiba gensko spremenjenim organizmom (GSO). S tem se ohranja naravno ravnovesje ekosistemov.

3. Podpora lokalnim gospodarstvom

Ekološko kmetijstvo spodbuja lokalno gospodarstvo in krepitve skupnosti. Pridelava ekološke hrane na lokalni ravni omogoča neposreden stik med kmetom in potrošnikom. To pomeni, da se denar precej bolj neposredno vrača v lokalno skupnost, saj se večji del dobička zadrži na lokalni ravni. Poleg tega spodbuja lokalno samooskrbo, kar pripomore k večji varnosti in neodvisnosti pri oskrbi s hrano. S podporo lokalnemu gospodarstvu se krepijo lokalna delovna mesta in ustvarjajo nove priložnosti za zaposlitev.

4. Varovanje zdravja živali

Ekološko kmetijstvo postavlja tudi visoke standarde za dobrobit živali. Kmetije, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo hrane, morajo zagotavljati prostorne in naravne življenjske pogoje za živali. To pomeni, da živali uživajo večje prosto gibanje, dostop do paše na prostem ter kakovostno hrano in vodo. Uporaba hormonov za spodbujanje rasti in rutinske uporabe antibiotikov se omejuje ali prepoveduje, kar prispeva k zdravju in dobremu počutju živali.

Slabosti ekološkega kmetijstva

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

1. Manj pridelka

Ena izmed slabosti ekološkega kmetijstva je, da lahko pride do manj pridelka v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom. Omejevanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter naravni pristopi za nadzor škodljivcev lahko vplivajo na pridelek in povzročijo večjo izpostavljenost rastlin škodljivcem. Prav tako se lahko zaradi upoštevanja ekoloških standardov pojavijo težave pri obvladovanju določenih bolezni in plevelov, kar lahko negativno vpliva na pridelek in donos.

2. Večji stroške pridelave

Ekološko kmetijstvo pogosto zahteva več dela, časa in virov, kar lahko poveča stroške pridelave hrane. Zaradi omejenega upravljanja škodljivcev in bolezni je potrebno več ročnega dela za obdelavo pridelkov. Prav tako so lahko stroški certificiranja ekološke pridelave visoki. Zaradi tega se pogosto cene ekoloških izdelkov na trgu višje od konvencionalnih izdelkov.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

3. Omejen dostop do ekoloških izdelkov

Kljub naraščajočemu povpraševanju po ekološki hrani je še vedno omejen dostop do teh izdelkov v nekaterih regijah. Ekološko kmetijstvo zahteva specifična znanja in veščine, ki morda niso na voljo vsem in v vseh krajih. Zaradi naštetega se lahko potrošniki soočajo z omejenim izborom ekoloških izdelkov ali pa so prisiljeni plačevati precej višje cene za njihov nakup.

4. Večja izpostavljenost tveganjem

Ekološko kmetijstvo se pogosto sooča z večjimi tveganji glede bolezni in škodljivcev, ki lahko prizadenejo pridelke. Ker se v ekološkem kmetijstvu ne uporabljajo sintetični pesticidi, je za obvladovanje teh težav potrebno zanašanje na naravne metode, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. Vendar te metode pogosto niso tako učinkovite kot konvencionalni pesticidi, kar pomeni, da se ekološki kmetovalci vsako leto znova srečujejo z dodatnimi tveganji. V primeru epidemij bolezni ali večjega napada škodljivcev se lahko izgube pridelka znatno povečajo.

5. Omejena skalabilnost

Ekološko kmetijstvo pogosto temelji na manjših kmetijah, ki se osredotočajo na lokalno pridelavo hrane. To omejuje njegovo skalabilnost in sposobnost, da se v celoti zadovolji globalno povpraševanje po hrani. Ker so ekološke prakse bolj zahtevne in zahtevajo več dela, jih je težje implementirati v velikem obsegu. To lahko vodi do omejenega dostopa do ekološke hrane za večje populacije.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo – pod črto

Ekološko kmetijstvo ima svoje prednosti in slabosti. Zagotavlja boljšo kakovost hrane, ohranja okolje, podpira lokalna gospodarstva in varuje zdravje živali. Vendar pa lahko pride do nižjih pridelkov, večjih stroškov pridelave, omejenega dostopa do izdelkov ter večje izpostavljenosti tveganjem.

Kljub tem slabostim se ekološko kmetijstvo vse bolj uveljavlja kot trajnostna in okolju prijazna metoda pridelave hrane, ki prispeva k bolj zdravi in trajnostni prehranski prihodnosti.

 


Ekološko kmetijstvo: Prednosti in slabosti

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

Več o EU usmeritvah si lahko preberete v našem članku >> EU nagrade ekološkim pridelovalcem

 

Vir:

www.mayoclinic.org
www.agriculture.ec.europa.eu

Kmetijski stroji in tehnologija

Kmetijski stroji in tehnologije – kam gre njihov razvoj

Do leta 2050 se bo povpraševanje po hrani zaradi hitre rasti prebivalstva povečalo za 70 %. Študija Združenih narodov je pokazala, da je še vedno lačnih približno 9,9 % svetovnega prebivalstva, zato je misel na to, kako nahraniti skoraj 10 milijard ust, zastrašujoča. Ker je okoljske spremembe težko predvideti, se moramo obrniti k inovacijam na področju kmetijske tehnologije.

Kmetijstvo je zelo odvisno od podnebja in vremenskih razmer

Dolgotrajna suša ali obilne padavine imajo lahko uničujoče posledice za zdravje in rodovitnost tal.

Na srečo dosedanji znaki dajejo upanje. Ni nam treba čakati tri desetletja, da bi videli, kako lahko inovativne rešitve v kmetijstvu vplivajo na življenje ljudi v prihodnosti.

Kmetijski stroji in tehnologija

V nadaljevanju si preberite inovacije in tehnologije v kmetijstvu, na katere morate biti pozorni leta 2023. Raziskali bomo tehnologije, ki spreminjajo način, kako kmetje pridelujejo, prevažajo, skladiščijo in upravljajo svoje pridelke. 

Kmetijstvo je vedno bolj odvisno od tehnologije

V zadnjih letih so se pojavile številne nove tehnologije in kmetijski stroji, ki so pripomogli k povečanju učinkovitosti in produktivnosti kmetijskih dejavnosti. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, saj se bodo kmetijski stroji in tehnologije še naprej razvijali in izboljševali. Kmetijski stroji in tehnologije – kam gre njihov razvoj?

Že zdaj se kmetijstvo poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Kmetijski stroji in tehnologija

Ena od najpomembnejših novih tehnologij je uporaba senzorjev in robotov na kmetijskih poljih. Ti senzorji in roboti lahko merijo vlago v tleh, temperaturo in druge pomembne dejavnike, ki vplivajo na rast rastlin. S temi podatki kmetje optimizirajo svojo proizvodnjo in zmanjšajo porabo vode in gnojil. Roboti lahko opravljajo tudi druge naloge, kot so na primer sajenje in spravilo pridelka.

Poleg senzorjev in robotov se kmetijski stroji razvijajo tudi na drugih področjih. Na primer, traktorji so postali veliko bolj avtomatizirani in lahko opravljajo številne naloge samodejno. Na nekaterih kmetijah se uporabljajo tudi brezpilotni letalniki, ki lahko fotografirajo in kartirajo kmetijska polja.

Kmetijski stroji – povezani v omrežja?

Veliko kmetijskih strojev je zdaj povezanih v omrežje, kar pomeni, da lahko kmetje upravljajo svojo opremo na daljavo in spremljajo njihovo delovanje v realnem času. To jim omogoča, da lahko hitro odreagirajo na morebitne težave in izboljšajo svojo proizvodnjo.

Druga pomembna tehnologija, ki se razvija na področju kmetijstva, je uporaba podatkovnih analiz. Na kmetijah zbirajo podatke o svojih pridelkih in proizvodnji ter jih analizirajo, da bi izboljšali proizvodnjo. Na primer, podatki o vremenu, vlagi v tleh in drugih dejavnikih lahko pomagajo kmetom pri odločanju, kdaj naj sejejo pridelke ali kdaj je najboljši čas za spravilo pridelka.

Kmetijski stroji in tehnologija

Poleg tega so se pojavile tudi nove tehnologije za varstvo rastlin. Na primer, nekateri kmetje uporabljajo drone, ki lahko natančno pršijo gnojila in pesticide. To lahko zmanjša porabo teh kemikalij in pripomore k manjšemu vplivu na okolje.

Varčevanje z energijo

Pomemben vidik razvoja kmetijskih strojev in tehnologij je tudi varčevanje z energijo. Kmetijske dejavnosti porabijo veliko energije, zato so se pojavili številni kmetijski stroji, ki porabijo manj goriva ali pa ga celo ne potrebujejo. Na primer, nekateri traktorji so električni ali pa delujejo na biogoriva, kot je na primer bioplinsko gorivo.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

Članek bioplin

Razvoj kmetijskih strojev in tehnologij pa ni omejen le na velike kmetije. Tudi majhni kmetje imajo koristi od novih tehnologij in kmetijskih strojev. Na primer, nekateri proizvajalci kmetijske opreme razvijajo manjše in bolj dostopne stroje za manjše kmetije in vrtove.

Evropski zeleni posel in njegova strategija “od kmetije do vilic” prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

V prihodnosti se bodo kmetijski stroji in tehnologije še naprej razvijali in izboljševali. Pomembno je, da se kmetijska dejavnost prilagaja novim trendom in tehnologijam, saj to pripomore k večji produktivnosti, zmanjšanju stroškov ter boljši kakovosti in trajnosti pridelkov.

 

Vir:

www.bbva.com
www.agfunder.com

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica – nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica po definiciji (Hutchinson, 1957):

Deževnica je mešani elektrolit, ki vsebuje različne količine glavnih in manjših ionov. Natrijevi, kalijevi, magnezijevi, kalcijevi, kloridni, bikarbonatni in sulfatni ioni so glavne sestavine skupaj z amonijakom, nitrati, nitriti, dušikom in drugimi nitrogeoznimi spojinami.


Deževnica – kako jo zbirati in shranjevati, da jo lahko koristno uporabimo?

Samo postavimo vedro in počakamo na oblake, kajne? No, v resnici ne. To opravilo je bolj zapleteno, vendar lahko spremeni pravila igre. Ne glede na to, ali imate majhen vrt na dvorišču ali veliko kmetijo, je ključnega pomena čim bolje izkoristiti deževnico – brezplačen vir, ki ga vsi nujno potrebujemo. Toda preden se lotite tega, morate najprej opraviti nekaj ključnih korakov.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Za kaj želite uporabiti vodo?

Preden začnete z zbiranjem deževnice, ugotovite, za kaj jo boste uporabili. To vam bo pomagalo pri odločitvah:

  • kako velik rezervoar kupiti,
  • ali se boste morali ukvarjati z dodatnimi vodovodnimi napeljavami,
  • kje vse boste deževnico shranjevali.

Sodi za deževnico so na voljo v različnih velikostih, velikost rezervoarja pa je odvisna od nekaj dejavnikov: koliko deževnice nameravate zbrati in kje jo boste hranili. Kadar gre za nekaj kapljic, zlahka pozabimo, da je voda težka. Pri večjih količinah zato velja upoštevati, da boste za rezervoar verjetno potrebovali ustrezen načrt.

Ko se odločite, za kaj boste vodo uporabljali, lahko tudi ugotovite, kako jo boste morda morali obdelati ali očistiti. Če vodo uporabljate za zalivanje in namakanje rastlin, je večinoma ni treba predhodno prečistiti ali filtrirati.

Če pa nameravate deževnico uporabiti kot pitno vodo, jo morate nujno predhodno obdelati. Padavinska voda sama po sebi nima bakterij, a ko pade na površino za zajemanje, na primer na vašo streho, bo pobrala bakterije. Obstajajo tudi sistemi za zbiranje podtalnice, vendar je podobno, ko voda doseže tla, skupaj z drugimi usedlinami pobere tudi bakterije.

Če živimo v hiši, polovico potreb po vodi zlahka nadomestimo z zbrano deževnico. Uporaba deževnice pa prinaša tudi prihranek.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica – kakšen je vaš načrt vzdrževanja?

Recimo, da nameravate vodo uporabljati le za namakanje poljščin. To pomeni, da vam ni treba skrbeti za njeno obdelavo, kajne? Ni vam je treba obdelovati na enak način, vendar pa želite, da je rezervoar za vodo čist. Tu pride na vrsto predfiltracija.

Z njo želimo preprečiti, da bi v rezervoar prišli listje in smeti. Zato obstajajo različna sita in različni filtri, ki preprečujejo, da bi se v rezervoarju znašle večje nečistoče. Obstaja tudi preusmerjevalnik prvega izpiranja, naprava, ki samodejno preusmeri povratne centimetre deževnice iz rezervoarja. Kar pomeni, da bodo stvari, kot so ptičji iztrebki in cvetni prah, v tistem trenutku odtekle s strehe, kar pa ni vedno res. Obstajajo različne vrste predfiltracije, ki se jih izvede za namakanje, saj ne želite, da bi vaš rezervoar sam po sebi postal kot čajnik s čajno vrečko v njem.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Glede na to, kako pogosto uporabljate deževnico, boste morali poskrbeti tudi za njeno zračenje, da bo ostala sveža in da ne bo zastajala, kar pomeni, da postane motna ali se v njej pojavijo alge ali površinski madeži. Čim dlje časa mine med posameznimi uporabami vode, tem pomembnejše je njeno zračenje. Deževnico lahko shranjujete dolgo časa, če v njej ni škodljivcev in če jo zračite.

Torej, ali bi morali zbirati deževnico? Vsekakor!

Koristi so morda očitne za ljudi, ki živijo v bolj suhem podnebju, vendar bi morali zbiranje deževnice izkoristiti tudi prebivalci bolj deževnih predelov. V suhih in izsušenih predelih želite zajeti dež, ko pade, da ga lahko uporabite, ko ga nimate. Toda tudi na območjih, na katerih lahko pade več dežja, lahko zbiranje deževnice pomaga pri ravnanju z vodo. Med padavinami zadrži vodo, ki bi običajno šla naravnost v reke in potoke, kar povzroča poplave. Zadrževanje deževnice lahko zelo pomaga pri upravljanju podtalnice in upočasni kopičenje vode na nizko ležečih območjih.

To je nekoliko bolj zapleteno kot postaviti vedro in čakati na oblake, vendar se zbiranje deževnice vsekakor splača.

Vir:
www.modernfarmer.com

Škode in koristi od plevelnih rastlin

Pleveli so rastline, ki imajo negativen vpliv na razvoj in oblikovanje pridelka gojenih rastlin na kakršenkoli neposreden ali posreden način. Določene vrste rastlin nas ne motijo zgolj na mestih pridelave gojenih rastlin, temveč tudi na drugih rastiščih (transportne poti, zelenice, bivanjsko okolje…). Najširše gledano so pleveli vse rastline, ki se samoniklo razvijejo na rastiščih, ki jih človek izrablja za zadovoljevanje svojih interesov, in je njihov razvoj tam neželen iz kakršnegakoli vzroka.

Neko rastlino torej lahko označimo za plevel zgolj zato, ker ob nepravem času uspeva na rastišču, ki ga uporablja človek. V ožjem smislu so pleveli rastline, ki povzročajo velike izgube pridelka gojenih rastlin, škode od njih so očitne in preprosto merljive. Mednje štejemo tudi zajedavske in polzajedavske cvetnice.

Definicija plevela je zelo relativna. Drobna marjetica na zelenici je za nekoga lep okras, za drugega estetsko moteča struktura v uniformni »preprogi« trav, za vzdrževalca igrišča za golf pa je že pravi plevel. Med plevelno rastlinstvo lahko uvrstimo tudi grmovne in drevesne vrste. Primeri so drevesa in grmi na pašnikih ali ob transportnih poteh. Sem spadajo tudi posamezne vrste vodnih rastlin in alg. Te povzročajo različne težave, od tega, da zmanjšujejo pretočnost vodotokov, do tega, da izločajo strupene snovi za vodne organizme in za gojene rastline, ko vodo uporabimo za namakanje.

Na kakšen način pleveli zmanjšujejo kakovost in količino pridelka gojenih rastlin?

Skoraj v nobenem primeru posamezni vrsti plevela ni mogoče pripisati zgolj negativne vloge v agrarnih rastlinskih združbah rastlin, ki se pojavljajo v obliki polj, travnikov, pašnikov ali trajnih nasadov. Njihove neugodne učinke poznamo pač veliko bolje od koristnih. Le za redke rastline agronomi uporabljajo izraz absolutni plevel. To so rastline, pri katerih so do sedaj odkrili veliko neugodnih učinkov in praktično nobenega koristnega.

Izraz absolutni plevel navadno uporabimo samo za posamezno ožjo obliko pridelave. Tako sta čemerika (Veratrum spp.) in jesenski podlesek (Colchicum autumnale) za živinorejce absolutna plevela. Pri pridelavi krme še niso odkrili učinkov, ki bi jih lahko označili kot pozitivne. Širše gledano imata gotovo tudi ti dve rastlini v sebi uporabne učinkovine in v rastlinskih združbah prispevata pozitivno k njihovemu uravnoteženemu delovanju. Iz podleska so nekoč recimo pridobivali snov kolhicin (uporabljali so jo pri revmatičnih obolenjih, zlasti pri putiki).

Zakaj moramo pri sodobnih pristopih zatiranja plevelov vedno znova presojati med škodami in koristmi zmerne zapleveljenosti?

V preteklosti smo bili usmerjeni v popolno izključevanje tekmovanja med pleveli in gojenimi rastlinami, danes, ob odločanju pri zatiralnih ukrepih, vedno tehtamo med obojimi lastnostmi. Koristi in škode, povzročene od plevelov, se dinamično spreminjajo v času. Neželene plevelne rastline povzročajo več oblik neposredne in posredne škode. Zmanjšujejo količino in kakovost pridelkov gojenih rastlin. Izgube nastanejo zaradi odvzemanja hranil, vode, svetlobe, življenjskega prostora in zaradi alelopatskih učinkov (zaviranje ali preprečitev kalitve oziroma rasti rastlin).

Alelopatski učinki so težko merljivi, ker so posledica interaktivnega delovanja mnogih snovi, ki jih rastline izločajo skozi nadzemne in podzemne organe. V nekaterih razmerah na gojene rastline delujejo zaviralno, v drugih pa pospeševalno. Le malo je plevelov, pri katerih poznamo vse vidike njihovega alelopatskega delovanja. Veliko raziskav je bilo opravljenih pri kokalju (Agrostemma githago). Pri kokalju poznamo veliko zaviralnih in pospeševalnih učinkov, ne zgolj na poljščine in plevele, temveč tudi na povzročitelje bolezni in škodljivce. Njegove učinkovine uporabljajo kot pripravke za varstvo rastlin.

Pleveli spreminjajo klimatske in pedološke razmere rastišč gojenih rastlin. Lahko povečajo pojav nekaterih bolezni in škodljivcev. Navadno zvišujejo zračno vlago, izsušujejo tla in znižujejo temperaturo tal ter pritlehnih plasti zraka. Zaradi plevelov povzročene spremembe mikroklime v posevkih in nasadih pogosto ugodno vplivajo na razvoj bolezni in škodljivcev. V posevkih žit zaradi povečane vlažnosti pride do povečane okužbe z glivičnimi boleznimi (npr. pepelasta plesen in razne listne pegavosti). Enak učinek lahko opazimo pri sivi pesni listni pegavosti sladkorne pese ali pri krompirjevi plesni v krompiriščih.

Nič drugače ni v trajnih nasadih. V zapleveljenih vinogradih se bolje razvija peronospora vinske trte, v zapleveljenih nasadih jablan pa jablanov škrlup. Tudi mnogim škodljivcem ustreza spremenjena mikroklima, ki jo ustvarijo pleveli. Gosenice sovk in uši se v zapleveljenih poljščinah in vrtninah bolje razvijajo kot v tistih z redkimi pleveli.

Ali imajo pleveli neugodne učinke zgolj na pridelek gojenih rastlin ali poznamo tudi druge škodljive učinke?

Pleveli so vmesni gostitelji številnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev. Ti se lahko na njih in v njih ohranijo v obdobju, ko gojenih rastlin nimamo na voljo. Lahko so trajni »rezervoarji« virusov. Z virusi je lahko okuženo tudi njihovo seme, kar omogoča še posebej dolgo ohranjanje le-teh. Vplivi na kakovost pridelkov so različni. Pridelki, ki po žetvi vsebujejo velike količine plevelnih semen in ostankov plevelov, imajo seveda nižjo tržno vrednost. To je še posebej pomembno za semensko blago.

Stroški čiščenja (odstranjevanja rastlinskih delcev in semen plevelov) in sušenja po spravilu so lahko veliki. Pleveli v pridelkih, namenjenih za krmljenje živali, prav tako zmanjšajo tržno vrednost, dodatno pa so lahko primesi, sestavljene iz njih, strupene za domače živali. Za izboljšanje tržne vrednosti s pleveli kontaminiranih pridelkov moramo torej izvesti čiščenje, a to predstavlja dodatne stroške.

Mnogi pleveli povzročajo povišanje stroškov pri spravilu pridelkov. Lahko zmanjšujejo storilnost kombajnov in kakovost dela (večje izgube zrnja pri žitih in industrijskih rastlinah, več primesi pri sladkorni pesi) ali celo povzročajo lome strojev. Nekateri pleveli lahko upočasnijo sušenje zrnja, kar poveča stroške sušenja.

Specifično obliko škode povzročajo pleveli na travinju, saj omejujejo produktivno sposobnost travinja in zaradi strupenosti in neokusnosti kvarijo hranilno vrednost in užitnost krme za živali. Če se preveč razbohotijo, iz samonikle travniške ali pašniške združbe izrinejo najkakovostnejše trave, detelje in druge zeli. To so pogojni pleveli, ker nas začnejo motiti samo takrat, ko presežejo neki mejni delež in začnejo občutno zavirati razvoj kakovostnejših rastlin.

Pri obdelovanju zemljišč prav tako povečajo stroške obdelovanja zaradi zmanjšanja storilnosti. To pride še posebej do izraza v vrtnarstvu, pri katerem moramo pripraviti zemljišče z ustrezno strukturo talnih delcev, če želimo uporabiti sodobne stroje za sajenje sadik in polaganje folije. Posebna oblike posredne škode je zmanjšanje vrednosti kmetijskih zemljišč, kadar jih želimo prodati ali dati v najem. Močno zapleveljene njive niso primerne za pridelovanje nekaterih vrtnin in zahtevnejših poljščin, saj je pridelovanje na njih zaradi prevelikih stroškov za zatiranje plevelov nedobičkonosno.

Pleveli so vir peloda, ki povzroča alergijske motnje pri mnogih ljudeh, podvrženih alergijam. Najznačilnejši primer je alergija na pelod pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisifolia).

Katere so koristne lastnosti plevelov?

Če želimo predstaviti koristi plevelov, moramo omeniti vsaj naslednje učinke. Pleveli lahko predstavljajo izhodišče za žlahtnjenje kultiviranih genotipov. Pogosto predstavljajo vir genov za najrazličnejše lastnosti rastlin, ki jih danes še ne potrebujemo, morda pa jih bomo potrebovali v prihodnosti. Pleveli sicer odvzemajo hranila in slabšajo izkoriščanje osnovnih rastnih dejavnikov pri gojenih rastlinah, vendar vse, kar odvzamejo, ostane ujeto v njihovi zeleni gmoti. Ko propadejo, se v njih shranjene snovi in energija vrnejo v tla.

V določenih obdobjih rastne dobe lahko pleveli porabijo presežke hranil, ki bi se drugače izprala v podtalno vodo, in jih vgradijo v njihovo zeleno gmoto. Povsod prisotni erozijski procesi so velika grožnja za rodovitnost tal. Pleveli lahko dobro preprečujejo tako hidrološke kot vetrne erozijske procese. S pleveli se hrani na tisoče organizmov, ki imajo nevtralen odnos do gojenih rastlin ali pa imajo gojene rastline od njih celo koristi.

Rodovitnost tal se v trajnih monokulturah, od plevelov izrazito osiromašenih združbah, zelo zmanjša, saj se občutno zmanjša število tam živečih organizmov (bakterije, glive, žuželke…), ki sooblikujejo agromikroekosisteme. Številni pleveli so medonosne, zdravilne in aromatske rastline. Pridelovalne površine brez zmernih populacij plevelov so biološko gledano manj produktivni in manjvredni mikroekosistemi. Pleveli so hrana za tisoče organizmov, ki so skozi prehranske verige vezani nanje.