Špinača

Lekcije o ogljiku in trajnostnem kmetovanju iz danskega kmetijstva

Pred časom smo si ogledali bioplinarne, univerzitetne raziskovalne parcele, kmetijske zadruge ter ekološke in semenske kmetije. Na Danskem smo srečali kmetijske novinarje od Avstralije do Irske.

Ob samem kongresu Mednarodne zveze kmetijskih novinarjev smo si želeli izvedeti, kaj je omogočilo, da je kmetijstvo tako uspešno ob Severnem morju.

Na približno 33.000 kmetijah je 9.000 poklicnih kmetov

Vedeli smo, da lahko pričakujemo zelo inovativen in izpopolnjen kmetijski sistem. Danska, ki je po velikosti dvakrat večja od Slovenije, je 2/3 prekrita s kmetijskimi območji s približno 33.000 kmetijami in 9.000 poklicnimi kmeti, ki pridelujejo žitarice in redijo živino.

Kmetovanje na Danskem je dokaj podobno kot v Sloveniji. Prve podobnosti so se pokazale na kmetiji, ki jo vodita brata Michael in Johan Levy, kmetovalca četrte generacije. Kmetija bratov Levy obsega več kot 1700 hektarov obdelovalnih površin in približno 150 hektarov gozda. Pridelujeta semenske kulture, med drugim travniško latovko, špinačo, ječmen, pšenico, peso, oljno ogrščico, grah in druge.

Žito

Kmetje na Danskem se držijo predpisa, da morajo 30 % kmetijskih zemljišč zasejati s pokrivnimi rastlinami, in tako ravnajo tudi Levyjevi. Predpis je del številnih pobud, ki prispevajo k ohranjanju trajnostnega razvoja države. Po podatkih danskega sveta za prehrano in kmetijstvo je kmetijski sektor od leta 1990 zmanjšal emisije za 17 % in povečal pridelavo pridelkov za 31 %.

Raznoliko kolobarjenje semenskih in pokrivnih posevkov je pripomoglo k ohranjanju dobrega stanja zemljišč ter k visokim in stabilnim pridelkom.

Izzivi na kmetiji

Vzdrževanje zemlje je tako drago, da je treba obdelati vsak kvadratni meter in natančno izračunati vložke.

Natančno škropljenje in GPS jim omogočata čim večjo pridelavo, saj si prizadevajo za dobičkonosnost. “Zaradi tehnologije je posel zanimiv,” pravi Johan. “Mislim, da bo v prihodnosti na voljo robotska tehnologija in nova tehnologija, ki bo letela nad polji in odkrivala plevel.”

Da bi upoštevali vladne smernice za pokrivne posevke, morajo Levyjevi pospraviti pridelek in posaditi predpisane pokrivne posevke v hitrem zaporedju, kar včasih zelo skrajša rok sajenja, zlasti če jim vreme ni naklonjeno.

Trava

Poleg tega naj bi jeseni uvedli davek na ogljik v kmetijskem in prometnem sektorju, s čimer naj bi se država še bolj približala cilju, da do leta 2030 zmanjša emisije ogljika za 70 % (na podlagi podatkov iz leta 1990). Vendar o tem, kako bo davek deloval in koliko bo stal družinskega kmeta, ni veliko znanega.

Soren Sondergaard, predsednik danskega sveta za kmetijstvo in prehrano ter kmet pete generacije, glede davka ni optimističen.

“Čez šest mesecev bomo imeli politično razpravo,” pravi Sondergaard. “Danska bi bila ena prvih držav na svetu, ki bi uvedla takšen davek. Politike ves čas prepričujemo, naj nam dajo mir, da bomo lahko rešili cilje glede emisij, ki smo si jih zastavili za leto 2030. Z davkom morda ne bomo imeli dovolj prihodkov za to.”

V razmislek

Johan iz kmetije Levy je rekel: »To zemljo si le sposojam. Želim jo pustiti boljšo za naslednjo generacijo.«

To je stavek, ki ga nemalokrat slišimo. Medtem ko smo bil na Danskem navdušeni nad tehnologijo in trajnostjo, smo bil tudi opomnjeni, da je kmetovanje navsezadnje le kmetovanje, ne glede na to, kje ste.

Kot kmetje verjamete in zaupate dejavnikom, ki so zunaj vašega nadzora. Poskušate zagotoviti prihodnost za svojo družino in nahraniti svet, medtem ko delate vse, da bi ga pustili v boljšem stanju, kakor ste ga našli.

Vir članka:
agriculture-com