Prispevki

Kmečka opravila skozi Veliki teden Gorenc.si

Kmečka opravila skozi veliki teden: dan za dnem

Veliki teden je čas poglobljene duhovnosti, ki se odraža tudi v kmečkih opravilih. Ta čas v letu prinaša priporočene naloge in obrede, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. V tem članku bomo predstavili, kaj se na kmetiji počne vsak dan v velikem tednu. In kako ta opravila odražajo povezanost z naravo in pripravo na veliko noč. Velikonočne tradicije, ki se razlikujejo v različnih kulturah in predelih, so tesno prepletene s kmečkim življenjem. Velika noč simbolizira novo življenje in prenovo, kar odmeva v srcu kmečke kulture.

Veliki teden se začne – cvetna nedelja

Cvetna nedelja označuje začetek Velikega tedna in je tradicionalno čas za blagoslov oljčnih vejic. Na kmetijah je to tudi čas za pripravo zemlje in setev prvih semen, simbolizirajoč nov začetek in upanje. Prav tako je to priložnost za preverjanje in pripravo opreme za delo na prostem, saj se z začetkom pomladi začenja glavna sezona dela na poljih.

Kmečka opravila skozi Veliki teden Gorenc.si

Veliki ponedeljek do srede

V teh dneh se nadaljuje delo na njivah in poljih, vključno s sajenjem, obrezovanjem in pripravo tal, kar odraža naravni cikel prenove in priprave na novo rastno sezono. To je tudi čas za skrb za živali, čiščenje hlevov in pripravo na pomladno delo, ki simbolizira odstranjevanje starega in pripravo na novo. Ta čas lahko izkoristimo tudi za načrtovanje biodiverzitetnih vrtov, ki bodo privabljali opraševalce in koristne žuželke, kar je ključno za zdrav ekosistem. Poleg kmečkih opravil je to obdobje namenjeno duhovni pripravi, razmisleku in družinskim dejavnostim, ki krepijo občutek pripadnosti in skupnega praznovanja. V dneh od ponedeljka do srede tako lahko družine kot posamezniki izkoristijo priložnost za osebno in skupno duhovno prenovo. Poudarjajoč pomen narave in upanja v tem pomembnem obdobju pred veliko nočjo. To je tudi idealen čas za pregled zalog semen in načrtovanje vrtnih zasaditev.

Veliki četrtek

Veliki četrtek je tradicionalno povezan s čiščenjem in pripravo doma. Na kmetiji to lahko vključuje tudi čiščenje orodja, popravila na stavbah in pripravo na glavno sezono dela, ki prihaja. Na veliki četrtek, poleg čiščenja in priprav, lahko na kmetijah opravijo tudi blagoslov polj in vrtov, kar je stara tradicija. Ta ritual simbolizira prošnjo za plodno sezono in zaščito pridelkov pred boleznimi in škodljivci. Prav tako je to čas za zadnje priprave na setev, ki se običajno začne takoj po veliki noči.

Kmečka opravila skozi Veliki teden Gorenc.si

Veliki petek

Na veliki petek, dan spomina na Kristusovo trpljenje, se delo na kmetiji pogosto umiri. To je dan za molitev, mnoge družine pa se odločijo za post in tišino. Na ta dan, ki je miren in spokojen, lahko kmetje opravijo pregled čebeljih panjev, kar je pomembno za zagotavljanje zdravja čebel in uspešne oprašitve. To je tudi čas za molitev in sprehod v naravi, kar omogoča povezovanje z zemljo in razmislek o ciklu življenja. Ta dan je priložnost za tiho razmišljanje o pomenu trajnosti in ohranjanja naravnih virov, kar poudarja globoko spoštovanje do narave, ki nas obdaja.

Velika sobota

Velika sobota je dan priprav na veliko noč, vključno s peko velikonočnih dobrot in barvanjem jajc. Ta dan se gre k maši in nese pripravljene dobrote k žegnu. Na kmetiji je to lahko tudi čas za zadnje priprave pred glavno sezono, kot je preverjanje in popravilo namakalnih sistemov. To zagotavlja, da bodo pridelki dobro zalivani skozi sezono. Poleg peke in barvanja jajc je velika sobota tudi čas za pripravo komposta in naravnih gnojil, ki bodo uporabljena v prihajajočih mesecih. Je tudi priložnost za zadnje urejanje vrta in okolice doma, pripravo na praznični obisk, kar krepi občutek skupnosti in skupnega praznovanja.

Kmečka opravila skozi Veliki teden Gorenc.si

Velikonočna nedelja

Velikonočna nedelja je vrhunec velikega tedna, dan praznovanja in zahvale. Na kmetijah je to dan za druženje z družino in delitev pridelkov ter jedi z bližnjimi. Na ta dan, poleg druženja in praznovanja, lahko kmetje svoje domačije okrasijo z okrašenimi barvnimi jajci in cvetjem – simboli pomladi, kar služi kot opomnik za obnovo in veselje, ki ga prinaša velika noč. Ta dan ponuja tudi priložnost, da delimo pridelke in velikonočne dobrote z drugimi v okolici, ki potrebujejo podporo, kar poudarja vrednost medsebojne pomoči in občutka skupnosti.

Veliki teden in velikonočne vraže

Med bogatimi tradicijami, ki obdajajo veliko noč, so tudi številne vraže, ki odsevajo globoko povezanost ljudi z naravo in duhovnostjo tega praznika. Čeprav v sodobnem času taka prepričanja niso več tako razširjena, so nekatere od teh tradicij še vedno žive in pripovedujejo o starodavnih običajih.

Na primer, na veliki petek se po ljudskem verovanju perilo ne sme sušiti na prostem, saj je to dan, ko na križu visi Jezus, kar simbolizira spoštovanje do njegovega trpljenja. Prav tako se verjame, da če se na ta dan govedu ponudijo palmove vejice, bodo krave dajale več mleka, kar odraža željo po plodnosti in obilju. Starodavna vraža pravi, da drevo, ki že več let ni obrodilo sadov, zahteva poseben obred na veliki petek. Obložiti ga je treba s kamenjem in mu ob tem reči: »Če ne daješ nobenih plodov, pa nosi kamenje!«. To naj bi spodbudilo drevo k rodovitnosti. Gospodinje so na ta dan pogosto posadile nekaj novega, kar simbolizira nov začetek in rast. Zanimivo je tudi verovanje, da na velikonočni ponedeljek lahko brez skrbi hodimo bosi po zunanji površini, ne da bi se prehladili, kar odraža preporod in povezanost z zemljo. Te vraže in običaji so dragocen del naše kulturne dediščine. Obogatijo praznovanje velike noči in nas spominjajo na starodavno modrost, ki prepleta naravo in človekovo duhovnost.

Kmečka opravila skozi Veliki teden Gorenc.si

Nekoč in danes

Vsak dan velikega tedna prinaša svoje posebnosti in opravila na kmetiji, ki odražajo globoko povezanost med človekom, zemljo in duhovnim življenjem. Ta tradicionalna opravila ohranjajo dediščino ter obenem tudi učijo prihodnje generacije o pomenu trdega dela, spoštovanja narave in pomena skupnosti. Ohranjanje teh tradicij prispeva k bolj svetli prihodnosti in krepi vezi znotraj skupnosti. To nas opomni, da je vsako opravilo na kmetiji del zgodbe o duhovni prenovi, življenju in skupnem praznovanju.

 

Vir: 

www.sfcatholic.org
www.farmflavor.com
Praznično leto Slovencev, knjiga 1 in 2, Niko Kuret

Drva: Klasično gorivo z dolgoletno tradicijo

Drva predstavljajo eno izmed najstarejših oblik goriva, ki ga človeštvo uporablja že tisočletja. Ta oblika goriva vključuje vse vrste lesnega materiala, ki se zbira in uporablja za kurjavo. V nasprotju z drugimi oblikami lesnega goriva, kot so peleti ali lesni briketi, drva niso predelana in ohranjajo prepoznavno obliko debla ali veje.

Značilnost drv je, da lahko pridejo v dveh glavnih oblikah: sušena ali ‘zrela’ in sveža ali ‘mokra’. Sušena drva so izpostavljena procesu zorenja in toplotne obdelave, zaradi česar so bolj primerna za takojšnje kurjenje, saj imajo nižjo vsebnost vlage. Po drugi strani pa sveža ali mokra drva vsebujejo višjo vsebnost vode, kar jih dela manj učinkovita pri zgorevanju in zahteva daljši čas sušenja pred uporabo.

Pomen pravilnega izbora in sušenja drv

Izbor prave vrste drv ima pomembno vlogo pri učinkovitosti in trajanju gorenja. Različne vrste lesa, kot so bukev, hrast ali breza, imajo različne lastnosti zgorevanja. Na primer, trdi les, kot je hrast, zagotavlja dolgotrajno in intenzivno toploto. Medtem ko mehki les, kot je smreka, hitreje izgoreva, a proizvaja tudi manj toplote.

Pravilno sušenje drv je ključno za njihovo optimalno uporabo. Sušenje zmanjšuje vsebnost vlage v lesu, kar povečuje njegovo energetsko vrednost in zmanjšuje količino dima ter saj pri gorenju. Proces sušenja lahko traja od nekaj mesecev do dveh let, odvisno od vrste lesa in pogojev sušenja. Najboljša so drva, ki so sušena vsaj dve sezoni!

Drva - članek - Gorenc.si

Uporaba drv v sodobnem družbenem in okoljskem kontekstu

Kljub razvoju modernih ogrevalnih tehnologij drva ostajajo pomemben vir energije. Zlasti v ruralnih območjih in pri ljudeh, ki še vedno cenijo tradicionalne metode ogrevanja. Zavedanje o trajnostnem ravnanju z gozdovi in okolju prijaznem pristopu k uporabi naravnih virov je danes v ospredju. To dodatno poudarja pomen odgovorne uporabe drv.

Trajnost in ekologija: Drva kot obnovljiv vir energije

V dobi, ko se čedalje bolj zavedamo pomena trajnosti in okolju prijaznih rešitev, pridobivajo drva na vrednosti kot obnovljiv vir energije.

Ko so pridobljena iz trajnostno upravljanih gozdov, drva predstavljajo okoljsko odgovorno izbiro, saj rast novih dreves absorbira ogljikov dioksid, sproščen med gorenjem drv.

To uravnoteženje emisij CO2 je ključno za ohranjanje ekološkega ravnovesja in zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe.

Drva - članek - Gorenc.si

Drva v sodobni družbi

Drva, kot ena izmed najstarejših oblik goriva, ohranjajo svoje mesto v sodobnem svetu kot praktičen, učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja. Z njihovo pravilno pripravo in uporabo lahko zagotovimo, da ta tradicionalni vir energije še naprej igra pomembno vlogo v naših domovih in skupnostih. V času, ko se vse bolj usmerjamo k obnovljivim virom energije in trajnostnim praksam, drva ponujajo preprosto, a učinkovito rešitev za segrevanje naših domov in pričarajo toplino doma.

Specifična uporaba drv iz listavcev v tradicionalnih pečeh

Ko govorimo o ogrevanju s tradicionalnimi lončenimi in krušnimi pečmi, posebno mesto zavzemajo drva iz dreves listavcev. Les listavcev, kot je bukev, je zaradi svojih lastnosti izjemno primeren za uporabo v teh pečeh. Bukova drva, znana po svoji gostoti in sposobnosti dolgotrajnega gorenja, so idealna za peči, ki zahtevajo stabilno in enakomerno sproščanje toplote. Poleg tega, da dolgo gorijo in proizvajajo veliko toplote, bukova drva proizvajajo tudi manj saj in dima, kar je pomembno pri ohranjanju čistosti peči in okolja.

Drva - članek - Gorenc.si

Značilnosti različnih vrst drv za kurjavo

Različne vrste drv imajo različne lastnosti izgorevanja, kar vpliva na njihovo primernost za različne namene. Na primer, les hrasta je znan po svoji dolgotrajni žerjavici in visoki vsebnosti toplote, medtem ko javor zagotavlja hitrejše, a enakomerno gorenje. Breza, znana po svoji sposobnosti hitrega prižiganja, je odlična za hitro segrevanje prostora, vendar ne zagotavlja tako dolgotrajne žerjavice kot hrast ali bukev.

Pomembno je tudi omeniti, da les, kot je bor, zaradi visoke vsebnosti smole ni primeren za uporabo v nekaterih vrstah peči, saj lahko povzroči nabiranje smolnih usedlin in poveča tveganje za požar v dimniku.

Drva - članek - Gorenc.si

Drva kot večplastni vir energije

Drva kot vir energije ponujajo več kot le toploto. Njihova izbira in uporaba odražata globoko razumevanje lokalnega okolja in tradicij. Z izbiro pravih vrst drv za specifične peči – od bukve za lončene in krušne peči do hrasta in javorja za druge vrste ogrevalnih sistemov – lahko optimiziramo učinkovitost in trajnost našega ogrevanja. Pravilno sušenje in skladiščenje drv igra ključno vlogo pri zagotavljanju njihove najboljše zmogljivosti.

V sodobnem svetu, kjer se poudarja pomen okoljske trajnosti, drva ostajajo cenjena kot obnovljiv in naravno uravnotežen vir energije. Njihova uporaba povezuje tradicijo s sodobnostjo in ponuja trajnostno rešitev za izzive ogrevanja. Z odgovorno izbiro in uporabo drv lahko prispevamo k zmanjšanju okoljskega odtisa in hkrati uživamo v toplini, ki jo prinašajo.

 

 

Tekst:
N. G.

Krušne peči: Povezava med tradicijo in sodobnostjo

Krušna peč, ki je bila nekoč sestavni del vsake kmečke hiše, ostaja pomemben del slovenske kulturne dediščine. Zaradi svoje vsestranskosti in centralne vloge v hiši je znana tudi kot kmečka peč. Njena vsestranska uporaba, ki sega od peke do ogrevanja glavnega bivalnega prostora, krušno peč uveljavlja kot osrednje središče doma, ki združuje praktičnost in tradicijo.

Uvod v tradicijo in sodobnost

V idilični podobi podeželske ali kmečke hiše se pogosto zrcali prisotnost lončene peči, ki ni le vir toplote, ampak tudi središče domačnosti in tradicije. Krušna lončena peč, ki združuje funkcionalnost in gostoljubnost, ni zgolj simbol preteklosti, ampak je tudi nepogrešljivi del sodobnega doma. S svojo vsestranskostjo in edinstvenim okusom pekovskih dobrot, ki jih nudi, ta peč ohranja kulturno dediščino in prinaša neprecenljivo vrednost v vsakodnevno življenje.

Krušna peč - članek - Gorenc.si

Zasnova in postavitev v hiši

Krušne peči so bile običajno postavljene v dnevnem prostoru in so segale v črno kuhinjo, srce vsake kmečke hiše. Njihova notranjost, izdelana iz kvalitetnega pečarskega šamota, je bila namensko prilagojena za peko kruha in ostalih jedi. Vratca kurišča, ki so vodila v peč, so bila skrbno oblikovana, ob njih pa so bili pripomočki za kurjenje, pečenje in čiščenje peči, kar kaže na pomembnost peči v vsakdanjem življenju.

Krušna peč: Zunanja oblika in družabna vloga

Zunanja oblika krušne peči, pogosto kvadratna in obdana s pečarskimi ploščami ali pečnicami različnih oblik in barv, dodaja estetsko vrednost prostoru. Klopi okrog peči so ustvarjale prostor za druženje, medtem ko je vrh peči, topel in varen, služil kot priljubljeno zatočišče za otroke. V zimskih mesecih so otroci pogosto na vrhu peči našli prijeten kotiček za počitek ali celo spanje. Ta večnamenska uporaba odraža bogato zgodovino in družabno funkcijo peči. Poleg tega so na peči sušili sadje in druge pridelke, kar kaže na njeno večnamensko uporabo.

Krušna peč - članek - Gorenc.si

Toplina in ugodje

Toplina, ki jo krušna peč oddaja, ni le fizična; prinaša tudi občutek domačnosti in povezanosti. V zimskih mesecih je bila peč središče domačega življenja, tam so se družine zbirale, delile zgodbe in skupaj preživljale hladne dni. Peč je tako postala simbol topline in gostoljubja, ki se ga še danes spominjamo kot nepogrešljivega dela tradicionalnega slovenskega doma.

Tehnologija in učinkovitost lončene peči

Sodobne krušne peči, oblikovane z natančno izbranimi dimenzijami in kuriščem, so več kot le dediščina preteklosti; predstavljajo vrhunec ekološke učinkovitosti in trajnosti.

Z visokim izkoristkom, ki pogosto presega 85 %, te peči zagotavljajo optimalno porabo drv in minimalen vpliv na okolje. Ta učinkovitost je rezultat napredne tehnologije izgorevanja, ki omogoča boljšo regulacijo plamena in enakomerno porazdelitev toplote. S pravilno izbiro in uporabo drv, ki so obnovljiv in CO2 nevtralen vir energije, sodobne krušne peči združujejo trajnostno ogrevanje s tradicionalnim občutkom domačnosti.

Poleg tega njihova sposobnost akumulacije toplote zagotavlja, da toplota, enkrat pridobljena, ostane v prostoru dlje časa, kar zmanjšuje potrebo po pogostem dodajanju goriva. Ta lastnost je še posebej koristna v prehodnih obdobjih, ko so temperature milejše, a še vedno potrebujemo toploto za udobno bivanje. S svojo zmožnostjo ohranjanja toplote krušne peči nudijo neprimerljivo bivalno ugodje, hkrati pa zmanjšujejo stroške ogrevanja in prispevajo k ohranjanju okolja. S tem sodobne krušne peči ne le ohranjajo tradicijo, ampak tudi odgovarjajo na sodobne izzive energetske učinkovitosti in ekološke ozaveščenosti, kar jih postavlja v sam vrh izbire za trajnostno ogrevanje doma.

Krušna peč - članek - Gorenc.si

Krušna peč v Ankaranu: Ohranjanje dediščine

Ohranjena javna krušna peč ob jadranski cesti v Ankaranu spominja na del pozabljenega, tradicionalnega načina življenja naših prednikov. Ta peč, ki je bila v lasti več družin ali vaške skupnosti, priča o pomembnosti krušnih peči v skupnosti. V preteklosti so bile javne krušne peči precej pogoste in značilen element arhitekture istrskih vasi. Bile so uporabljene za skupno peko kruha, tako se je privarčevalo pri kurjavi. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je krušno peč ocenil kot izredno veliko, na podlagi česar sklepajo, da je služila večji soseski.

Praktični nasveti za kurjenje

Pri kurjenju je ključnega pomena uporaba primerno sušenih drv. Vlažnost drv mora biti manj kot 20%, kar pomeni, da so se morala sušiti na zraku najmanj 2 leti. Pravilna priprava drv zagotavlja učinkovito izgorevanje in maksimalen izkoristek.

Krušna peč - članek - Gorenc.si

Več kot ogrevanje

Krušne peči so več kot le sredstvo za ogrevanje; so živi simbol slovenskega podeželja, ki združuje preteklost in sedanjost. Njihova vloga in pomen odražata povezanost tradicije s sodobnim načinom življenja, nudijo toplino in prinašajo poseben čar s peko tradicionalnih dobrot. V sodobnem svetu, ki se vse bolj vrača k naravi in avtentičnosti, krušne peči ponovno pridobivajo na pomenu in ostajajo nepogrešljivi del slovenskega doma.

 

 

Tekst:
N. G.

Kmetijstvo v precepu: tradicija ali robotizacija procesov?

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer – digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom preživljajo, konkurenca iz leta v leto sili, da na enako enoto površine pridelajo več, ceneje, boljšega okusa in bolj trajnostno z manj viri. Vidijo, da brez tehnološkega razvoja žal ne morejo obstati.

Kam gre razvoj kmetijstva?

Digitalizacija in robotizacija kmetijstva sta v razvitih državah vse bolj aktualni. Tudi zaradi tega, ker za pridelavo in spravilo pridelkov ne najdejo več dovolj delovne sile. Nerazvite države se še ne soočajo s takim upadom števila delavcev. Ob zastareli kmetijski mehanizaciji in zastarelih pridelovalnih tehnologijah pa še niso v stanju, da bi razmišljale o novi stopnji (digitalne in robotizirane) kmetijske pridelave.

Razvoj kmetijstva je zelo organski, saj nanj vpliva mnogo dejavnikov, vsekakor pa je stanje kmetijstva del slike celotne države. Mnogi se strinjajo, da je kmetijstvo zelo pomembno oz. da je strateška panoga. Na njo se v dobrih časih pozablja, v hudih pa se nam po njej še kako kolca.

Raziskave o prihodnosti kmetijstva

Približno deset let nazaj so v kmetijstvo začeli vlagati in se zanj intenzivno zanimati vlagatelji iz drugih panog, kot so tehnološki velikani in start-up podjetja s področja IT. Od takrat se je veliko raziskovalcev ukvarjalo z raznimi laboratorijskimi poskusi, a rezultatov in namena svojega dela širši javnosti niso razkrili. Letos pa so začeli širši javnosti prikazovati prve (delne) rezultate svojih obširnih raziskav in uspešnih poskusov. Te raziskave nakazujejo, da se bo kmetijska panoga v prihodnjih letih povsem spremenila.

Veliko razlogov za spremembe

V velike spremembe nas poleg splošne digitalizacije silijo razne administrativne omejitve, predvsem pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Prihodnje dodatne omejitve pa bodo povezane s porabo vode in dobrobitjo živali.

Pričakujemo lahko povečano promocijo rastlinske hrane, zlasti nadomeščanje uživanja mesa z rastlinskimi beljakovinami, denimo iz stročnic. Znano je, da nas do komercialnega laboratorijskega mesa loči še nekaj let, saj se s tem v zasebno financiranih raziskavah zelo intenzivno ukvarja veliko podjetij in fakultet. Podjetja v tem razvoju vidijo svoj ekonomski izziv, nekateri posamezni financerji pa svoje »ovekovečenje«.

Prihodnost gojenja zelenjave je v hidroponskih rastlinjakih

Danes je večina zelenjave, ki se prodaja v supermarketih, pridelana v zaščitenih prostorih. Prihodnost pridelave zelenjave je vsekakor v rastlinjakih, saj ima takšna pridelava mnogo tehnoloških prednosti. Če ste profesionalni pridelovalec, se tega še kako hitro zavedate.

Večina zelenjave iz rastlinjakov je pridelana hidroponsko. S to tehnologijo je možno dosegati maksimalne pridelke ob minimalnem vplivu na okolje in z veliko bolj racionalno porabo vode. Pridelava v rastlinjakih je lahko zelo tehnološko dovršena ali pa malo manj. Vse je odvisno od potreb, znanja, kapitalskega vložka in pričakovanj investitorja.

Veliki donosi pri vlaganju v moderno kmetijstvo

Pridelava zelenjave v zaščitenih prostorih je zanimiva tudi za vlagatelje, ki ne prihajajo iz kmetijskega sektorja, svoj kapital pa želijo oplemenititi v kmetijstvu. Denar, naložen v sodobnih »agroinvesticijah«, se lahko bistveno bolje oplemeniti kot denar, investiran v banke ali druge panoge. Pri pravilnem investiranju v smiselne agroprojekte se povprečni letni donosi gibljejo med 8 in 21 %, kar je z investicijskega vidika zelo dobro. Ta podatek daje odgovor na vprašanje, zakaj se poslovneži iz drugih panog tako radi »ukvarjajo« s kmetijstvom.

Ti isti vlagatelji pa so poleg svežega kapitala v kmetijsko panogo prinesli tudi svoje pristope vodenja projektov, kooperativno miselnost oziroma upravljanje in sodobne trženjsko-prodajne koncepte. Vse to je povzročilo, da so se za kmetijstvo znova začeli zanimati mladi in ljudje, ki ne prihajajo iz tradicionalnih kmečkih družin. Vse to pa je v kmetijstvu pospešilo digitalizacijo in robotizacijo celotnih ali delnih delovnih procesov.

V velemestih rastejo urbani vrtovi in kmetije …

V velikih mestih se vse bolj širi mestno vrtnarjenje (ang. urban farming), ki nekaterim pomeni povsem nov slog življenja. Velja tudi za protistresno panogo, umeščeno v velemesta.

Nič nenavadnega ni, da na strehi nebotičnika gojijo zelenjavo, redijo kokoši za jajca in koze za mleko. Nekateri so šli še malo dlje in v mesta uvedli pravo malo urbano živinorejo. Iz njihovih »mestnih« hlevov lahko slišite mukanje krav, ki jih redijo za pridobivanje mleka, sirov in drugih mlečnih izdelkov. Vsi ti urbani kmetijski procesi so podprti s sodobno tehnologijo pod oznako urban farming, ki je v velemestih pravi hit. Mnogo mladih si je po tej poti ustvarilo tudi delovno mesto. Vse to in še več pa se dogaja pod sloganom nazaj k naravi (ang. back to the nature), ki ga nekateri zelo spretno izkoriščajo.

… pa tudi najdonosnejše tovarne zelenjave

Druga plat urbanega kmetijstva pa so tako imenovane tovarne zelenjave, katerih glavni namen je ustvarjanje dobička. Te tovarne zelenjave so najbolj dovršena kmetijska pridelava, ki v tem trenutku obstaja. V njih je vsak proces računalniško podprt, če že ne v celoti voden. V tovarnah zelenjave se zbira ogromna količina podatkov (o rastnih razmerah, porabi energentov in gnojil …), ki se analizirajo in obdelujejo z raznimi modeli strojnega učenja. Vso to zbiranje in obdelava podatkov služi optimiziranju »receptov« za gojenje rastlin. Lahko bi tudi rekli, da s pomočjo vseh senzorjev, ki so nameščeni v teh tovarnah zelenjave, digitalizirajo fiziološke procese gojenih rastlin.

Kaj nam bo to prineslo? Verjetno bodo naši pametni telefoni čez nekaj let vedeli veliko več o fiziologiji rastlin in optimalnih pogojih rasti, kot si danes sploh lahko predstavljamo. Mogoče je to začetek nove dobe kmetijstva, ki bi ga lahko poimenovali kar »digital plant« (digitalno vrtnarjenje).

Vrnimo se v Slovenijo, kjer še vedno večina ljudi z besedo rastlinjak imenuje vse objekte, ki so pokriti s folijo ali steklom. V tujini, kjer je pridelava zelenjave na mnogo višji ravni (Nizozemska, Danska in Španija), pa imajo za vsako tehnologijo pridelave v zavarovanih prostorih svoj strokovni izraz, tako da se natančno ve, kaj je tunelska proizvodnja in kaj proizvodnja v rastlinjakih.

Ko delavcev ni, kmeta rešijo roboti

Prihodnost vzgoje zelenjave za trg je torej v rastlinjakih. Zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile so tudi v zelenjadarstvu lastniki primorani v robotizacijo dela ali optimizacije celotnega proizvodnega procesa. V zadnjih letih se je to zelo izrazito izkazalo tudi pri nas.

V tujini so zaradi pomanjkanja delovne sile pridelovanje opustila nekatera družinska podjetja. niso prenesla tega tekmovalnega (gospodarskega) ritma in nenehnega tehnološkega posodabljanja tako proizvodnih procesov kot potrebnega znanja. Le-to je namreč potrebno za upravljanje in maksimalno učinkovito delovanje določene opreme. Nihče, ki se loteva robotizacije proizvodnje, se na začetku naložbe ne strinja s ceno in njenim osnovnim namenom. Večini se zdi taka naložba popolnoma neutemeljena. Na žalost pa jih sama panoga iz leta v leto sili, da pridelajo več, ceneje, boljšega okusa in bolj trajnostno z manj viri (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, voda).

Profesionalni kmetje bi robote, kupci pa (tradicionalno) oranje z živino

Kmetijstvo je torej v velikem precepu, kako naprej. Nekateri zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer (digitalizacijo in robotizacijo). Vsi, ki se s kmetijstvom preživljajo in jim ta panoga pomeni edini vir dohodka, vidijo, da brez razvoja ne morejo obstati. Po drugi strani pa bi kupci radi videli, da se kmetje oblečejo v narodne noše in orjejo s kravami – kot nekoč.

Zdi pa se, da je v največjem precepu ravno kmetijsko ministrstvo, ki bi rado zadostilo vsem. Stroka tudi ni povsem poenotena, vseeno pa se bolj nagiba k mnenju profesionalnih pridelovalcev, Torej k nuji po vpeljavi sodobnih tehnologij in vseh potrebnih postopkov. Ne glede na to, kako kmetje gojijo pridelke (konvencionalno, integrirano ali ekološko).

Kmetijsko ministrstvo naj sledi tehnološkemu razvoju

Če bomo želeli obstati, bomo morali slediti razvojnim trendom. Tega bi se morali zavedati vsi, tako kupci, pridelovalci in stroka ter vsi uradniki, ki naj bi tej panogi omogočali sodobne pogoje dela (tudi v administrativnem smislu). K hitrejšemu razvoju in posodobitvam slovenskega kmetijstva in živilskopredelovalne industrije bo pa moral prispevati tudi glavni državni organ, torej Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (z ministrom dr. Jožetom Podgorškom na čelu).

 

Vir: NationalGeographic in Etnobiology