Prispevki

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Priprava na poznojesensko vrtnarjenje: Nasveti in triki za boljšo letino

/in /by

Ko se narava odene v jesenske barve in dnevi postanejo krajši, se vrtnarji pripravljajo na enega najpomembnejših vrtnarskih izzivov leta – jesensko vrtnarjenje. Ta čas ni le priložnost za zadnja pobiranja pridelkov in žetve, temveč tudi za načrtovanje in pripravo vrta na prihajajočo zimo. Jesen prinaša s seboj posebne naloge in zadovoljstva: od obiranja pozno zrelih sadežev do sajenja čebulnic, ki nas bodo razveseljevale spomladi.

V tem članku vam bomo ponudili nasvete in trike, kako maksimalno izkoristiti jesensko vrtnarsko sezono in si zagotoviti bogato letino v naslednjem letu.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

November in vrt

Novembrski vrt ponuja svojevrsten čar, čeprav se narava pripravlja na zimski počitek. V tem času lahko izkoristimo še zadnje tople dni za sajenje dreves in grmovnic, obrezovanje trajnic ter pripravo zemlje na zimski mirovanje. Zbiranje in kompostiranje odpadlega listja ni le koristno za vrt, ampak tudi simbolično dejanje, s katerim zaključujemo eno vrtnarsko obdobje in se pripravljamo na novo.

Vzdrževanje grmovja in listja

Kot del jesenskega vrtnarskega dela uporabite dober par škarij ali obrezovalnikov za striženje debelih stebel in odstranjevanje mrtvih vej in listov. To bo olajšalo vzdrževanje spomladi, preprečilo prekomerno rast in zmanjšalo odpadanje listja.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Uporaba jesenskega listja

Jesensko listje je lepo, vendar vrtovi z odraslimi drevesi na tleh pustijo veliko listja. Na srečo so listi zelo uporabni in jih ni treba zavreči z vrtnimi odpadki. Namesto tega dodajte listje na vaš domači kompostni kup, saj so odličen vir snovi, ki so bistvene za dober kompost.

Več o tem, kako si pripravite dober kompost, preberite v članku >>> Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadlega listja in vrtnih odpadkov

Pobiranje jesenskih pridelkov

Jesen je čas pobiranja poznih pridelkov na vrtu. Ne glede na to, ali imate velik vrt ali nekaj grmovnic in sadnih dreves, če živite v zmernem podnebju, je jesen čas za pobiranje krompirja, buč,  kapusnic in jagod v poznem obdobju. Domači pridelki popestrijo domačo kuhinjo in jedilnike.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Ohranjanje vlažnosti in zaščita trate

V pozni jeseni je pomembno zagotoviti, da trato redno zalivate, še posebej v suhih obdobjih. To je ključno za preprečevanje sušenja trave, ki se lahko kaže v obliki rjavih madežev. Idealno je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tako se zagotovi, da voda doseže korenine, ne da bi pri tem prišlo do prekomernega izhlapevanja. V tem času leta je pomembno, da trato pripravite na zimo, kar vključuje ustrezno nego in zaščito pred nizkimi temperaturami.

Jesensko vrtnarjenje in sajenje spomladanskih čebulnic

Medtem ko je zunaj še nekaj čudovitih okrasnih jesenskih rastlin, ki nam lepšajo pogled, le načrtujte vnaprej. Tako boste lahko uživali v barvitih narcisah, tulipanih in drugih spomladanskih cvetovih. Ti se pojavijo na vrtu že zgodaj spomladi, tako da le posadite čebulnice od septembra do decembra.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Sajenje dreves

Če razmišljate o sajenju dreves, je pozna jesen odličen čas za to, saj jim daje odličen začetek.

Ne pozabite na divje živali

Ne pozabite na divje živali, ki obiščejo vaš vrt, zlasti na premnoge ptice. Poskrbite, da boste redno nastavljali semena, oreščke in vodo za ptice. To je lahko življenjskega pomena med zimo, ko je hrana redka in mraz lahko povzroči težave.

Mulčenje

Ko končate s sajenjem, se lotite mulčenja. Ko temperature padejo in vreme postane bolj mokro, so vaše rastline bolj ranljive za vlaženje, koreninsko gnilobo, in če so dovolj oslabljene, za ličinke škodljivcev. Mulčite okoli korenin vaših rastlin z lesnimi sekanci, listi ali borovimi iglicami.

Kompost - Gorenc.si

Ponovno sejanje trate

Pravilna skrb za trato v jesenskih mesecih je bistvena tako za pripravo na zimo kot za spodbujanje zdrave bujne rasti spomladi. Ko ste pripravili trato za jesen s košenjem, zračenjem in nato sejanjem, boste dobro pripravili teren za ohranjanje hranil skozi jesen in zimo.

Uvedba pokrivnih posevkov

Za povečanje rodovitnosti tal Silvia Borges, trajnostna vrtnarka, predlaga uvedbo pokrivnih posevkov. To so posebne vrste rastlin, ki preprečujejo, da bi se vrt spremenil v vodno mesto, ko pride poznomarčevsko deževje. Poleg preprečevanja erozije tal pokrivni posevki povečujejo rodovitnost tal s proizvodnjo amonijaka skozi proces, imenovan dušikova fiksacija, kar ustvarja popolno zemljo za vaše najljubše rastline.

Trajnostni pristop k jesenskemu vrtnarjenju

Jesen ni le čas za obiranje in pripravo vrta na zimo, ampak tudi idealna priložnost za uveljavljanje trajnostnih praks v vrtnarjenju. Z osredotočenjem na metode, ki spoštujejo naravne cikle in podpirajo biodiverziteto, lahko vsak vrtnar prispeva k zdravju našega planeta. Uporaba organskih in lokalno pridelanih gnojil, izbira avtohtonih in odpornih rastlinskih vrst, ki zahtevajo manj vode in skrbi, ter prakse, kot je kompostiranje vrtnih odpadkov, ne le izboljšujejo rodovitnost tal, ampak tudi zmanjšujejo naš ekološki odtis. Poleg tega je jesen odličen čas za sajenje dreves in grmovnic. Te ponujajo zavetje in hrano divjim živalim, s čimer se krepi ekosistem vašega vrta. S temi dejanji ne le obogatimo svoj vrt, temveč prispevamo k večji okoljski zavesti in ustvarjamo zeleno dediščino za prihodnje generacije.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Jesensko vrtnarjenje je več kot le zaključna faza vrtnarske sezone; je čas za razmislek, načrtovanje in pripravo za prihodnost. Z ustrezno pripravo in upoštevanjem nasvetov, ki smo jih delili v tem članku, lahko svoj vrt spremenite v zimsko oazo miru in lepote. Hkrati pa zagotovite, da bo prihodnja sezona še bolj obilna in uspešna. Sajenje, obrezovanje, kompostiranje in skrb za divje živali so le delčki mozaika, ki sestavljajo uspešno in trajnostno vrtnarjenje. Vzemite si čas za svoj vrt in uživajte v zadovoljstvih, ki jih prinaša jesensko vrtnarjenje.

 

 

Vir:

www.realhomes.com
www.pennlive.com

 

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Lokalna pridelava hrane: Ključ do trajnostne prihodnosti

/in /by

V dobi globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in povečevanje prehranske negotovosti, je lokalna pridelava hrane postala ključna za izgradnjo močnih, zdravih in trajnostnih skupnosti. Od majhnih vrtičkov do velikih kmetij, ki poganjajo lokalne tržnice, lokalna pridelava hrane ne samo da zagotavlja svežino in kakovost, temveč igra tudi vitalno vlogo pri ohranjanju okolja, krepitvi lokalnega gospodarstva in povezovanju skupnosti.

Ta članek raziskuje večplastne vplive lokalne pridelave hrane in razkriva, zakaj je bistvena za našo prihodnost.

Lokalna hrana in njena vloga v družbi

Lokalna hrana ni le odgovor na potrebo po sveži in zdravi hrani, ampak igra pomembno vlogo tudi pri ohranjanju lokalnih ekosistemov in podpori lokalnega gospodarstva. Lokalno pridelana hrana zmanjšuje potrebo po dolgih transportnih poteh, s čimer se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in povečuje učinkovitost uporabe virov. Prav tako omogoča potrošnikom, da postanejo bolj povezani s hrano, ki jo jedo, in s kmeti, ki jo pridelujejo.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Ekološki vpliv lokalne pridelave

Lokalna pridelava hrane je ključnega pomena za zmanjšanje ekološkega odtisa našega prehranjevanja. Krajše transportne poti in manjša uporaba embalaže prispevajo k zmanjšanju odpadkov in emisij CO2. Lokalna pridelava pogosto vključuje tudi trajnostne kmetijske prakse, kot so kolobarjenje, uporaba naravnih gnojil in integrirano upravljanje škodljivcev, kar zmanjšuje vplive na okolje in ohranja biotsko raznovrstnost.

Socio-ekonomski vplivi lokalne pridelave hrane

Ko kupujemo lokalno pridelano hrano, neposredno podpiramo lokalno gospodarstvo. To ne samo ohranja in ustvarja delovna mesta v lokalnih skupnostih, ampak tudi krepi občutek skupnosti in pripadnosti. Lokalna pridelava spodbuja tudi razvoj lokalnih trgov in tržnic, ki so pomembna središča za izmenjavo znanj, izkušenj in kulturnih vrednot.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Pomembnost raznolikosti in kakovosti

Lokalno pridelana hrana pogosto ponuja širšo raznolikost sort in vrst, ki niso vedno na voljo v velikih trgovskih verigah. Ta raznolikost ne samo da obogati naš jedilnik, temveč tudi pomaga ohranjati tradicionalne in avtohtone sorte rastlin, ki so del naše kulturne dediščine. Poleg tega lokalno pridelana hrana pogosto presega standarde kakovosti, saj se prideluje v manjših količinah in s posebno pozornostjo do detajlov.

Okoljski in družbeni učinki lokalne pridelave hrane

Lokalna pridelava hrane prinaša dolgoročne pozitivne učinke na okolje in družbo. S podporo lokalno pridelanim izdelkom neposredno prispevamo k ohranjanju in obnovi lokalnih ekosistemov. Trajnostne kmetijske prakse, prilagojene naravnim ciklom in okoljskim pogojem, pomenijo manjšo obremenitev za zemljo in spodbujajo biodiverziteto.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnih praks

Lokalna pridelava hrane igra ključno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine in tradicionalnih kmetijskih praks. Z nakupom lokalno pridelane hrane ne podpiramo le okusa in raznolikosti, ampak ohranjamo zgodovino in identiteto skupnosti.

Vloga v izobraževanju in oblikovanju trajnostne prihodnosti

Lokalna pridelava hrane je ključna za izobraževanje mlajših generacij o pomenu trajnostnega življenja in odgovornega odnosa do hrane. Projekti, kot so šolski vrtovi in izobraževalne kmetije, mladim omogočajo razumevanje izvora hrane in njenega pomena za okolje in lokalno gospodarstvo.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Rešitve za globalne izzive

V obdobju globalnih izzivov, kot so klimatske spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, lokalna pridelava hrane ponuja praktične in trajnostne rešitve, globoko ukoreninjene v skupnostih. Podpora lokalnim kmetom in pridelovalcem je zato izbira za boljšo in zdravo prihodnost našega planeta in skupnosti.

Podpora lokalni pridelavi hrane ne pomeni le izbire zdravja in kakovosti. To je izbira za trajnostni način življenja, ki spoštuje naš planet in njegove prebivalce. Lokalna pridelava hrane je ključna za krepitev odpornosti naših skupnosti proti globalnim izzivom in za zagotavljanje zdrave prihodnosti prihodnjim generacijam. Z izbiro lokalno pridelane hrane prispevamo k močnejši, bolj trajnostni in pravični prihodnosti za vse.

 

 

Vir:

www.spadeandplow.com

Mleko - Gorenc.si

Miti in resnice o mleku: Kaj dejansko vemo?

/in /by

Mleko, tekoče zlato, ki poganja razvoj od zibelke naprej, se pogosto znajde v vrtincu debat med zdravstvenimi strokovnjaki, prehranskimi znanstveniki in ljubitelji zdrave hrane. S svojo bogato zgodovino uporabe in osrednjo vlogo v prehranski piramidi mnogih kultur je ta beli napitek postal več kot le del našega vsakdana – postal je simbol različnih prepričanj o zdravju in prehrani.

Na eni strani so zagovorniki njegovih nutritivnih prednosti, na drugi pa skeptiki, ki v mleku vidijo vir različnih zdravstvenih težav. Kako je torej mogoče, da je eno izmed najstarejših živil, ki jih pozna človeštvo, tako močno obdano z mitologijo in napačnimi predstavami? V nadaljevanju bomo razkrili nekaj mitov o mleku.

Mleko - Gorenc.si

Mleko – miti in resnice

1. Mit: Mleko je primerno le za otroke

Mleko zagotavlja številna hranila, ki so bistvena ne le za razvoj, temveč tudi za ohranjanje zdravja skozi celotno življenje. Pogosto ga povezujemo s kostno rastjo pri otrocih. Vendar študije kažejo, da uživanje mleka v odrasli dobi lahko igra ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni, kot so osteoporoza in hipertenzija. Zanimivo je, da so nekatere študije pokazale povezavo med rednim uživanjem mlečnih izdelkov in izboljšanjem mišične mase ter funkcije pri starejših odraslih. Tako mleko ostane relevantno živilo v vsakem življenjskem obdobju.

2. Mit: Vse mleko je enako

Mleka različnih živalskih vrst, kot so krave, koze in ovce, prinašajo raznolike hranilne profile in prebavljive lastnosti. Na primer, kozje mleko je pogosto lažje prebavljivo za ljudi, ki imajo težave s prebavo kravjega mleka, medtem ko ima ovčje mleko običajno višjo vsebnost maščob in beljakovin. Pomembno je razumeti, da naše telo različno reagira na različna mleka in da bi morali našo izbiro prilagoditi individualnim prehranskim in zdravstvenim potrebam.

3. Mit: Mleko povzroča akne

Medtem ko nekatere študije kažejo na povezavo med mlekom in aknami, številne druge to zavračajo. Kar kaže na to, da je zveza med obema zapletena in daleč od linearnega odnosa. Faktorji, kot so genske predispozicije, hormonske ravni in življenjski slog, igrajo pomembnejšo vlogo pri razvoju aken. Ne smemo pozabiti, da je koža ogledalo našega celotnega telesa in lahko odraža različna notranja neravnovesja ali težave, ki niso nujno povezane z eno samo vrsto hrane ali pijače.

4. Mit: Večina nas je laktozno intolerantnih

Čeprav je laktozna intoleranca razširjen pojav v nekaterih delih sveta, to še zdaleč ne drži globalno. Na primer, v nekaterih evropskih državah je večina populacije sposobna prebavljati laktozo v odrasli dobi. Tukaj je ključnega pomena razumevanje, da se sposobnost prebave laktoze lahko razlikuje ne le med različnimi populacijami, ampak tudi med posamezniki. Za ugotavljanje individualne tolerance je priporočljivo opazovati lastno reakcijo na mlečne izdelke in se po potrebi posvetovati z zdravstvenim delavcem.

5. Mit: Mleko ovira hujšanje

Številne razprave se vrtijo okoli vloge mleka v kontekstu hujšanja. Prevladujoči mit pravi, da mleko in mlečni izdelki lahko ovirajo hujšanje, kar pa je vprašanje, ki ga je vredno raziskati.
Znanstvene raziskave kažejo, da mleko dejansko lahko podpira proces hujšanja, vendar s svojo specifično vlogo. Po eni strani je mleko bogat vir beljakovin. To pomeni, da lahko povečuje občutek sitosti in s tem potencialno zmanjša vnos kalorij. Dodatno, nekatere študije nakazujejo, da kalcij, ki je v mleku v obilju, lahko vpliva na način, kako naše telo shranjuje maščobo.
Vendar je ključno poudariti, da je hujšanje kompleksen proces, ki vključuje mnoge dejavnike, vključno s celotnim življenjskim slogom, genetiko in splošnim prehranskim vnosom. Torej, medtem ko mleko lahko igra vlogo pri dieti in hujšanju, je njegov učinek odvisen od širšega konteksta posameznikove prehrane in aktivnosti.

Mleko - Gorenc.si

Mleko: Ključni hranilni vir za možgane

Nekatere študije poudarjajo, da mleko ni ključno le za fizično zdravje, ampak tudi za zdravje naših možganov, s poudarkom na določenih maščobnih kislinah, ki podpirajo kognitivne funkcije in mentalno zdravje.

Poudarek na kakovosti mleka

Pri razpravi o mleku je ključnega pomena poudariti vir in kakovost. Koristi mleka so najbolj izrazite, ko je le-to sveže, minimalno obdelano in idealno, pridobljeno iz ekološke pridelave.

Mleko v prehrani Slovencev

S svojo bogato hranilno vrednostjo in relativno nizko energijsko vrednostjo mleko predstavlja ključno živilo, vključeno v prehrano skoraj 60% odraslih Slovencev.

Mleko - Gorenc.si

Mleko ni zgolj bela tekočina

Mleko je zapleten, nutritivno bogat vir, ki nas lahko ob pravilni uporabi podpira skozi vse faze življenja. Ko postavljamo mleko pod mikroskop znanstvene in kulturne preiskave, odkrivamo svet, ki je veliko bolj raznolik in kompleksen, kot bi si morda mislili. Njegove koristi so neprecenljive, ko ga obravnavamo s spoštovanjem do svojega telesa in z razumevanjem svojih individualnih prehranskih potreb.

Miti in napačna prepričanja, ki obdajajo mleko, so zgolj ovira na poti do razumevanja, kako ga lahko vključimo v svoje življenje na zdrav in uravnotežen način. Znanje o mleku nam tako omogoča, da izbiramo na podlagi informiranosti in se odločamo na podlagi poznavanja dejstev, ne strahov. V času, ko je informacij več kot kdaj koli prej, je morda prav, da se vrnemo k osnovam, ponovno ovrednotimo svoje prehranske odločitve in mleko, to starodavno živilo, ponovno uvrstimo tja, kjer mu je mesto – v srce uravnotežene, zdrave prehrane.

 

Vir:

www.mayoclinic.org
www.agriculture.ec.europa.eu

Društva podeželskih žena - Gorenc.si

Društva podeželskih žena – njihove aktivnosti v Sloveniji

/in /by

Društva podeželskih žena predstavljajo ključen steber in izjemno pomembno obliko druženja za ženske na kmetijah. V odročnih krajih, kjer so družbene aktivnosti omejene, ti družabni krogi omogočajo ženskam, da se povežejo znotraj podobno mislečih. Sodelovanje v takšnih družabnih združenjih omogoča ženskam, da izboljšajo svoje socialne veščine in razširijo svojo mrežo poznanstev.

Društva podeželskih žena - Gorenc.si

Preko skupnih izletov, strokovnih ekskurzij in organiziranih dogodkov pridobijo nova znanja, ki jim koristijo tako na kmetiji kot tudi v vsakdanjem življenju. Pridruževanje skupinam s podobnimi interesi jih spodbuja, da se izobražujejo na različnih področjih, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi, ročnimi spretnostmi in kakovostjo življenja na podeželju.

Društva podeželskih žena - Gorenc.si

Kaj so glavne aktivnosti tovrstnih združenj?

  • Peka peciva in priprava pogostitev:

    Peka peciva in priprava pogostitev sta eni izmed glavnih dejavnosti društev podeželskih žena. Na različnih prireditvah, sejmih in lokalnih dogodkih postavijo svoje stojnice, na katerih lahko obiskovalci kupijo slastno drobno pecivo, domače potice, kruh in številne druge dobrote. S tem ohranjajo in promovirajo tradicionalne recepte ter kulinarično dediščino Slovenije.

  • Folklorna skupina in ljudske pevke:

    Mnoga društva podeželskih žena v Sloveniji imajo aktivne folklorne skupine in ljudske pevke. Te skupine se udeležujejo različnih folklornih prireditev, nastopajo na kulturnih dogodkih in se vključujejo v občinske prireditve. S tem prispevajo k bogatitvi kulturne dediščine in skrbijo za prenos tradicije na mlajše generacije.

  • Ustvarjalne delavnice:

    Društva podeželskih žena organizirajo tudi različne ustvarjalne delavnice, kjer članice skupaj ustvarjajo unikatne izdelke. Na teh delavnicah se prepletajo tradicionalne ročne spretnosti s sodobnimi tehnikami in materiali. Kar vodi k izdelavi raznovrstnih izdelkov, kot so ročno izvezeni prti, unikatni nakit, okraski za dom in še mnogo drugega. S tem spodbujajo kreativnost in podjetništvo na podeželju.

  • Promocija lokalnih proizvodov:

    Društva podeželskih žena si prizadevajo za promocijo lokalnih proizvodov in obrti. S tem krepijo tudi kmetijski turizem. Na svojih stojnicah in prireditvah pogosto ponujajo izdelke lokalnih kmetij in obrtnikov, s čimer spodbujajo lokalno gospodarstvo in poudarjajo pomen podpore lokalnim proizvajalcem. Sodelovanje z lokalnimi pridelovalci in obrtniki prispeva k ohranjanju avtentičnosti in raznolikosti podeželskih krajev po Sloveniji.

  • Izobraževalne dejavnosti:

    Društva podeželskih žena organizirajo tudi izobraževalne delavnice, predavanja in seminarje. Z njimi pokrivajo različna področja, kot so kulinarične veščine, vrtnarjenje, ohranjanje tradicije, ročna dela in druge uporabne veščine. Skozi izobraževanje se članice društev lahko še dodatno izpopolnjujejo in pridobivajo nova znanja, ki jim koristijo pri njihovih dejavnostih in v vsakdanjem življenju.

Društva podeželskih žena - Gorenc.si

Društva kmečkih žena niso omejena le na kulinarične dejavnosti, temveč imajo širok spekter interesov, ki bogatijo življenje žensk na kmetijah. Sodelovanje v organizaciji tečajev, izobraževanj, predavanj, razstav in drugih dogodkov jim omogoča osebno in strokovno rast. Hkrati pa pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja v kmečkih družinah.

Društva podeželskih žena - Gorenc.si

Pomen društev podeželskih žena za kakovost življenja

Tovrstna oblika druženja je za ženske na kmetijah izjemno pomembna, saj jih podpira pri soočanju z izzivi podeželskega življenja in krepi njihovo vlogo v skupnosti. S sodelovanjem v društvih kmečkih žena se krepijo medsebojne vezi, spodbuja se solidarnost in povezanost, kar prispeva k boljši kakovosti življenja na podeželju. Tako postanejo ženske na kmetijah ključne nosilke tradicije in kulturne dediščine ter pomembne soustvarjalke razvoja podeželskih skupnosti.

Društva kmečkih žena predstavljajo neprecenljivo družabno in kulturno središče za ženske na podeželju. Poleg tega, da omogočajo ženskam, da se povežejo in uživajo v medsebojni podpori, so ta društva tudi pomembna platforma za osebnostno rast in duhovni razvoj. Skozi izmenjavo izkušenj, izobraževalne dejavnosti, ustvarjalne delavnice in druge aktivnosti si ženske bogatijo znanje, razvijajo spretnosti in krepijo svojo vlogo v skupnosti.

Društva podeželskih žena - Gorenc.si

Društva kmečkih žena so prostor, kjer se prenašajo stare tradicije in običaji, kjer se skupaj ustvarjajo nove ideje ter se bogati kulturna dediščina. To ima še posebej pomembno vlogo pri prenosu teh vrednot na mlajše generacije, saj se tako zagotavlja, da se bogata kulturna dediščina podeželja ohranja in nadgrajuje tudi v prihodnosti.

Poleg tega, da društva kmečkih žena pomagajo ženskam razvijati svoje veščine in krepijo njihovo vlogo na kmetijah, so tudi odlična priložnost za ustvarjanje novih prijateljstev in medsebojnih vezi. Skozi sodelovanje v različnih dogodkih in projektih se gradijo trdna prijateljstva, ki še dodatno obogatijo življenje žensk na podeželju.

Vse te dejavnosti in koristi, ki jih prinašajo društva kmečkih žena, omogočajo ženskam, da se počutijo cenjene, pomembne in aktivne v svoji skupnosti. Sodelovanje v teh društvih jih opolnomoča in krepi njihovo samozavest, saj je prav to ključno za njihovo srečno in izpolnjeno življenje na podeželju.

Društva podeželskih žena - Gorenc.si

Aktivnosti društev podeželskih žena v Sloveniji

Le-te so izjemno pomembne za ohranjanje tradicij, kulture in dediščine podeželja. S peko peciva, organizacijo folklornih nastopov, ustvarjalnimi delavnicami, promocijo lokalnih proizvodov ter izobraževalnimi dejavnostmi članice društev prispevajo k bogatitvi kulturnega in družabnega življenja na podeželju. Hkrati pa skrbijo za prenos teh vrednot na mlajše generacije, ki bodo tako lahko nadaljevale in negovale tradicijo slovenskega podeželja. Društva kmečkih žena predstavljajo neprecenljiv prostor za ženske na podeželju. Znotraj njega se lahko povežejo, razvijajo svoje veščine in krepijo svojo vlogo v skupnosti. Tako prispevajo k boljšemu in bolj povezanemu življenju na podeželju.

 

 

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

Inovativni pristopi k poljedelstvu: prebojne tehnike za povečanje pridelka

/in /by

Poljedelstvo je ključna panoga kmetijstva, ki se nenehno razvija in išče nove načine za povečanje pridelka. V tem članku bomo raziskali inovativne pristope k poljedelstvu, ki omogočajo kmetom, da dosežejo visok donos na svojih poljih.

S sodobnimi tehnikami in napredno tehnologijo je mogoče doseči večjo učinkovitost, trajnost in produktivnost v kmetijskem sektorju. Spoznajmo deset najboljših praks kmetovanja ter prednosti in pot do trajnostnega kmetijstva.

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

10 NAJBOLJŠIH PRAKS KMETOVANJA:

1. Zasaditev različnih pridelkov
Z mešanjem različnih pridelkov na istem polju se izboljša izraba prostora, zmanjša se tveganje za bolezni in škodljivce ter optimizira rast in razvoj rastlin.

2. Gojitev pokrivnih rastlin
Pokrivne rastline ščitijo tla pred erozijo, ohranjajo vlago, izboljšujejo strukturo tal in povečujejo biotsko raznovrstnost.

3. Zmanjševanje obdelave tal
Minimalna obdelava tal zmanjšuje erozijo, ohranja mikroorganizme v tleh, zmanjšuje porabo goriva in povečuje rodovitnost tal.

4. Uporaba integriranega ravnanja s škodljivci
Namesto uporabe kemikalij za zatiranje škodljivcev se uporabljajo integrirane metode, kot so biološka kontrola, uporaba feromonov in privabljanje naravnih sovražnikov škodljivcev.

5. Kombinacija živine in poljščin
Živina lahko prispeva k izboljšanju kakovosti tal in povečanju rodovitnosti, medtem ko poljščine zagotavljajo hrano za živali.

6. Prevzemanje kmetijsko-gozdarskih praks
Kombinacija kmetovanja in gozdarstva omogoča bolj trajnostno rabo zemljišč ter povečuje biotsko raznovrstnost in shranjevanje ogljika.

7. Celostna uporaba kmetijskih zemljišč
Z vzpostavitvijo ekosistemskih storitev, kot so vodni viri, opraševanje in habitat za divje živali, se izboljša trajnostna raba kmetijskih zemljišč.

8. Uporaba permakulturnih praks
Permakultura združuje načela trajnostnega kmetijstva, oblikovanja in arhitekture za ustvarjanje vzdržnih in produktivnih ekosistemov.

9. Vključevanje biodinamičnega kmetovanja
Biodinamično kmetovanje temelji na celovitem pristopu k kmetovanju, ki upošteva naravne ritme in energije za povečanje plodnosti tal in kakovosti pridelkov.

10. Uporaba hidroponike in akvaponike
Hidroponika in akvaponika omogočata pridelavo rastlin brez zemlje, kar omogoča večjo učinkovitost pri uporabi vode in hranil.

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

POLJEDELSTVO, PREDNOSTI TRAJNOSTNEGA KMETIJSTVA IN POT DO NJEGA

Trajnostno kmetijstvo je ključno za zagotavljanje hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo in ohranjanje okolja. Z uporabo inovativnih pristopov k poljedelstvu se lahko dosežejo številne prednosti:

1. Ohranjanje okolja in preprečevanje onesnaževanja
Trajnostne prakse zmanjšujejo uporabo kemikalij, izboljšujejo kakovost tal in vode ter ohranjajo biotsko raznovrstnost.

2. Zmanjševanje stroškov in osredotočanje na dobiček
Učinkovitejše kmetovanje in optimizacija procesov omogočata zmanjšanje stroškov ter večji dobiček za kmete in kmetijska podjetja.

3. Izboljšanje pridelave hrane brez potratnosti
Z inovativnimi pristopi se lahko poveča pridelava hrane na omejenem prostoru, zmanjša odpadnost in izboljša prehranska varnost.

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

Pot do trajnostnega kmetijstva zahteva sodelovanje vseh deležnikov, vključno s kmeti, znanstveniki, vladami in potrošniki. Z uporabo sodobnih tehnologij, kot so napredna analitika, senzorji, napovedovanje vremena in umetna inteligenca, lahko dosežemo bolj trajnostno in učinkovito kmetijstvo.

• Preberite tudi >> Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Poljedelstvo z inovativnimi pristopi omogoča kmetom, da dosežejo večji donos in učinkovitost pri pridelavi hrane. S trajnostnimi praksami in napredno tehnologijo se lahko ohranja okolje, zmanjšujejo stroški in izboljšuje kakovost pridelkov. Pot do trajnostnega kmetijstva zahteva nenehno prilagajanje, sodelovanje in uporabo naprednih orodij. Z zavedanjem o pomembnosti trajnostnega kmetijstva smo na pravi poti k zagotavljanju varne in trajnostne preskrbe s hrano za prihodnje generacije.

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

 

Vir:

www.sciencedirect.com

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Sezonsko pridelovanje: Kako izkoristiti poletje za svežo in lokalno pridelano hrano?

/in /by

Poletje je čas, ko se narava razcveti in polja zaživijo v svoji najbujnejši podobi. To je tudi obdobje, ko imamo na voljo obilico sveže in lokalno pridelane hrane. Sezonsko pridelovanje nam omogoča izkoristiti to obilico in hkrati zavedati se pomena podpore lokalnim kmetijam.

V tem članku bomo raziskali, katero sadje in zelenjavo je najbolje pridelovati ter kupovati med junijem in koncem avgusta ter kako izkoristiti ta obilen pridelek za pripravo okusnih in zdravih obrokov.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

1. Prednosti sezonskega pridelovanja v poletnih mesecih

Sezonska hrana je sveža, okusna in bolj hranljiva kot hrana, ki jo uživamo izven sezone.

Tukaj je nekaj prednosti sezonskega pridelovanja v poletju:

• Svežina in kakovost: sezonska hrana je nabrana v času, ko je na vrhuncu svežine, kar ji daje izboljšan okus in teksturo.
• Prehranska vrednost: sveže pridelana hrana vsebuje več hranilnih snovi in vitaminov, saj ni podvržena dolgotrajnemu skladiščenju in transportu.
• Lokalna podpora: nakup in uživanje lokalno pridelane hrane pripomoreta k podpori domačim kmetijam in gospodarstvu ter zmanjšujeta ogljični odtis zaradi krajšega transporta.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

2. Kako izkoristiti sezonsko pridelavo v poletju

• Obisk lokalnih kmetijskih tržnic: kmetijske tržnice so odličen kraj, kjer lahko najdemo sveže pridelke z bližnjih kmetij. Redno preverjajmo urnike tržnic in jih obiskujmo.
• Vrtičkanje in gojenje lastne hrane: poletje je idealen čas za gojenje zelenjave, zelišč in sadja v lastnem vrtu ali na balkonu. To nam omogoča, da sami pridelamo hrano in se povežemo z naravo.
• Pridelava hrane v skupnosti: skupnostni vrtovi in kooperative so odličen način za sodelovanje z drugimi ljubitelji vrtnarjenja ter za delitev pridelka in znanja.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

3. Kulinarični užitki s svežo sezonsko hrano

• Recepti za poletne jedi: iz sezonskih sestavin lahko pripravimo raznovrstne in okusne jedi, kot so solate s svežim sadjem in zelenjavo, lahkotne juhe, sveže stisnjeni sokovi, smutiji, osvežilni napitki in sladoledi.
• Vključevanje lokalnih sestavin v jedilnik: kuhajmo z lokalno pridelanimi sestavinami, kot so sveža zelenjava, sadje, meso, jajca, mlečni izdelki in žita. S tem podpiramo lokalno gospodarstvo ter uživamo v najboljši kakovosti.

Članek sadno drevje

Kaj je sezonska hrana?

Sezonska hrana je hrana, ki jo kupujemo in uživamo v času, ko je pridelana. To pomeni, da uživamo sadje in zelenjavo takrat, ko je na voljo lokalno in sveže.

Zakaj je pomembno jesti hrano v sezoni?

Hrana, ki je pridelana v sezoni, je sveža, okusna in bolj hranljiva kot hrana, ki je uživana izven sezone. Ko kupujemo in uživamo sezonsko hrano, podpiramo lokalne kmetije in prispevamo k ohranjanju okolja.

Zakaj je pomembno jesti lokalno pridelano hrano?

Nakup hrane, pridelane lokalno, pomaga podpirati lokalne kmetije in ohranjati kmetijska zemljišča ter odprt prostor v naši skupnosti. Denar, ki ga porabimo za lokalne izdelke, ostane v skupnosti in se ponovno vloži v druge lokalne posle. Poleg tega lahko lokalni pridelovalci povedo, kako je hrana pridelana, kar nam omogoča večjo transparentnost in zavedanje o naši hrani.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

6 nasvetov za sezonsko pridelovanje in poletno pridelavo zelenjave

  1. Prilagodite pridelavo svoji regiji
    Izberite sorte, ki bodo uspevale na vašem specifičnem področju. Če je rastna doba krajša, izberite hitro rastoče vrste. Za vroča podnebja izberite sorte, ki prenašajo visoke temperature.
  2. Uporabite zastirko
    Okoli rastlin razporedite 1- do 2-centimetrski sloj komposta ali druge organske snovi. To bo pomagalo ohranjati vlago, zavirati rast plevelov in zniževati temperaturo tal.
  3. Namakanje
    Rastline zalivajte zjutraj, da zmanjšate izhlapevanje in se izognete boleznim listov. Kapljično namakanje pomaga pri varčevanju z vodo in zmanjšuje bolezni, ki se prenašajo z zalivanjem nad rastlinami. Pravilno zalivanje je še posebej pomembno med tvorbo plodov.
  4. Zagotovite senco
    Rastline, kot so listnata zelenjava, grah, brokoli, cvetača in pesa, imajo korist od delne sence med najbolj vročim delom dneva, še posebej v toplejših podnebjih. Posadite jih na mestih, ki nudijo zaščito pred vročim popoldanskim soncem ali uporabite senčno mrežo.
  5. Neprekinjeno sajenje
    Rastline, kot so nizki fižol, pesa in solata, vsakih nekaj tednov poleti ponovno posejemo, da zagotovimo neprekinjeno pobiranje. Jesenske pridelke začnemo saditi sredi ali proti koncu poletja.
  6. Spravilo
    Zelenjavo trgajte zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Pridelek bo ostal hrustljav, svež in bolj okusen kot zelenjava, ki je pobrana v vročini dneva.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Sezonsko pridelovanje – poglejmo, kako je s sajenjem in spravilom od junija do konca avgusta!

Junij:

V juniju so končno zreli številni posevki, ki smo jih sadili spomladi, in nekatero jagodičevje. Ta mesec je idealen za uživanje lokalno pridelanih jagod, ki so dozorele na soncu poletne sezone.

Sadje in zelenjava za spravilo ali nakup v juniju vključujeta mladi korenček, bob, rdečo peso, bučke, ribez, kosmulje, solato, peteršilj, radič, rukolo, špinačo, pomladno zelje, mlad čebulček in jagode.
Zelenjava, primerna za sejanje in sajenje v juniju, vključuje bučke, kumare, francoski fižol in solato.

Julij:

Poletje je v polnem razmahu, vrtovi in pridelovalne površine so polni solatnih listov, zelenjave in jagodičja. To je najboljši čas za gomoljnice in krompir ter obilo drugih sezonskih dobrot.

Sadje in zelenjava za spravilo ali nakup v juliju vključujeta rdečo peso, borovnice, zelje, korenje, češnje, bučke, kumare, ribez, koromač, francoski fižol, kosmulje, solato, krompir, mladi grah, radič, maline, stročji fižol, špinačo, mlad čebulček, šalotko in paradižnik.
Zelenjava, primerna za sejanje in sajenje v juliju, vključuje koromač, kodrolisti in dolgolisti ohrovt, kitajsko zelje, peteršilj in rukolo.

Avgust:

Rastline, ki obožujejo toploto, kot so paradižniki, kumare in čiliji, so sedaj na svojem vrhuncu. Tudi jajčevci in paprike so v polnem rastju.

Sadje in zelenjava za pravilo ali nakup v avgustu vključujeta jajčevce, rdečo peso, robide, borovnice, brokoli, zelje, cvetačo, korenje, zeleno, rdečo peso, bučke, kumare, koromač, francoski fižol, solato, grah, paprike in čili, slive, krompir, maline, stročji fižol, mlad čebulček, koruzo in paradižnik.
Zelenjava, primerna za sejanje in sajenje v avgustu, vključuje solato, kitajsko zelje, peteršilj, rukolo in špinačo.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Poletje je čas, ko lahko izkoristimo obilico sveže in lokalno pridelane hrane. Sezonsko pridelovanje nam omogoča uživanje v svežih, okusnih in hranljivih sestavinah ter podporo lokalnim kmetom. Hkrati pa to tudi prispeva k ohranjanju okolja in zmanjševanju ogljičnega odtisa. Ne zamudimo priložnosti, da se povežemo z naravo, se razvajamo v kulinaričnih užitkih poletja ter prispevamo k trajnostnemu načinu prehranjevanja. Izkoristimo poletje za svežo in lokalno pridelano hrano!

 

Vir:

www.nationaltrust.org.uk

Gorenc.si - Prehrana - kaj bomo jedli v prihodnosti?

Prehrana – kaj bomo jedli v prihodnosti?

/in /by

Razmišljate o tem, kaj bo prehrana prihodnosti?

Svet se hitro spreminja. Spremembe, ki se odvijajo v našem okolju, gospodarstvu in tehnologiji, neposredno vplivajo na to, kaj in kako bomo jedli v prihodnosti. Zaskrbljenost glede podnebnih sprememb, izčrpanosti naravnih virov in zdravja nas spodbuja, da iščemo nove načine pridelave hrane in prehranjevanja, ki so trajnostni, zdravi in prijazni do okolja.

Ena od največjih sprememb, ki se obeta v prehranjevalnih navadah, je prelomna točka v pridelavi hrane. Obstoječe metode pridelave hrane pogosto povzročajo velike emisije toplogrednih plinov in prispevajo k degradaciji zemlje, kar ogroža trajnost globalne prehranske verige. Vendar pa nam tehnološki napredek omogoča, da te izzive obrnemo sebi v prid.

Kateri so ključno trendi, ki jih opažamo glede prihodnosti prehrane?

Gorenc.si - Prehrana - kaj bomo jedli v prihodnosti?

1. Meduze

Naša potreba po pridobivanju hrane iz oceanov je vedno večja, saj se ribje staleže izčrpava. Kot odgovor na to se pojavlja zanimanje za uživanje meduz. Sveža meduza je nizkokalorična, bogata z beljakovinami in antioksidanti ter ima nežen, slan okus. V nekaterih kulturah se že uporablja kot alternativa čipsom.

2. Embalaža za užitna živila

Plastika je ena od največjih okoljskih težav današnjega časa, zlasti embalaža za živila. Rešitev se kaže v uporabi užitne embalaže, narejene iz naravnih sestavin, kot so morske alge in krompirjev škrob. Takšna embalaža je okolju prijazna, saj se lahko zaužije ali razgradi.

Gorenc.si - Prehrana - kaj bomo jedli v prihodnosti?

3. Morske alge – prehrana prihodnosti

Zaradi degradacije tal se vedno več ljudi obrača k morskim rastlinam kot pomembnemu viru hrane. Morske alge so bogate z vlakninami, vitamini, minerali in antioksidanti. Poleg tega ponujajo različne okuse in teksture, ki se lahko uporabljajo v različnih jedeh, kot so juhe, solate, peciva in smoothiji.

4. Meso, vzgojeno iz celic

Kultivirano meso, ki ga pridelujejo iz živalskih celic v laboratoriju, postaja vse bolj obetavna možnost, nova prehrana prihodnosti. To meso ima enake lastnosti kot tradicionalno meso, vendar ga je mogoče pridelovati brez negativnih vplivov konvencionalne živinoreje.

5. Žuželke

Žuželke so bogate z beljakovinami, vlakninami, minerali in vitamini ter jih jedo po vsem svetu. Žuželke so okolju prijazen vir hrane, saj zahtevajo manj zemlje, vode in energije ter proizvajajo manj toplogrednih plinov v primerjavi z živinorejo.

Gorenc.si - Prehrana - kaj bomo jedli v prihodnosti?

6. Kaktusi

Kaktusi, ki so razširjeni po vsem svetu, so postali zanimiv vir hrane zaradi svoje vsestranskosti. Obstaja več kot 1.500 vrst užitnih kaktusov, ki se lahko uporabljajo v različnih jedeh, kot so solate, juhe, peciva in celo vino. Kaktusi so bogati z vlakninami, vitamini in mikrohranili ter predstavljajo trajnostno možnost pridelave hrane.

7. Žita in psevdožita – prehrana prihodnosti

Monokulture in zmanjšana raznolikost pšenice negativno vplivajo na tla in biotsko raznovrstnost. Zamenjava pšenice z drugimi vrstami žit, kot je amarant, lahko izboljša naše zdravje in okolje. Amarant je bogat z beljakovinami, ne vsebuje glutena in je hranljiv vir vlaknin in antioksidantov. Prav tako se povečuje priljubljenost drugih žit, kot so kvinoja, pira, ajda, divji riž in proso.

Gorenc.si - Prehrana - kaj bomo jedli v prihodnosti?

8. Sezonski pridelki, pridelani v mestu

Mestno kmetovanje postaja vse bolj priljubljeno, saj ljudje odkrivajo prednosti pridelave hrane na zasebnih vrtovih, balkonih, strehah in drugih urbanih površinah. Lokalno pridelana hrana ima daljši rok trajanja, manjši ogljični odtis in prispeva k večji samozadostnosti pri oskrbi s hrano.

9. Rastlinske beljakovine

Prehrana rastlinskega izvora postaja vse bolj priljubljena zaradi njenega bogastva z beljakovinami, vlakninami in hranili. Rastline, bogate z beljakovinami, kot so soja, leča, čičerika, kvinoja, fižol, oreščki in semena, so okusna in zdrava alternativa mesu, prava prehrana prihodnosti.

Gorenc.si - Prehrana - kaj bomo jedli v prihodnosti?

10. Trajnostni ribolov

Zaradi ogroženosti ribjih staležev se vedno več ljudi odloča za ribe, ki se gojijo trajnostno, kot sta pangasius in tilapija. Takšne ribe so prilagojene spremembam v okolju, njihova gojitev pa lahko zmanjša pritisk na ogrožene vrste in prispeva k trajnostnemu ribolovu.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

S tehnološkim napredkom in osredotočenostjo na trajnost lahko pričakujemo, da bo prehrana prihodnosti bolj ekološka, raznolika in zdrava. Poleg nove vrste hrane pa bo tehnologija pomembno vplivala tudi na način, kako jemo in kako se hrana dostavi do nas. Digitalizacija je že izboljšala dostopnost in dostavo hrane, kar bo v prihodnosti postalo še pomembnejše.

V prihodnosti bomo morali sprejeti celostni pristop k prehrani, ki bo upošteval ne samo okoljske in tehnološke dejavnike, temveč tudi socialne in kulturne vidike. Z uporabo inovativnih pristopov k pridelavi hrane in prilagajanjem prehranjevalnih navad bomo lahko ustvarili trajnostno prehransko prihodnost za nas in prihajajoče generacije.

Priprava na prehrano prihodnosti je priložnost za inovacije in trajnostne rešitve. Z zavedanjem o vplivih naših prehranjevalnih navad in z odprtim umom lahko oblikujemo boljšo prihodnost, v kateri je hrana okusna, zdrava, trajnostna in dostopna vsem.

 

 

Vir:
www.thehealthyjournal.com
www.bbc.com

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti trajnostne pridelave hrane

/in /by

Ekološko kmetijstvo je pristop k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih. Ta praksa se osredotoča na uporabo naravnih virov, zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V tem članku bomo raziskali prednosti in slabosti ekološkega kmetijstva ter razložili, zakaj je ta trajnostna metoda pridelave hrane postala vse bolj priljubljena.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Prednosti ekološkega kmetijstva

1. Boljša kakovost hrane

Ena izmed ključnih prednosti ekološkega kmetijstva je zagotavljanje boljše kakovosti hrane. Pri pridelavi ekoloških pridelkov se ne uporabljajo sintetični pesticidi, herbicidi ali umetna gnojila. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za nadzor škodljivcev, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. To pripomore k zmanjšanju tveganja za ostanke kemikalij v pridelkih ter omogoča pridelavo hrane z manjšo vsebnostjo pesticidov, kar je zdravju ljudi prijazno.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

2. Ekološko kmetijstvo = ohranjanje okolja

Ekološko kmetijstvo se osredotoča na ohranjanje in varovanje okolja. Pri tej metodi pridelave se uporabljajo prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na vodne vire, zrak in tla. Namesto kemičnih gnojil se pogosto uporabljajo organska gnojila, ki zmanjšujejo izpiranje hranil v vode ter preprečujejo onesnaževanje vodnih virov. Prav tako se spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov za koristne organizme ter se izogiba gensko spremenjenim organizmom (GSO). S tem se ohranja naravno ravnovesje ekosistemov.

3. Podpora lokalnim gospodarstvom

Ekološko kmetijstvo spodbuja lokalno gospodarstvo in krepitve skupnosti. Pridelava ekološke hrane na lokalni ravni omogoča neposreden stik med kmetom in potrošnikom. To pomeni, da se denar precej bolj neposredno vrača v lokalno skupnost, saj se večji del dobička zadrži na lokalni ravni. Poleg tega spodbuja lokalno samooskrbo, kar pripomore k večji varnosti in neodvisnosti pri oskrbi s hrano. S podporo lokalnemu gospodarstvu se krepijo lokalna delovna mesta in ustvarjajo nove priložnosti za zaposlitev.

4. Varovanje zdravja živali

Ekološko kmetijstvo postavlja tudi visoke standarde za dobrobit živali. Kmetije, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo hrane, morajo zagotavljati prostorne in naravne življenjske pogoje za živali. To pomeni, da živali uživajo večje prosto gibanje, dostop do paše na prostem ter kakovostno hrano in vodo. Uporaba hormonov za spodbujanje rasti in rutinske uporabe antibiotikov se omejuje ali prepoveduje, kar prispeva k zdravju in dobremu počutju živali.

Slabosti ekološkega kmetijstva

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

1. Manj pridelka

Ena izmed slabosti ekološkega kmetijstva je, da lahko pride do manj pridelka v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom. Omejevanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter naravni pristopi za nadzor škodljivcev lahko vplivajo na pridelek in povzročijo večjo izpostavljenost rastlin škodljivcem. Prav tako se lahko zaradi upoštevanja ekoloških standardov pojavijo težave pri obvladovanju določenih bolezni in plevelov, kar lahko negativno vpliva na pridelek in donos.

2. Večji stroške pridelave

Ekološko kmetijstvo pogosto zahteva več dela, časa in virov, kar lahko poveča stroške pridelave hrane. Zaradi omejenega upravljanja škodljivcev in bolezni je potrebno več ročnega dela za obdelavo pridelkov. Prav tako so lahko stroški certificiranja ekološke pridelave visoki. Zaradi tega se pogosto cene ekoloških izdelkov na trgu višje od konvencionalnih izdelkov.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

3. Omejen dostop do ekoloških izdelkov

Kljub naraščajočemu povpraševanju po ekološki hrani je še vedno omejen dostop do teh izdelkov v nekaterih regijah. Ekološko kmetijstvo zahteva specifična znanja in veščine, ki morda niso na voljo vsem in v vseh krajih. Zaradi naštetega se lahko potrošniki soočajo z omejenim izborom ekoloških izdelkov ali pa so prisiljeni plačevati precej višje cene za njihov nakup.

4. Večja izpostavljenost tveganjem

Ekološko kmetijstvo se pogosto sooča z večjimi tveganji glede bolezni in škodljivcev, ki lahko prizadenejo pridelke. Ker se v ekološkem kmetijstvu ne uporabljajo sintetični pesticidi, je za obvladovanje teh težav potrebno zanašanje na naravne metode, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. Vendar te metode pogosto niso tako učinkovite kot konvencionalni pesticidi, kar pomeni, da se ekološki kmetovalci vsako leto znova srečujejo z dodatnimi tveganji. V primeru epidemij bolezni ali večjega napada škodljivcev se lahko izgube pridelka znatno povečajo.

5. Omejena skalabilnost

Ekološko kmetijstvo pogosto temelji na manjših kmetijah, ki se osredotočajo na lokalno pridelavo hrane. To omejuje njegovo skalabilnost in sposobnost, da se v celoti zadovolji globalno povpraševanje po hrani. Ker so ekološke prakse bolj zahtevne in zahtevajo več dela, jih je težje implementirati v velikem obsegu. To lahko vodi do omejenega dostopa do ekološke hrane za večje populacije.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo – pod črto

Ekološko kmetijstvo ima svoje prednosti in slabosti. Zagotavlja boljšo kakovost hrane, ohranja okolje, podpira lokalna gospodarstva in varuje zdravje živali. Vendar pa lahko pride do nižjih pridelkov, večjih stroškov pridelave, omejenega dostopa do izdelkov ter večje izpostavljenosti tveganjem.

Kljub tem slabostim se ekološko kmetijstvo vse bolj uveljavlja kot trajnostna in okolju prijazna metoda pridelave hrane, ki prispeva k bolj zdravi in trajnostni prehranski prihodnosti.

 

Ekološko kmetijstvo: Prednosti in slabosti

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

Več o EU usmeritvah si lahko preberete v našem članku >> EU nagrade ekološkim pridelovalcem

 

Vir:

www.mayoclinic.org
www.agriculture.ec.europa.eu

Članek EU nagrade

EU nagrade ekološkim pridelovalcem

/in /by

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

V ta namen akcijski načrt vključuje uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.

Evropska komisija se je odločila, da bo do leta 2030 ekološkemu kmetovanju namenjenih 25 % kmetijskih zemljišč v EU in da se bo znatno povečala ekološka akvakultura.

Članek EU nagrade

O ekoloških nagradah EU

Povečanje ekološke pridelave bistveno prispeva k zmanjšanju uporabe kemičnih gnojil, pesticidov in protimikrobnih sredstev. Obenem pozitivno vpliva na podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost in dobro počutje živali. Zato je bila ekološka pridelava opredeljena kot ključna pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije “od vil do vilic” in strategije o biotski raznovrstnosti. Komisija je opredelila cilj, da bo do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč v EU namenjenih ekološkemu kmetovanju in da se bo znatno povečalo ekološko ribogojstvo.

V podporo temu cilju je Komisija marca 2021 sprejela akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, vključno z uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.
Te nagrade bodo drugič podeljene v letu 2023.

Članek EU nagrade

Kategorije in nagrade

Sistem ekoloških priznanj EU obsega 7 kategorij in 8 posameznih priznanj. Priznanja se podeli različnim akterjem v ekološki vrednostni verigi, ki so razvili odličen, inovativen, trajnosten in navdihujoč projekt z resnično dodano vrednostjo za ekološko pridelavo in porabo.

Kategorija 1:

Najboljši ekološki kmet (ženska) in najboljši ekološki kmet (moški)
Cilj te nagrade je nagraditi kmeta (eno žensko in enega moškega). Nagrado organizirata COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Kategorija 2:

Najboljša ekološka regija
Cilj te nagrade je nagraditi regijo. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 3:

Najboljše ekološko mesto
Cilj te nagrade je nagraditi mesto. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Članek EU nagrade

Kategorija 4:

Najboljše ekološke bio-okrožje
Namen te nagrade je nagraditi “bio-okrožje”. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 5:

Najboljše MSP za predelavo ekološke hrane
Namen te nagrade je nagraditi mala in srednje velika podjetja (MSP), ki predelujejo ekološke proizvode. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 6:

Najboljši prodajalec ekoloških živil na drobno
Namen te nagrade je nagraditi maloprodajno živilsko podjetje iz MSP, ki prodaja ekološke izdelke. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 7:

Najboljša ekološka restavracija/prehranska storitev
Namen te nagrade je nagraditi restavracijo/prehransko storitev MSP (samostojno ali v sklopu hotela) in/ali prehransko storitev (gostinski obrat ali menza), ki v svojem jedilniku predlaga ekološko certificirane reference. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Članek EU nagrade

Slovesna podelitev nagrad za leto 2022 je bila organizirana na ekološki dan EU 23. septembra 2022. Zmagovalci so bili povabljeni na dogodek v Bruselj, kjer so prevzeli nagrade. Na tem dogodku so sodelovali predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Zmagovalci so s primeri najboljših praks lahko širši javnosti predstavili svoje projekte.

Zmagovalce posameznih kategorij si lahko ogledate v video posnetku >>> YouTube video

Nagrado za najboljšega ekološkega kmeta je dobil David Pejić iz Eko imanje ZRNO, Hrvaška.

David Pejić pravi: “Na Zrnu združujemo najsodobnejše ekološke regenerativne prakse za pridelavo celovite ekološke hrane od kmetijske kulture do končnega izdelka.”

 

Vir:

agriculture.ec.europa.eu

Članek sadno drevje

Sadno drevje – kdaj je primeren čas za njegovo obrezovanje?

/in /by

Če se sprašujete, kdaj obrezati sadno drevje, je odgovor na to vprašanje odvisen od vaših ciljev. Ali želite spodbuditi mlado sadno drevo k hitrejši rasti? Ali želite zmanjšati velikost posameznega drevesa? S pravilnim obrezovanjem sadnega drevja v pravem letnem času lahko te cilje dosežete.

Pa poglejmo, kako se lažje pravilno odločamo!

Je vaše drevo že previsoko, da bi ga lahko zlahka obirali? Razmislite o obrezovanju previsokih dreves (na primer velikih češenj) zgodaj spomladi, da zmanjšate njihovo velikost.
Ali želite, da vaše mlado ali na novo posajeno drevo raste hitreje? Ali pa ste pravkar posadili drevo z golimi koreninami? Ta drevesa lahko obrezujete pozno pozimi, da spodbudite njihovo bujno rast.
Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o tem, kdaj obrezati sadno drevje. Ali je vaše drevo bolno? Ali so nekatere veje polomljene? Ali vaše drevo rodi veliko sadja slabe kakovosti? Živite v zelo hladnem podnebju, kjer je obrezovanje pozno poleti in jeseni lahko tvegano?

Članek sadno drevje

Obrezovanje sadnega drevja kot upravljanje energije.

Na splošno zimsko obrezovanje sadnega drevja spodbudi živahno rast, medtem ko jo poletno upočasni. Toda zakaj je tako? To je povezano s sezonskim ciklom energije vašega drevesa. Z obrezovanjem sadnega drevja ob pravem letnem času sadjarji upravljajo z energijo svojih sadnih dreves.

Zakaj obrezovanje sadnega drevja pozimi pospešuje rast?

Sadno drevje in zima

Jeseni sadno drevje črpa energijo iz bujnih zelenih listov v koreninski sistem za shranjevanje pozimi. Ko je energija iz listov izčrpana, listi porjavijo in odpadejo z drevesa. Sadno drevje v zimskih mesecih skorajda ne raste, rastejo le korenine. Zato bo vaše drevo porabilo le majhen odstotek shranjenih hranil, da bo pozimi ostalo pri življenju. Večina preostale energije bo prihranjena za pomlad, ko sadno drevje preide iz mirovanja. Popki se odprejo in drevje potrebuje shranjeno energijo za rast cvetov, listov, vej in korenin.

Ali je zima primeren čas za obrezovanje sadnega drevja? Če živite v hladnem podnebju, je zimsko obrezovanje odlično, saj je drevo v mirovanju, brez listov, cvetov in plodov. To pomeni, da boste zlahka videli strukturo drevesa in se odločili, katere rezi opraviti. Kljub temu se nekateri sadjarji izogibajo obrezovanju sadnega drevja na začetku zime. V zgodnji zimi je namreč rast vej minimalna in drevo ne more zaceliti ran, ki jih povzročijo rezi pri obrezovanju. Pozno pozimi pa je odličen čas za obrezovanje. Takrat zlahka vidite strukturo drevesa, lahko ste mirni, saj veste, da pomlad ni več daleč in da bo vaše drevo kmalu lahko zacelilo rane.

Zimsko obrezovanje spodbuja bujno rast: Če drevo obrezujete pozno pozimi ali zgodaj spomladi, s tem spodbudite njegovo živahno rast. Zakaj? Zato, ker izberete najboljše veje, ki jih ohranite, in odstranite manj kakovostne. To pomeni, da drevo spomladi ne bo zapravljalo energije za rast manj kakovostnih vej. Namesto tega bo energijo usmerilo v najboljše veje.

Članek sadno drevje

Primer:

Če ima vaše sadno drevo 100 vej in mora spodbujati rast vsake od teh vej, potem vsaka veja dobi majhen delež shranjene energije. Če pa ima drevo po obrezovanju le 75 vej, dobi vsaka veja večji delež energije, tako da lahko raste dlje in daje kakovostnejše sadje.

Sadno drevje in pomlad

Ko se bliža pomlad, so dnevi daljši, vreme toplejše in drevo se začne prebujati iz mirovanja. V koreninah ima zalogo energije ali sladkorjev, ki jih bo uporabilo za spomladansko rast. Popki na drevesu se bodo odprli, kar bo odprlo pot listom, cvetovom, mladim plodovom in novim poganjkom.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Nekateri sadjarji radi obrezujejo drevje spomladi, ko se odprejo popki ter se začnejo pojavljati cvetovi in listi. Prednost obrezovanja v tem času je, da lahko prepoznate (in odstranite) veje, ki niso preživele zime. To še posebej velja za tiste, ki gojijo nežno sadno drevje, kot sta breskev ali marelica.
Vendar pa obrezovanje spomladi ne bo spodbudilo tolikšne rasti drevesa, kot če bi ga obrezali pozno pozimi. Saj je drevo že pred obrezovanjem porabilo del energije, ki jo je shranilo za rast listov, cvetov in poganjkov na številnih vejah. Pomlad je primeren čas za obrezovanje velikega sadnega drevesa, če želite, da postane bolj kompaktno. Vendar se morate izogibati obrezovanju jablan v času cvetenja, saj se lahko zaradi tega razširi kakšna bolezen.

Članek sadno drevje

Sadno drevje in poletje

Pomlad je bila za vaše drevo zelo naporna! Toda ko se spomladanska rast upočasni in se porabijo shranjena hranila, lahko drevo preostanek poletja izkoristi za obnovo zalog hranil. Zdaj, ko je popolnoma olistano, bo s fotosintezo proizvajalo energijo, ki jo bo porabilo za poletno rast. Preostala energija se bo pozimi, ko se cikel začne znova, vrnila v korenine.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Lahko je. Poletno obrezovanje ima številne prednosti. Ker drevo nima zaloge energije, zaradi poletnega obrezovanja ne raste močno, zato lahko s tem zmanjšate velikost večjega drevesa. Med odlične kandidate za spomladansko ali poletno obrezovanje spadajo češnje, ki lahko, če jih pustite pri miru, zrastejo tudi do tri nadstropja visoko!
Tudi če ste primarno obrezovanje opravili pozimi ali zgodaj spomladi, lahko z obrezovanjem nadaljujete poleti. Takrat odstranite vse novo rastoče veje, ki so polomljene, križane (in se drgnejo druga ob drugo) ali bolne.
Zakaj obrezovanje sadnega drevja jeseni ni pametno?

Članek sadno drevje

Sadno drevje in jesen

Po sončnem poletju je vaše drevo pridelalo veliko hrane. To stori s fotosintezo: procesom, pri katerem drevo sončno svetlobo spremeni v sladkorje, ki se shranijo v listih. Ko se vreme ohladi, se drevo pripravlja na mirovanje tako, da sladkorje prenese v korenine, kjer jih shrani za zimo.

Ali je zdaj pravi čas za obrezovanje sadnega drevja? Če živite v hladnem podnebju, jesensko obrezovanje ni dobra ideja. Saj vsakič, ko odrežete vejo drevesa, za seboj pustite rano po obrezovanju. To med rastno sezono ni težava. Drevo bo v nekaj dneh začelo celiti rano s plastjo zaščitnih celic. Toda jeseni se rast upočasni in to se morda ne bo zgodilo.

Članek sadno drevje

Obrezovanje obolelih sadnih dreves!

Se sprašujete, kdaj obrezati obolelo sadno drevje? To lahko storite kadar koli med letom. Pozimi je običajno lažje opaziti težave z boleznimi, saj so veje drevesa gole. Vendar pa lahko počakate do pozne zime, da se bo rana pozneje hitro zacelila. Poleg tega večina bolezni v zimskih mesecih miruje. Če pozimi ali poleti opazite obolelo vejo, jo je običajno dobro odstraniti, da se bolezen ne razširi znotraj drevesa in na sosedno drevje. Pomembno je, da znate prepoznati problem bolezni, da veste, ali je obrezovanje učinkovito zdravljenje, in da veste, koliko je treba odrezati.

Obrezovanje je pomemben del nege sadnega drevja. Če drevesa ne obrezujete pravilno, mu lahko bolj škodite kot pomagate.

 

Vir:

orchardpeople.com