Prispevki

Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

Potreben je temeljit premislek o tem, kaj nam pomenijo kvalitetni agroživilski sistemi. Kako proizvajamo hrano in upravljamo svetovne prehranske verige ter z njimi povezane industrijske predelovalne sektorje, da bodo postali odporni in trajnostni.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih, je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

V Evropi se že priznava potreba po trajnostnem agroživilskem sistemu

Vendar je treba glede na vse večje vplive podnebnih sprememb in še vedno visoke emisije iz kmetijstva ta premik pospešiti, je navedeno v treh povezanih informativnih poročilih agencije EEA. Preobrazba evropskega kmetijskega sektorja in prehranskega sistema še nikoli ni bila tako pomembna, saj nedavna pandemija covid-19, vojna v Ukrajini in vplivi podnebnih sprememb povečujejo zaskrbljenost glede zanesljive preskrbe s hrano.

prehranski sistem

Model »Ponovni razmislek o kmetijstvu«

Le-ta obravnava kmetijstvo z različnih vidikov in raziskuje temeljne vzroke netrajnostnega razvoja ter možne poti naprej. Evropski zeleni dogovor in njegova strategija »od kmetije do vilic« opredeljuje kmetijstvo na več kot le gospodarski sektor: prispeva tudi k trajnostnim ciljem, kot so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter zanesljiva preskrba s hrano. Vendar pa povečanje učinkovitosti ni zaustavilo slabšanja stanja okolja v Evropi ali po svetu, je zapisano v poročilu.

Kljub znatnim naložbam v skupno kmetijsko politiko in druge ustrezne politike EU kmetijstvo še naprej prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, preveliki porabi vode in emisijam toplogrednih plinov.

Kar zadeva biotsko raznovrstnost, nedavne ugotovitve potrjujejo, da imata podnebne spremembe in intenzivno kmetijstvo pomembno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti žuželk po vsem svetu.

Poleg tega sta zapuščanje podeželja in izguba dediščine na podeželju v Evropi še vedno izziv.

Model »Preoblikovanje prehranskega sistema s pomočjo socialnih inovacij«

Le-ta preučuje družbene inovacije in z njimi povezano ključno vlogo pri preoblikovanju naših prehranskih sistemov v ekonomsko in socialno izvedljive in trajnostne. Študija ponuja vpogled v eksperimentiranje z alternativnimi načini pridelave, trgovanja in uživanja hrane. Vendar pa ugotavlja, da bodo za preoblikovanje sistemov proizvodnje in potrošnje v smeri družbene, gospodarske in okoljske trajnosti potrebni veliki premiki v načinu življenja ter vzorcih potrošnje in proizvodnje. Samo s skupni močmi vseh vpletenih akterjev bodo agroživilski sistemi zares delovali in se ohranjali.

trajnostno

Trenutna prizadevanja v kmetijskem sektorju

Medtem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov v EU od leta 1990 zmanjšale za tretjino, je bilo zmanjševanje emisij v kmetijskem sektorju počasnejše. Od leta 2005 je večinoma namreč stagniralo. Med letoma 1990 in 2000 so se v kmetijskem sektorju emisije dveh ključnih toplogrednih plinov, metana in dušikovega oksida, ki izhajata iz živinoreje in poljedelstva, občutno zmanjšale, in sicer za 15 %. Vendar se je stopnja zmanjševanja po letu 2000 upočasnila in od leta 2005 skoraj stagnira.

Na podlagi sedanjih politik in ukrepov držav EU se bo ta trend predvidoma nadaljeval do leta 2040. Se pa med letoma 2020 in 2040 pričakuje le 1,5 % zmanjšanje v skladu s tretjim informativnim poročilom agencije EEA.

Agroživilski sistemi – kje so priložnosti za spremembe?

Evropski zeleni posel in njegova strategija »od kmetije do vilic« prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Vključujejo poskuse z novimi živili, izdelki, storitvami ter poslovnimi in upravljavskimi modeli. Socialne inovacije vključujejo krajše verige preskrbe s hrano, kmetijstvo, ki ga podpira skupnost, urbano kmetovanje, rastlinsko prehrano, sheme javnih naročil, rešitve za živilske odpadke, izobraževanje o hrani in pobude za oblikovanje skupnosti.

Poskusi so različno zreli in novi, vendar pogosto omogočajo nove tehnologije in partnerstva. Spodbujati jih je treba, saj postopoma opuščamo netrajnostne modele proizvodnje, trgovanja in uživanja hrane. Za oblikovalce politik je razumevanje, katere družbene inovacije se pojavljajo, kdo jih spodbuja in kakšni so njihovi potencialni učinki, prvi ključni korak k ukrepanju. Le-to bo prispevalo k trajnosti prehranskega sistema.

Sodelovanje kmetov, potrošnikov in ostalih

Zagotoviti je treba tudi sodelovanje kmetov, potrošnikov in drugih agroživilskih akterjev. Ključnega pomena bo ozaveščanje kmetov o njihovih odgovornostih in tehničnih možnostih za zmanjšanje emisij. Tehnična in finančna podpora za naložbe ter prilagojeno svetovanje na ravni kmetij so na voljo v okviru skupne kmetijske politike. Vendar je za doseganje sprememb v kmetijsko-živilskih sistemih treba preseči vprašanja kako kmetovati.

agroživilski sistemi

Sodelovanje s širokim krogom družbenih akterjev pri raziskovanju novih načinov proizvodnje in potrošnje je ključnega pomena. Le tako lahko dosežemo odporne in trajnostne agroživilske sisteme.

Odgovornost za uspešen prehod na podnebno nevtralnost ni le na kmetih, temveč mora vključevati tudi potrošnike in druge agroživilske akterje. Izvajanje ukrepov krožnega gospodarstva v celotni vrednostni verigi bi lahko pripomoglo k nadaljnjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v agroživilskem sistemu. Možnosti za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje materialov ter večjo krožnost se začnejo že v fazi načrtovanja. Nato se to nadaljuje v fazah proizvodnje, potrošnje in ravnanja z odpadki v življenjskem ciklu agroživilskega proizvoda.

 

 

Vir:
www.eea.europa.eu

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

lokalno kmetovanje

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

lokalni kmetje

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

lokalno kmetijstvo

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

 

 

Vir:
info.bml.gv.at

7 zimskih aktivnosti za izboljšanje in pripravo vrta

Izkoristite zimski čas za pripravo na prihodnjo rastno sezono! Zastavite si cilje, kako organizirati njivo in vrt, da dobite več pridelka.

Pred zimo se vsi veselimo prepotrebnega prostega časa. Od podnebja, lege in tudi razmer na vrtu in v rastlinjaku je odvisno, kaj nam uspeva pozimi.

V topli gredi uspešno pridelujemo radič, motovilec in cikorijo. Ohrovt, blitva, por in korenje pa pogosto zdržijo dobršen del povprečne zime.

Kljub temu je obdobje zime, ki v naših krajih traja nekje od decembra do februarja, odlična priložnost za pripravo na naslednjo rastno epizodo.

Preverite nekaj načinov, kako se lahko ustrezno pripravite na novo sezono, a vam obenem ostane še dovolj časa za zimsko sprostitev in izobraževanje.

Ob prvem snegu lahko pripravite ptičje krmilnice, da boste preko zime hranili ptice.

  1. Očistite ostanke

Počistite obstoječe enoletnice in jih kompostirajte, da izboljšate rodovitnost tal v naslednjem letu. Z odstranjevanjem starega rastja pomagate odpraviti prezimujoče škodljivce in rastlinske bolezni. Toplota kompostiranja bo v veliki meri izločila škodljive organizme, ki bi sicer z veseljem prezimovali na vaši vrtni gredi.

  1. Zeleno gnojenje in pokrivni posevki

Glede na vašo lokacijo ter trajanje rastne in tržne sezone – razmislite o zelenem gnojenju, setvi pokrivnega posevka. S tem zaščitite tla in izboljšate njihovo rodovitnost. Če se vaša sezona konča že po zgodnjem poletnem spravilu pridelkov, je morda smiselno posejati pokrivni posevek, kot sta oves ali krmni grah. Te rastline bodo rasle do jeseni in odmrle ob zimskih zmrzalih. Koreninska struktura in biomasa rastlin bosta pomagali ohranjati kakovost tal.

Druga možnost je, da konec poletja ali zgodaj jeseni posadite pokrivne rastline, kot sta ozimna rž ali ozimna pšenica, kar bo imelo podobne prednosti in vam zagotovilo boljšo zaščito na prehodu iz zime v pomlad. Te posevke lahko v novi sezoni podorjete kot zeleno gnojilo.

Če nimate časa za pokrivne posevke ali ste predolgo čakali, ne skrbite. Vaša naslednja možnost je, da položite plast listja in slame, s tem zaščitite zgornjo plast tal. Če ste pripravili kompost, ga razporedite pod slamo, da bo spomladi pripravljen za sajenje.

  1. Načrt za naslednje leto

Ko je zemlja zazimljena, v roke vzemite papir in začnite načrtovati postavitev vrta za naslednjo sezono. Kolobarjenje je vedno dobra zamisel, ne glede na to, ali boste sadike prestavljali med različnimi gredami ali preprosto sadili na nasprotni strani vrta. Dobro je pogledati zapiske in skice o sajenju iz preteklih let, da se vidi, ali je bila zasaditev dobra, katere rastline si med seboj koristijo. Najmanj, kar lahko storite, je, da se spomnite, kaj je v zadnji rastni sezoni delovalo in kaj ne, ter naredite potrebne spremembe. Ali je bila lani kaka rastlina v senci? Ali so stranke zahtevale zelenjavo, ki ste jo pozabili posaditi? Zapišite te stvari, dokler so spomini še sveži.

  1. Naročite semena

Zima je primeren čas za načrtovanje naročil semen – na podlagi zadnjih uspehov in neuspehov lahko začnete pripravljati seznam, kaj bi radi naročili. Morda določena vrsta zelenjave ni uspela tako dobro, kot ste upali. Naredite analizo preteklih let in si pripravite strategijo, ki bo morda bolj ustrezala vašim talnim in podnebnim značilnostim. Z nekaj dodatnega časa, namenjenega raziskovanju prednosti in slabosti različnih vrst, boste močno izboljšali svoje možnosti za uspeh v naslednji sezoni.

  1. Očistite in popravite orodje

Po dolgi sezoni kopanja, pletja in pobiranja pridelka vaše orodje zagotovo potrebuje nekaj nege. Če pozimi naostrite rezila, lahko spomladi, ko vas preseneti nova rast, prihranite dragoceni čas. S popravilom pnevmatik, menjavo olja in načrtom vzdrževanja celotne opreme si boste zagotovili daljšo življenjsko dobo le-te.

Zima je tudi odličen čas za razmislek. Katera nova orodja bi si želeli imeti v prihodnjem letu?

  1. Razvijajte svoje podjetje

Na vrhuncu naporne rastne sezone je težko načrtovati rast in vzpostavljati nove odnose. Izkoristite počasnejšo sezono z obiskom lokalnih izobraževanj in delavnic, raziskovanjem novih tržnih priložnosti ali pripravo poslovnih načrtov.

  1. Sprostite se

Zima je dobrodošel čas za sprostitev. Najbolje, da ta čas čim bolje izkoristite za počitek in sproščanje ter se pripravite na naslednjo sezono! Ne pozabite se razvajati in uživati v času, ko si lahko oddahnete od dela, da boste v pomlad zakorakali polni elana in prerojeni.

Z nekaj zimske organizacije, strukture in načrtovanja, si lahko olajšate začetek opravil, ki vas čakajo spomladi.

 

Vir:

hobbyfarms.com

Spomladanska priprava terena in živali na pašo

Spomladi začnemo pasti živali čim prej, ko je ruša še zelo nizka. Pred prihodom živali na pašnik je treba pregledati elektro ograjo in jo po potrebi urediti oziroma popraviti. Preverimo tudi kole in izolatorje. Strgano žico je treba spojiti, tako da je spoj temeljit, torej je vzpostavljen dober stik. Napnemo tudi žico, ki smo jo pred zimo na napenjalcih popustili, da bi preprečili pokanje žice zaradi krčenja v mrazu. Posebej preverimo vse spoje, saj dober stik omogoča učinkovito delovanje elektro ograje.

Če opazimo, da je ograja neučinkovita, najprej preverimo izvedbo ozemljitve in spoje na ozemljitvi ter opravimo več meritev napetosti v različnih oddaljenostih od pašnega aparata. Le dobra ozemljitev s čvrstimi stiki zagotovi zanesljivo varovanje živali.

Na pašniku je treba spomladi razgrebsti krtine in živalske iztrebke. Če imamo malo čredink, torej se živali pogosto vračajo na isto zemljišče, je treba živalske iztrebke čim bolj pogosto razgrebsti, da se uniči čim več parazitov. To počnemo tudi med letom. Brananje na težkih tleh zagotovi prezračevanje travne ruše, ravnanje krtin in razprostiranje iztrebkov živali. Valjanje ruše pa je bolj primerno za lahka tla, kjer je travna ruša privzdignjena od zmrzali. Na tak način vzpostavimo stik korenin s tlemi in talno vlago. Travniško brano, ki učinkovito pomaga pri pripravi travinja, lahko najdete tukaj >>.

Spomladanski začetek paše

S pašo začnemo v aprilu, takoj ko vlažnost zemljišča to dopušča in je ruša visoka nad 5 cm. Spomladi trava hitro raste, in če hočemo izkoristiti kakovostna hranila ter ustvariti postopno priraščanje ruše po čredinkah, je treba čimprej začeti s pašo. Ne čakajmo višine trave, saj se morajo živali spomladi prilagoditi na drugačen obrok krme. Spomladi ima ruša 80% prebavljivost mlade trave, vsebnost beljakovin je velika, malo pa je vlaknin.

V času bujnejše rasti je predhodno nujna prilagoditev živali z zimskega na letni krmni obrok, ki naj traja vsaj 10 do 14 dni. Prvi dan pasemo le eno uro, drugi obrok je še zimski. Naslednji dan pasemo eno uro dlje in tako naprej. V desetih dneh se živali postopno prilagodijo na obrok sveže krme in navadijo na elektro ograjo. V času prilagajanja pazimo, da imajo živali dovolj suhe vlakninske krme.

Takšen zgoden in postopen prehod na pašo je koristen tako za živali kot za travno rušo. Ker je bila ruša zgodaj na hitro popasena, je bila s tem delno prizadeta in se običajna intenzivna rast spomladi delno umiri. Na tak način si ustvarimo stopničasto rušo po čredinkah.

Najprimernejša raba je pašno-košni sistem

Pomembno je, da skrbimo za primerno travno rušo in rodovitnost tal. Na pašnikih se ruša zgosti zaradi gaženja in pogoste nizke rabe. Živalski iztrebki pa so tudi vir hranil, predvsem s kalijem. Pašno-košni sistem je vsekakor najprimernejša raba, saj se izmenjujeta nizka in visoka raba, tako da se lahko uveljavijo nizke in visoke vrste trav.

Z večjimi vsebnostmi kalija in nizko rabo pa se razraste tudi bela detelja, ki je zelo hranilna in zelo zaželena na pašniku. Bela detelja je s svojim načinom vezave dušika iz zraka zato še bolj pomembna na ekoloških kmetijah. Gnojenje prilagodimo založenosti tal s hranili in rabi. Sveža živinska gnojila živalim smrdijo, zato jih uporabimo na čredinkah, ki jih najprej kosimo ali jih bomo pasli kasneje. Hlevski gnoj, gnojnico ali gnojevko trosimo po pašniku v jesenskem obdobju.

Pomembno pa je, da pašnikov ne gnojimo z živinskimi gnojili spomladi, saj se s tem poveča možnost širjenja parazitov na travniku.

Mineralna gnojila pa se morajo pred prihodom živali na pašnik raztopiti. Če so zaloge hranil v tleh skromne in če pašnik bolj intenzivno koristimo, je treba pognojiti tudi s fosforjem in kalijem. Na podlagi analiz tal (vsakih pet let) in predvidenega odvzema hranil glede na rabo priporočamo gnojenje na osnovi gnojilnega načrta.

 

Ustrezno poskrbite za vašo živino

Ne pozabimo urediti vsega potrebnega, da bodo živali imele dostop do vode vedno na vsaki čredinki. Korita morajo omogočati napajanje več živalim hkrati. Če je mogoče, korita za vodo premikamo, pohojene površine okrog korit pa sproti dosejemo s primerno travno-deteljno mešanico.

Povprečne dnevne potrebo po vodi so za krave od 50 l do 100 l na dan, goveje pitance od 20 l do 60 l na dan in drobnico do 12 l na dan.

Korita za mineralno-vitaminske dodatke naj bodo izdelana iz lesa ali kakega drugega primernega materiala in postavljena v čredinkah na nasprotni strani korit z vodo.

Pravilno in redno dodajanje mineralov je pomembno, saj je zaradi večjih količin kalija v tleh blokirano delovanje magnezija in natrija. Ob pomanjkljivem dodajanju mineralov se lahko pojavi pašna tetanija.

Zdravstvena zaščita je pomemben ukrep pred začetkom paše, saj moramo pašne živali predhodno (v hlevu) očistiti notranjih zajedavcev in jih zaščititi pred zunanjimi zajedavci (tretiranje). Posebno pozornost posvetimo občutljivim mladim živalim in paši na vlažnih tleh.

Leto 2021 je Mednarodno leto sadja in zelenjave

V našem življenjskem ciklusu ima vse večji pomen hrana. Tudi lokalno pridelana, za katero pa marsikdaj sploh ne vemo, da obstaja. Življenje je postalo hitro in navade kupcev omejene na velika nakupovalna središča.

Kje in kako izvedeti o kakovosti, pridelavi, tehnologiji in še čem, je letos Generalna skupščina Združenih narodov na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela resolucije, ki leto 2021 razglašajo za Mednarodno leto sadja in zelenjave.

Cilji Mednarodnega leta sadja in zelenjave 2021 so:

1. ozaveščanje in usmerjanje pozornosti politike na prehrano in zdravstvene koristi uživanja sadja in zelenjave,
2. spodbujanje uživanja raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane ter vpeljave življenjskega sloga z uživanjem sadja in zelenjave,
3. zmanjšanje izgub in odpadkov sadja ter zelenjave v prehranskih sistemih,
4. promocija najboljših praks o:

• spodbujanju trajnostne porabe in pridelave sadje ter zelenjave, s ciljem prispevati k trajnostnim prehranskim sistemom,
• izboljšanju trajnosti skladiščenja, prevoza, trgovine, predelave, prodaje na drobno, zmanjševanja izgub in odpadkov ter recikliranja in interakcije med temi procesi,
• vključevanju malih lastnikov, vključno z družinskimi kmetovalci, v lokalno, regionalno in globalno proizvodnjo, verige vrednosti s trajnostno pridelavo in porabo sadja ter zelenjave, pri čemer je potrebno upoštevati pomen sadja in zelenjave, vključno z avtohtonimi in domačimi sortami, za doseganje njihove prehranske varnosti, prehrane, preživetja in pravičnih dohodkov,
• krepitvi zmogljivosti vseh držav, zlasti držav v razvoju, za vpeljavo inovativnih pristopov in tehnologij v boju proti izgubam in odpadkom sadja in zelenjave.

Prvi vseevropski interaktivni zemljevid sezonskega sadja in zelenjave

Evropski center za informiranje o hrani (EUFIC) je objavil prvi vseevropski interaktivni zemljevid sezonskega sadja in zelenjave (za zdaj je samo v angleškem jeziku). V okviru mednarodnega leta sadja in zelenjave 2021 novi zemljevid ponuja natančne in znanstveno utemeljene informacije, ki potrošnike usmerjajo k bolj zdravi in trajnostni izbiri.

Ta dokument opisuje prednosti uživanja sadja in zelenjave, hkrati pa preučuje različne vidike sektorja sadja in zelenjave: od trajnostne proizvodnje in trgovine do ravnanja z izgubami in odpadki. Hkrati želijo spodbuditi večjo odločnost v smeri promocije pravičnejšega, bolj trajnostnega in bolj učinkovitega prehranskega sistema.

Po priporočilih FAO in WHO (Svetovne organizacije za zdravje) predstavljata sadje in zelenjava temeljni del zdrave prehrane, zato priporočajo, da naj bi odrasla oseba pojedla vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, rakom, sladkorno boleznijo in debelostjo, kot tudi za preprečevanje pomanjkanja mikrohranil.

»V Evropi smo navajeni, da imamo zelo veliko raznovrstne hrane na voljo vse leto, kar pomeni, da smo pogosto daleč od izvora pridelovanja. Ponosni smo, da smo lansirali to inovativno kartico za spodbujanje lokalne in sezonske porabe sadja in zelenjave, da bi ljudem pomagali do bolj raznolike, uravnotežene, zdrave in trajnostne prehrane.« Laura Fernandez Celemin, generalna direktorica EUFIC.

 

In kaj se bo v okviru Mednarodnega leta sadja in zelenjave dogajalo v Sloveniji?

Izvedli bomo številne promocijske dejavnosti in ozaveščanja potrošnikov o pomenu uživanja sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani, prehranski varnosti in prehranski samooskrbi ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ki ga najdete na tej spletni povezavi.

V Sloveniji smo se na promocijo lokalne hrane odzvali že v preteklosti, ko se je vzpostavila shema šolskega sadja, kasneje shema izbrane kakovosti, ves čas pa pristojno ministrstvo obvešča potrošnike o pomenu samooskrbe in jih usmerja v nakup lokalno pridelane hrane.

Cilj ministrstva je doseči 90% odzivnost kupca na lokalno pridelano hrano, saj navezanost domačega potrošnika na lokalno hrano posledično stabilizira lokalno pridelavo, kar pomeni tudi povečanje pridelave in predelave hrane. Za spodbujanje trajnosti in lokalnosti na področju prehrane je bila v Sloveniji sprejeta tudi resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«.

Eden od pomembnih ciljev Mednarodnega leta sadja in zelenjave je tudi zmanjšanje količin odpadnega sadja in zelenjave v prehranski verigi. Inovativni pristopi, izboljšane tehnologije in infrastruktura so ključnega pomena za povečanje učinkovitosti in produktivnosti v dobavnih verigah sadja in zelenjave ter posledično zmanjšanje izgub in odpadkov.

 

Vir članka