Prispevki

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

Spomladi je sezona nabiralništva na višku

/in /by

Kaj nabiramo od sredine aprila do konca maja?

Spomladanski meseci prinašajo razcvet narave in bogato izbiro užitnih divjih rastlin. Od sredine aprila do konca maja so travniki, gozdovi in robovi poti polni mladih poganjkov, listov, cvetov in plodov, nekatere od njih lahko varno in odgovorno nabiramo za lastno rabo.

Veliko od njih pa jih je celo zdravilnih in jih že generacije nabirajo za čajne mešanice, kot dodatke v kulinariki ali za vlaganje.

Nabiralništvo ni le kulinarični trend, je tudi način povezovanja z naravo, gibanje na svežem zraku in ohranjanje tradicionalnega znanja.

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

Osnove odgovornega nabiralništva

Preden se podamo v naravo, je pomembno spoštovati osnovna pravila:

  • Nabiramo le tisto, kar zanesljivo poznamo.
  • Ne ogrožamo redkih ali zaščitenih vrst.
  • Rastline trgamo tako, da ne poškodujemo celotne populacije.
  • Nabiramo stran od prometnic, škropljenih njiv in industrijskih območij.
  • Nabiramo le za lastne potrebe.

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

Kaj vse lahko nabiramo v aprilu in maju?

  • Čemaž (Allium ursinum)
    Zelo priljubljena divja rastlina, ki jo najdemo v vlažnih, senčnih gozdovih. Njeni listi imajo izrazit vonj po česnu in številne zdravilne učinke. Užitni so tudi cvetni popki in kasneje semena. Liste pogosto uporabljamo za pesto, kremne juhe, solate ali namaze, cvetove pa lahko vlagamo podobno kot kapre. V naravi ga nikoli ne nabiramo nepremišljeno, saj obstaja nevarnost zamenjave s strupeno šmarnico ali podleskom.
  • Kopriva (Urtica dioica)
    Ena najbolj hranljivih divjih rastlin, ki jo spomladi najdemo skoraj povsod. Bogata je z železom, kalcijem in vitaminom C. Nabiramo mlade vršičke, ki jih pred uporabo prelijemo z vrelo vodo ali poparimo. Odlična je v juhah, štrukljih, pitah, zelenjavnih polpetih ali kot priloga – pripravljena podobno kot špinača.
  • Regrat (Taraxacum officinale)
    Simbol pomladi in razstrupljanja. Mladi listi so nežni in rahlo grenki ter primerni za solate. Užitni so tudi cvetovi – lahko jih cvremo v testu, pripravimo sirup ali jih dodamo pecivu. Korenine nabiramo jeseni ali zgodaj spomladi za čaj ali kot kavni nadomestek. Regrat deluje čistilno na jetra in ledvice.
  • Rman (Achillea millefolium)
    Zelo razširjena zdravilna rastlina z aromatičnim, rahlo grenko-trpkim okusom. Mlade liste lahko nasekljamo v omake, skutne namaze ali potresemo po juhah. Cvetovi in listki so odlični za čaj, ki deluje protivnetno, pomirjevalno in krepi prebavila. Najdemo ga na travnikih in ob poteh.

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

  • Smrekovi vršički (Picea abies)
    Mlade svetlozelene poganjke nabiramo za pripravo sirupa proti kašlju, lahko jih tudi kandiramo, dodamo solnim mešanicam ali ocvremo v testu. Imajo prijeten, rahlo citrusen vonj in krepčilni učinek na dihala. Najdemo jih na nižje ležečih smrekah v gozdu ali na robu gozdnih poti.
  • Marjetice, vijolice in trobentice
    Barvite in nežne pomladanske cvetlice, ki so užitne in bogate z antioksidanti. Cvetove uporabljamo kot dekoracijo na sladicah, v solatah ali zeliščnem maslu. Marjetice so rahlo grenke, vijolice imajo sladkast okus, trobentice pa nežno cvetličen pridih. Vsaka od njih ima tudi blag zdravilni učinek.
  • Navadna zvezdica ali kurja črevca (Stellaria media)
    Nežna, hitro rastoča rastlina z blago, oreščkasto aromo. Mlade poganjke lahko uporabimo v solatah, sendvičih, smutijih ali kot dodatek juham. Dobro se ujema z regratom, čemažem in regačico. Bogata je z vitaminom C, železom in silicijem ter deluje blago protivnetno.
  • Hmelj (Humulus lupulus)
    Mladi, nežni poganjki so prava kulinarična poslastica – znani tudi kot divji šparglji. Najboljši so rahlo popečeni, dušeni ali zmešani v jajčni omleti. Imajo rahlo grenkast okus, ki odlično dopolnjuje sezonske jedi. Nabiramo jih zgodaj spomladi ob živih mejah, ograjah in zapuščenih vrtovih.
  • Kislica (Rumex acetosa)
    Zelo razširjena rastlina z značilnim kiselkastim okusom zaradi vsebnosti oksalne kisline. Najboljša je v solatah, juhah, skutnih namazih ali celo kot dodatek k omletam in sendvičem. Uporabljamo mlade liste, ki so nežni in prijetno osvežilni. Zmerno jo kombiniramo zaradi oksalne kisline.
  • Navadna regačica (Aegopodium podagraria)
    Pogosto prezrta kot »plevel«, a v resnici odlična divja zelenjava, ki raste skoraj povsod – ob poteh, na robovih travnikov in njiv. Njeni mladi listi imajo rahlo pikanten, gorčičen okus in so odlični za solate, zeliščna pesta ali vmešani v skutne namaze. Užitni so tudi cvetovi in popki. Regačica je prava spomladanska vitaminska bomba!

Spomladi je sezona nabiralništva na višku - Gorenc.si

Koristi nabiralništva 

Nabiralništvo povečuje povezanost z letnimi časi in lokalnim okoljem. Rastline, ki jih naberemo sami, so polne hranil, sveže in brez embalaže – pristen stik z naravo in zdravim načinom življenja. Poleg tega je to odličen način gibanja, sprostitve in učenja za vse generacije.

 

Viri:
www.woodlandtrust.org.uk
www.livinganordiclife.com
www.divjahrana.si

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Sajenje poznih sort krompirja – nasveti za sezono

/in /by

Čeprav je zgodnje sajenje krompirja že marsikje opravljeno, se številni vrtičkarji in kmetje odločajo tudi za sajenje poznih sort. Te sorte so namenjene poznejšemu pobiranju in pogosto tudi dolgotrajnemu skladiščenju.

Pozne sorte krompirja so običajno bolj odporne, dajejo večji pridelek in so še posebej primerne za shranjevanje čez zimo.

Kdaj in kako sadimo pozne sorte krompirja?

Pozne sorte krompirja sadimo od sredine aprila do sredine maja, odvisno od vremenskih razmer in lege vrta. Pomembno je, da je zemlja dovolj ogreta – vsaj na 8 do 10 °C – in suha, saj mokra in mrzla tla upočasnijo kalitev ter povečajo tveganje za bolezni. Optimalna temperatura za samo kalitev se sicer giblje nekoliko višje, med 12 in 15 °C, saj takšne razmere pospešijo razvoj za 10 do 12 dni. Zanimivo je, da lahko kratkotrajno zvišanje temperature na približno 20 °C ob začetku kalitve, ki mu sledi znižanje na 8 do 10 °C, celo pozitivno vpliva na pridelek. Spremljanje talnih temperatur je torej bistveno za uspešen začetek rasti in kakovosten pridelek ter za dobro razvite gomolje.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Priprava tal

Za dober pridelek poznega krompirja je pomembna kakovostna priprava tal:

  • Zemljo prekopljemo ali prerahljamo do globine 25–30 cm.
  • Dodamo kompost ali zreli hlevski gnoj (če tega nismo storili že jeseni).
  • Izogibamo se neposrednemu dodajanju svežega hlevskega gnoja tik pred sajenjem – ta lahko povzroča gnitje.
  • Priporočljivo je, da naredimo grebene (visoke 10–15 cm), saj grebenasto sajenje omogoča boljše odvajanje vode, hitrejše ogrevanje zemlje, lažje okopavanje in pobiranje.

Katere sorte izbrati?

Med priljubljenimi poznimi sortami najdemo:

  • Desiree – zelo rodovitna, primerna za vse vrste jedi, dobro se skladišči.
  • Agria – odlična za pomfrit, pečenje in pire, rumen mesnat krompir.
  • Kondor – odporen na bolezni, primeren za predelavo in shranjevanje.
  • Marabel (srednje pozna sorta) – primerna za daljšo sezono, prijeten okus in obstojna pri kuhanju.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Razdalje in globina sajenja

  • Razdalja med vrstami: 60–75 cm
  • Razdalja med gomolji v vrsti: 30–35 cm
  • Globina sajenja: 8–10 cm
    Za boljšo rast gomoljev je priporočljivo, da sadilni krompir pred sajenjem nakalimo – izpostavimo ga svetlobi in toploti 2–3 tedne, da požene kratke, močne kalčke.

Osnovna nega krompirja

  • Okopavanje: prvič, ko doseže rastlina višino 15–20 cm, nato po potrebi. Grebeni varujejo pred svetlobo in podaljšajo rastno dobo gomoljev.
  • Zalivanje: redno v sušnih obdobjih, predvsem v času nastajanja gomoljev (6–10 tednov po sajenju).
  • Gnojenje: po potrebi dopolnilno z organskim gnojilom ali lesnim pepelom (vir kalija).

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Bolezni in škodljivci

Pozne sorte krompirja zaradi daljšega rastnega obdobja zahtevajo večjo pazljivost pri varstvu rastlin, saj so dlje časa izpostavljene boleznim in škodljivcem. Med najpogostejšimi težavami so:

  • Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) – najnevarnejša bolezen krompirja, ki se pojavi predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Prvi znaki so temne lise na listih in steblih. Priporoča se preventivno škropljenje z ekološkimi pripravki, kot je izvleček njivske preslice ali bakreni pripravki v skladu z ekološkimi smernicami.
  • Strune (žičniki) – ličinke hroščev, ki povzročajo mehanske poškodbe in zmanjšujejo kakovost gomoljev. Težavo omilimo z upoštevanjem kolobarja, sajenjem v dobro odcedna tla ter uporabo naravnih pasti (npr. koščki krompirja za vabo).
  • Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) – eden najbolj prepoznavnih škodljivcev, ki napade liste in s tem oslabi rastline. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo z listjem, kar lahko močno zmanjša pridelek. Priporočljivo je ročno odstranjevanje ter uporaba naravnih insekticidov na osnovi neemovega olja ali pripravkov iz listov rabarbare.
  • Virusne bolezni – prenašajo jih predvsem listne uši, ki se hitro širijo po nasadu. Najboljša preventiva je uporaba certificiranega, zdravega semenskega krompirja ter spremljanje nasada ob povečanem pojavu uši.

Pozorno opazovanje rastlin in pravočasno ukrepanje sta ključna za ohranitev zdravih in rodovitnih nasadov, še posebej pri poznih sortah, ki dozorijo šele v poletnih mesecih.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Pridelek in spravilo

Pozni krompir pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Pred spravilom pustimo, da se listje popolnoma posuši. Gomolje izkopljemo ob suhem vremenu in jih pustimo na zraku, da se nekoliko osušijo, nato pa jih shranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru.

Ste vedeli?

Krompir lahko uspešno pridelate tudi na drugačne, manj klasične načine! Namesto običajne saditve v grebene na gredah, se številni vrtičkarji odločajo za alternativne metode:

  • Sajenje v slamo: krompir razporedite po površini zemlje in ga prekrijete z debelo plastjo slame (15–20 cm). Ta način zadržuje vlago, zmanjšuje rast plevela in omogoča preprosto spravilo – gomolje samo pobrskate iz slame.
  • Sajenje pod seno: podobno kot pri slami, le da se za zastirko uporabi seno. Pomaga ohranjati toploto in vlago v tleh, poleg tega pa so gomolji čisti in jih je lažje pobrati.
  • Sajenje v platnene vreče ali posode: odlična rešitev za manjše prostore ali urbano vrtnarjenje. V večje platnene vreče ali posode nasujete plast zemlje, dodate gomolje in postopoma dodajate substrat, šele ko rastlina raste.

Takšni načini so primerni tudi za težka tla ali vrtove, kjer je klasična obdelava otežena, pa tudi za sajenje na terasah ali balkonih kot del urbanega vrtičkarstva. Ti pristopi so zabaven eksperiment, ki pogosto navduši tudi mlajše vrtnarje, poleg tega pa so bolj prijazni okolju, saj zmanjšujejo potrebo po obdelavi tal in porabi vode.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Sajenje poznih sort krompirja je odlična izbira za vse, ki želijo zanesljiv in kakovosten pridelek za jesen in zimo. S pravo izbiro sorte, dobro pripravo tal in redno nego bodo gomolji zdravi, okusni in obstojni še dolgo po spravilu. Vlaganje časa in truda v pozni krompir se več kot obrestuje – tako na krožniku kot v shrambi.

 

Tekst:
N. G.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka

/in /by

Kolobarjenje, starodavna kmetijska praksa, je pomembno za ohranjanje zdravih tal in zagotavljanje bogatega pridelka. Temelji na načrtni menjavi različnih vrst pridelkov na istem zemljišču skozi več let, kar preprečuje izčrpavanje tal ter zmanjšuje tveganje za rastlinske bolezni.

Ta metoda je še posebej učinkovita, saj preprečuje razmnoževanje škodljivcev, ki se sicer pojavijo, če iste rastline več let rastejo na istem mestu. Poleg tega kolobarjenje omogoča optimalno porabo hranil. Na primer, metuljnice, kot sta fižol ali grah, vežejo dušik v tla, kar izboljša kakovost tal za pridelke, ki potrebujejo več dušika v naslednjem ciklu. Na manjših vrtovih pa je kolobarjenje nekoliko bolj zahtevno, saj se škodljivci lahko lažje širijo med tesno postavljenimi gredicami.

Načrtovanje kolobarjenja

Učinkovit načrt kolobarjenja vključuje izmenjavo različnih vrst rastlin na gredicah skozi več let, kar preprečuje širjenje škodljivcev in bolezni ter izčrpavanje tal. Pri načrtovanju je priporočljivo razdeliti vrt na tri dele, pri čemer vsaka skupina rastlin vsako leto zasede drugo gredico. Pomembno je tudi upoštevati potrebe po hranilih; najbolj zahtevne rastline, kot so kapusnice (npr. zelje, cvetača) in plodovke (npr. paradižnik, paprika), posadimo na grede, ki so bile gnojene v prejšnjem letu. Srednje zahtevne rastline, kot so korenovke (npr. korenje, rdeča pesa), sadimo na grede, gnojene pred dvema letoma, najmanj zahtevne rastline, kot so stročnice (fižol, grah) in solata, pa na grede, ki niso bile gnojene zadnji dve leti.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Ustrezno gnojenje in zeleno gnojenje

Ustrezno načrtovanje gnojenja v kombinaciji s kolobarjenjem bistveno pripomore k manjši potrebi po dodatnih hranilih. Na primer, eno tretjino vrta pognojite vsako leto, tako bodo v tretjem letu tam uspevale manj zahtevne rastline, kot so stročnice in solata, ki ne potrebujejo veliko hranil.

Kolobarjenje je tudi odlična priložnost za integracijo zelenega gnojenja, kjer rastline, kot so detelja, gorjušica ali oljna redkev, obogatijo tla z organskimi snovmi in izboljšajo njihovo strukturo. Te rastline lahko posadite kot predhodni ali naknadni posevek, s čimer še dodatno izboljšate plodnost tal za naslednje pridelke.

Ugodne rastlinske kombinacije

Ta proces lahko dopolnite z upoštevanjem ugodnih rastlinskih kombinacij. Na primer, zelje in cvetača uspevata najbolje po stročnicah, saj te rastline obogatijo tla z dušikom. Paradižnik in paprika pa uspevata bolje po čebulnicah, kot je česen, saj te rastline puščajo tla bolj rahla in lažje dostopna za korenine plodovk.

Če sledimo tej metodi, lahko kolobarjenje bistveno izboljša dolgoročno zdravje tal in odpornost rastlin, kar vodi do bogatega pridelka ter bolj trajnostnega načina kmetovanja.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Pomen kolobarjenja za tla

Kolobarjenje je več kot le rotacija pridelkov – omogoča naravno obnovo hranil in povečuje biotsko raznovrstnost tal. Z izmenjavo rastlin, kot so stročnice, žita in korenovke, tla pridobivajo različna hranila, ki jih posamezne kulture potrebujejo in vračajo. Poleg hranil pa kolobarjenje pomaga ohranjati dobro strukturo tal, kar je pomembno za dolgoročno rodovitnost in boljšo absorpcijo vode.

Primeri koristi:
1. Obogatitev z dušikom: Stročnice, kot so grah, leča in fižol, naravno vežejo dušik iz zraka in ga shranjujejo v tleh, kar omogoča naslednjim pridelkom, da izkoristijo ta hranila.
2. Izboljšana struktura tal: Korenine različnih pridelkov, zlasti globokih korenovk, pomagajo pri rahljanju tal in izboljšanju zračnosti. To je še posebej koristno na območjih, kjer so tla bolj zbita.
3. Zmanjšanje erozije: Izmenjava pridelkov, kot so pokrivne rastline, ščiti tla pred erozijo, zlasti med sušnimi obdobji. Erozija lahko dolgoročno uniči strukturo tal, kolobarjenje pa preprečuje izpostavljenost površine vremenskim vplivom.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Zmanjševanje škodljivcev in bolezni

Kolobarjenje je odlično sredstvo za kontrolo škodljivcev in bolezni. Nekateri škodljivci in bolezni so specifični za določeno vrsto rastlin, zato izmenjavanje pridelkov prekine njihov življenjski cikel in prepreči kopičenje bolezni v tleh.

Primer:
• Če na istem mestu vedno sadite paradižnik, se lahko patogeni, kot je paradižnikova pegavost, kopičijo v tleh. Kolobarjenje z drugimi pridelki (npr. stročnice, korenovke) lahko prepreči, da bi se bolezen razširila. To omogoča naravno obvladovanje bolezni brez uporabe kemikalij, kar je pomembno za ohranjanje zdravega pridelka.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Imate načrt?

Načrt kolobarjenja je prvi korak za uspešno kolobarjenje. Pomembno je poznati lastnosti posameznih rastlin in kako le-te vplivajo na tla. Na primer, visokopotrošne rastline potrebujejo več hranil in zato morajo slediti stročnicam, ki tla obogatijo.

Osnovna pravila za načrtovanje kolobarjenja

• Razdelitev na skupine: Rastline razdelite v skupine glede na njihove hranilne potrebe (npr. visokopotrošne rastline, kot so koruza ali paradižnik, srednjepotrošne rastline, kot so korenovke, in nizkopotrošne rastline, kot so stročnice).
• Obdobje rotacije: Pridelke v istem območju menjajte vsaj vsaka tri leta, tako preprečite izčrpavanje tal in razmnoževanje škodljivcev.
• Upoštevanje rasti talnih organizmov: Nežno prekopavanje in raba organskih gnojil povečujeta aktivnost koristnih mikroorganizmov. To spodbuja regeneracijo tal in omogoča boljši razvoj rastlin v naslednjem ciklu.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Primer kolobarjenja za vrtove in polja

Kolobarjenje je prilagodljivo in se lahko uporablja tako na velikih kmetijskih zemljiščih kot v domačih vrtovih. S preprosto skico in načrtovanjem različnih rastlin lahko že na manjšem vrtu dosežete odlične rezultate.

Primer štiriletnega načrta kolobarjenja:

1. leto: Stročnice (npr. grah, leča, fižol) – bogatijo tla z dušikom.

2. leto: Listnata zelenjava (npr. solata, špinača, blitva) – uporabljajo dušik.

3. leto: Korenovke (npr. korenje, koleraba, pesa) – izboljšujejo strukturo tal s koreninskim sistemom.

4. leto: Plodovke (npr. paradižnik, paprika, kumare) – bogat pridelek iz predhodno obogatenih tal.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Kolobarjenje je odlična metoda za dolgoročno ohranjanje rodovitnosti in zdravja tal. S skrbnim načrtovanjem pridelkov lahko kmetje in vrtičkarji povečajo pridelek, zmanjšajo uporabo kemičnih gnojil ter bolje zaščitijo rastline pred škodljivci in boleznimi. Raznolikost pridelkov, kot so stročnice, ki obogatijo tla z dušikom, in plodovke, ki črpajo več hranil, prispeva k ohranjanju naravnega ravnovesja hranil v tleh. Kolobarjenje prav tako pomaga izboljšati strukturo tal, zmanjša njihovo zbitost in spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov, ki so ključni za zdrava tla. S pravilnim izvajanjem teh tehnik lahko kmetje dolgoročno prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in zagotovijo višje in kakovostnejše pridelke.

 

Preberite tudi:
>>> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal
>>> Svetovni dan tal
>>> Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov
>>> Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?
>>> Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino
>>> Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih

 

Tekst:
N. G.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

Sezona je tu: Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika

/in /by

Sezona domačega paradižnika je tu! Kaj vse se da iz tega poletnega sadeža pripraviti in predvsem shraniti? Pa veste, da paradižnik ne sodi med zelenjavo, temveč med sadje? Pripravljate radi domačo omako in jo imate za ozimnico? Kaj pa ostalo? Veste, da ga lahko tudi vložite?

Najboljši načini za pripravo paradižnika

Paradižnik je ena izmed najbolj vsestranskih in pogosto uporabljenih sestavin v kulinaričnem svetu. Uporablja se v različnih jedeh in je ključna sestavina v številnih kuhinjah sveta. Paradižnik se lahko uživa surov, kuhan, pretlačen, pečen, vložen, fermentiran ali pečen na žaru. Uporablja se v solatah, omakah, juhah, enolončnicah in karijih. Paradižnik je tudi osnova za kečap, salso in druge znane omake.

V tem članku bomo predstavili različne načine priprave paradižnika za shranjevanje in ozimnico.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

Paradižnik – priprava shrankov 

Poletna sezona je idealna za pripravo shrankov iz paradižnika, ki vam bodo popestrili zimske mesece. Tukaj je nekaj načinov, kako lahko paradižnik shranite za kasnejšo uporabo.

  • Paradižnikova omaka

Domača paradižnikova omaka je odlična izbira za ozimnico. Pripravite jo lahko iz svežih paradižnikov, čebule, česna, bazilike in drugih začimb. Po kuhanju jo lahko shranite v sterilizirane kozarce in uporabite za testenine, pice ali ostale priljubljene jedi.

  • Paradižnikova mezga

Paradižnikovo mezgo pripravite tako, da svež paradižnik zmeljete ali spasirate in ga nato kuhate, dokler se ne zgosti. Mezgo lahko shranite v kozarcih in jo uporabljate kot osnovo za različne jedi, kot so enolončnice in omake.

  • Paradižnikova salsa

Paradižnikova salsa je priljubljen dodatek, ki ga lahko uporabite kot pomako ali preliv za mnoge jedi. Za pripravo salse potrebujete sveže paradižnike, čebulo, pekočo jalapeno papriko, koriander, limetin sok, česen in sol. Tudi salso lahko s postopkom pasterizacije shranite za zimske dni.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

  • Paradižnikova juha

Paradižnikovo juho lahko pripravite vnaprej in jo zamrznete v porcijah. Ko jo potrebujete, jo le odmrznete in pogrejete. Dodate lahko sveža zelišča, smetano, vino ali druge dodatke po okusu.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

  • Sušeni paradižniki

Paradižnike narežite na rezine in jih posušite na soncu ali v pečici, lahko si pomagate tudi s sušilcem ali dehidratorjem. Sušeni paradižniki so odličen dodatek k solatam, sendvičem, namazom, pomakam in ostalim različnim jedem. Shranite jih lahko v oljčnem olju ali v soli za daljšo obstojnost.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

  • Paradižnikova marmelada

Čeprav se morda sliši nenavadno, je paradižnikova marmelada prava izbira za ljubitelje sladko-kislih okusov. Saj smo že omenili, da je paradižnik pravzaprav sadje, kajne? Pripravite jo lahko z dodajanjem sladkorja, limoninega soka in začimb, kot so cimet, piment ali klinčki.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

  • Vložen paradižnik

Manjše paradižnike, kot so češnjevci, lahko vložite v kis ali oljčno olje z zelišči in začimbami. Vloženi paradižniki so odličen prigrizek ali dodatek k solatam, prilogam in glavnim jedem. Na piknikih so nepogrešljivi v družbi dobrih sirov.

Nasveti za shranjevanje paradižnika

  • Sterilizacija kozarcev: Pred shranjevanjem paradižnika v kozarce poskrbite za ustrezno sterilizacijo, s tem preprečite razvoj bakterij.
  • Shranjevanje v hladnem in temnem prostoru: Shranjujte ga v hladnem in temnem prostoru, da ohranite njihovo kakovost.
  • Uporaba svežih sestavin: Vedno uporabite svež paradižnik in druge kakovostne sestavine. Tako dosežete pravi okus in dobro hranilno vrednost.

Shranjevanje paradižnika je odličen način, da izkoristite bogato poletno letino in uživate v okusih domačega paradižnika skozi vse leto. Preizkusite različne metode shranjevanja in si pripravite zalogo okusnih in hranljivih živil za zimo. Paradižnikove pripravke je mogoče shranjevati, če jih pravilno pasterizirate. Vroče pakiranje in pasterizacija v pečici ali vodni kopeli bo zagotovila daljšo obstojnost.

Preverite tudi >> Zaključek poletne sezone: poskrbimo za shranjevanje pridelkov

Shranjevanje paradižnika v različnih oblikah omogoča, da ohranite bogate poletne okuse skozi vse leto. S široko paleto načinov priprave lahko vsak najde metodo, ki mu najbolj ustreza. Uporabite nasvete iz tega članka in si pripravite ozimnico, ki bo popestrila vaše jedi v hladnejših mesecih.

 

Tekst:
N. G.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino

/in /by

Obvladovanje plevela je bistveno za uspešno pridelavo kmetijskih pridelkov. Trajnostne prakse obvladovanja plevela ne zagotavljajo le zmanjšanja uporabe kemičnih herbicidov, ampak tudi varujejo okolje, izboljšujejo zdravje tal in podpirajo biotsko raznovrstnost.

Kulturne prakse, kot so kolobarjenje, prekrivanje posevkov, mulčenje in vzdrževanje optimalnih pogojev za rast poljščin, zmanjšujejo pritisk plevelov na posevke. Te prakse prav tako pomagajo izboljšati kakovost tal ter zmanjšujejo intenzivnost in pogostost obdelovanja, ki sta potrebni za ustrezno zatiranje plevelov.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Obvladovanje plevela v kmetijstvu pogosto ovira uporaba neučinkovitih intenzivnih metod, kot so monokultura, globoko oranje in herbicidi, kar povzroča zdravstvene in okoljske težave. V Sredozemlju je pojav herbicidno odpornih ekotipov plevela, zlasti v Franciji, Španiji in Italiji, velik problem. Sprejemanje agroekologije kot trajnostnega pristopa za obvladovanje plevela ponuja različne tehnike za izboljšanje trajnosti, ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Mehanske metode

Mehansko obvladovanje plevela vključuje uporabo različnih orodij in tehnik za fizično odstranitev plevela. Med najpogostejše metode spadajo:

  • Ročno odstranjevanje: Primerno za majhne površine in posebej trdovraten plevel. To je učinkovita metoda, ki omogoča natančno odstranjevanje plevela, vendar je lahko časovno zahtevna.
  • Plitvo obdelovanje tal: Zmanjšuje kaljenje semen plevela, saj semena ostanejo na površini in niso zakopana v rodovitno plast tal. S tem se zmanjša rast novih plevelov.
  • Uporaba pokrovnih rastlin: Rastline, ki hitro rastejo in pokrijejo tla, zmanjšujejo prostor za rast plevela. Pokrovne rastline tudi izboljšujejo strukturo tal in povečujejo njihovo rodovitnost.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Biološke metode

Biološko obvladovanje plevela vključuje uporabo naravnih sovražnikov plevela za zmanjšanje njegove populacije. Te metode vključujejo:

  • Uvajanje koristnih žuželk: Nekatere vrste žuželk se prehranjujejo s specifičnimi vrstami plevela in lahko učinkovito zmanjšajo njegovo razširjenost.
  • Uporaba mikroorganizmov: Bakterije, glive in drugi mikroorganizmi lahko okužijo in oslabijo plevel, kar zmanjšuje njegovo rast in razširjenost.

Naravne metode namesto kemičnih

Namesto kemičnih sredstev trajnostne prakse obvladovanja plevela vključujejo uporabo naravnih in manj škodljivih metod. Te metode temeljijo na zmanjšanju uporabe herbicidov:

  • Uporaba naravnih herbicidov: Uporaba naravnih snovi, kot so kis, soda ali sol, za nadzor plevela. Te snovi so okolju prijazne in manj škodljive za ljudi in živali.
  • Mulčenje: Uporaba organskega ali anorganskega mulča za preprečevanje rasti plevela z zadušitvijo. Mulčenje tudi pomaga ohranjati vlago v tleh in izboljšuje njihovo strukturo.
  • Sončna sterilizacija: Uporaba plastične folije za segrevanje tal in uničenje semen plevela s sončno energijo. Ta metoda je učinkovita za sterilizacijo tal pred sajenjem.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Kulturne metode

Kulturne metode vključujejo spremembe v načinu kmetovanja, ki zmanjšujejo pojavnost plevela. Te metode vključujejo:

  • Kolobarjenje: Različne vrste pridelkov imajo različne vplive na plevel, tako kolobarjenje zmanjšuje možnosti za razvoj specifičnega plevela. Kolobarjenje tudi izboljšuje rodovitnost tal in zmanjšuje potrebo po kemičnih gnojilih.
  • Prilagoditev setve in gostote posevka: Zgodnja setev in gostejša setev lahko pridelkom omogočita prednost pred plevelom. Gostejši posevki zmanjšujejo prostor in svetlobo, ki jo plevel potrebuje za rast.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Ste vedeli?

Veliko najpogostejših plevelov je pravzaprav užitnih in morda se vam bo zdelo privlačno, da se jih naučite pobirati in vključiti v svoje obroke. Uporabite jih za sestavine solatnih mešanic, da boste od svojega dela s plevelom imeli nekaj več. Samo poglejte navadno regačico, zvezdico, regrat, kislico in ostale samonikle rastline, ki rastejo okoli vas in jih lahko vključite v zdrave obroke.

Povzetek

Trajnostne prakse obvladovanja plevela so ključne za doseganje trajnostne kmetijske proizvodnje.

Uporaba kombinacije mehanskih, bioloških, naravnih in kulturnih metod omogoča učinkovit nadzor plevela z minimalnim vplivom na okolje. Z nenehnim izobraževanjem in prilagajanjem praks lahko kmetje zmanjšajo odvisnost od kemičnih herbicidov in povečajo dolgoročno zdravje svojih zemljišč.

 

Tekst:
N. G.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Od upornika do učitelja: Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje

/in /by

Pionir trajnostnega kmetovanja

Sepp Holzer, pogosto imenovan “Dalajlama permakulture”,  je pionir in inovator v svetu trajnostnega kmetovanja. Njegova filozofija in prakse permakulture so navdih za kmete in naravoslovce po vsem svetu, še posebej v regijah s podobnimi kmetijskimi pogoji, kot so Slovenija, Avstrija, Nemčija in Švica. Njegovo delo v avstrijskem Krameterhofu in drugod po svetu dokazuje, kako je mogoče z uporabo permakulturnih načel ustvariti rodovitne in samozadostne ekosisteme, ki spoštujejo naravne cikle in biotsko raznovrstnost.

Filozofija življenja in kmetovanja

Holzerjeva permakultura ni le način kmetovanja; je filozofija življenja, ki temelji na globokem spoštovanju in razumevanju naravnih zakonitosti. Z njegovimi tehnikami, kot so akvakultura, hugelkultura in ustvarjanje prostorov za zadrževanje vode, Holzer dokazuje, da je mogoče naravne vire uporabljati na način, ki podpira obilje in raznovrstnost življenja.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Sepp Holzer – več kot le kmet

V svoji karieri je Holzer postal več kot le kmet; postal je mentor, učitelj in navdih za generacije ljudi, ki iščejo alternative konvencionalnim kmetijskim praksam. Njegova predanost izobraževanju in deljenju znanja je ključnega pomena za širjenje permakulture kot trajnostne rešitve za izzive, s katerimi se sooča sodobno kmetijstvo.

Živeti v harmoniji z naravo

Sepp Holzer ostaja uporni kmet, ki s svojim delom in življenjem dokazuje, da je mogoče živeti v harmoniji z naravo, hkrati pa zagotavljati obilno in zdravo hrano za skupnosti po vsem svetu. Njegova zapuščina in vpliv se nadaljujeta skozi njegove knjige, seminarje in projekte, ki širijo znanje in prakse permakulture daleč preko meja njegove rodne Avstrije.

Edinstven pristop k naravi

Svetovno je znan po svojem edinstvenem pristopu k razumevanju narave, ki ga je razvil že v otroštvu. Njegova tehnika je posebna, ker se je naučil brati in razumeti naravo, opazoval in poslušal je naravo ter iz tega črpal zaključke, medtem ko je včasih delal napake, ki jih je sčasoma popravljal in pristope izpopolnjeval s pomočjo novih vsakodnevnih izkušenj.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Obnovitev narave

Njegovo razumevanje, kako obnoviti naravo z razvojem decentraliziranih prostorov za zadrževanje vode, je edinstveno. Podobno kot so naša telesa približno 70% voda, je tudi površina Zemlje pokrita z okoli 70% vode. Za uspešno rodovitno pokrajino je potrebna obilica dobro upravljane vode.

Principi njegovih tehnik

Principi njegovih tehnik vključujejo kmetovanje v harmoniji z naravo (flora/rastline in tla ter favna/živali), akvakulturo (prostori za zadrževanje vode in vrtovi kraterjev), terase in unikatno oblikovane dvignjene grede (hugelkultura).

Sepp Holzer poudarja, da katastrofe nastopijo, ko “preveč ljudi hkrati ravna neumno”, ne da bi razumeli edino resnico narave.

Po svojem delu je znan na izvirni kmetiji Krameterhof in pozitivnih spremembah v pokrajini, ki jih je uvedel v različnih delih sveta, vključno z Extremaduro v Španiji, Tameri na Portugalskem in Kallispelu v Montani, ZDA. Od leta 2012 živi s svojo ženo na kmetiji Holzerhof v Burgenlandu v Avstriji.

V slovenščino imamo prevedeno tudi Holzerjevo delo: Sepp Holzer – Uporni kmet

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Razumevanje permakulture

Kaj je permakultura?

Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor (habitat) s posnemanjem vzorcev iz narave. Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja, primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnje prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, ekološko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.

Kaj je akvakultura?

Akvakultura, znana tudi kot vodno kmetijstvo, je nadzorovana vzreja vodnih organizmov, kot so ribe, raki, mehkužci, alge in vodne rastline. Akvakultura vključuje gojenje populacij v sladki in slani vodi pod nadzorovanimi ali polnaravnimi pogoji in se lahko kontrastira s komercialnim ribolovom, ki predstavlja ulov divjih rib. Akvakultura je tudi praksa, uporabljena za obnovo in rehabilitacijo morskih in sladkovodnih ekosistemov.

Kaj je hugelkultura?

Hugelkultura je hortikulturna tehnika, ki izboljša rodovitnost tal, zadrževanje vode in ogrevanje tal, kar koristi rastlinam, gojenim v bližini nasipov ali na njih. Dobesedno pomeni greda iz nasipa. Je tehnika, pri kateri se nasip, zgrajen iz razpadajočih lesnih ostankov in drugih kompostljivih biomaterialov rastlin, kasneje (ali takoj) zasadi kot dvignjena ali visoka greda.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Sporočilo in navdih

V svetu, kjer se soočamo z vedno večjimi okoljskimi izzivi, Sepp Holzer ponuja upanje in navdih. Njegova življenjska pot in delo sta dokaz, da s strastjo, znanjem in spoštovanjem do narave lahko ustvarimo bolj trajnostno in rodovitno prihodnost. Holzerjeva permakultura je revolucionarna filozofija, ki presega tradicionalne meje in nas uči, kako živeti v sožitju z Zemljo.
Z majhnimi koraki, kot so hugelkultura, akvakultura ali preprosto spoštovanje naravnih ciklov, lahko vsak prispeva k obnovi našega planeta

Kot “uporni kmet” je Sepp Holzer presegel konvencionalne metode in pokazal, da je mogoče tudi na najbolj zahtevnih terenih ustvariti obilje. Njegovo sporočilo je jasno: ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, so rešitve na dosegu roke, če smo pripravljeni poslušati in se učiti od narave.

V času, ko je potreba po trajnostnem razvoju v ospredju, nas zgled Seppa Holzerja spodbuja, da ponovno razmislimo o našem odnosu do Zemlje, kmetovanja, ekologije in življenja samega. Njegovo učenje ni le v zelenih hribih Krameterhofa ali v knjigah, ki jih je napisal; je v srcih in umih vseh nas, ki smo pripravljeni sprejeti izziv in delati za zeleno, rodovitno in pravično prihodnost.

 

Vir in naslovna fotografija: 

www.seppholzer.info
www.krameterhof.at

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu: Pogled v prihodnost

/in /by

Kmetijstvo se neprestano razvija, pri čemer inovacije in tehnološki napredek igrajo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti sektorja. V luči naraščajočega števila globalnega prebivalstva in izzivov, kot so podnebne spremembe in trajnost, postaja nujno iskanje novih rešitev za povečanje učinkovitosti, produktivnosti in trajnosti kmetijskih praks.

V tem članku raziskujemo tri ključne trende, ki oblikujejo prihodnost kmetijstva, in kako se ti odražajo v inovativnih tehnikah in tehnologijah, ki jih že uvajamo na naših poljih in v rastlinjakih.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu - Gorenc.si

1. Kmetovanje v nadzorovanem okolju (CEA): Prihodnost je znotraj

Kmetovanje v nadzorovanem okolju (CEA) predstavlja revolucionaren pristop h gojenju rastlin, ki omogoča natančen nadzor nad rastnimi pogoji. Z uporabo naprednih hidroponskih sistemov in optimizacijo hortikulturnih praks lahko CEA objekti proizvajajo zelišča, solate, mikrozelenje, paradižnik, jagode in celo cvetje z manjšo porabo vode in brez uporabe pesticidov. Ta pristop ne le da izboljšuje svežino in zmanjšuje čas transporta, ampak tudi odpira vrata za gojenje širšega spektra pridelkov. Kar je še posebej pomembno v času globalnih izzivov v dobavni verigi.

2. Vloga akademskih raziskav in inovacij

Univerze in raziskovalni inštituti igrajo ključno vlogo pri razvoju novih tehnologij in praks v kmetijstvu. Z naraščajočimi investicijami v kmetijske raziskave se odpirajo nove možnosti za boj proti vplivom podnebnih sprememb na pridelavo, izboljšanje odpornosti in trajnosti pridelkov ter razširjanje dostopa do hranljive hrane.

3. Avtomatizirane vertikalne kmetije: Prihodnost je avtomatizacija

Vertikalno kmetovanje postaja vse bolj avtomatizirano, s čimer se povečujejo donosi in zmanjšujejo stroški dela. Z uporabo umetne inteligence in napredne avtomatizacije lahko vertikalne kmetije zagotovijo dosledne in napovedljive rezultate. To zmanjšuje možnost človeških napak. Ta trend poudarja potencial za povečanje učinkovitosti in produktivnosti. Obenem odpira vprašanja o prihodnjih potrebah po usposabljanju delovne sile in upravljanju višjih začetnih stroškov opreme.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu - Gorenc.si

V kontekstu teh napredkov je pomembno, da se ozremo nazaj na Razvoj kmetijskih strojev in tehnologij ter glavne kmetijske trende in novosti v letu 2023, ki smo jih že obravnavali.

Razumevanje, kako se novi trendi vklapljajo v širši kontekst preteklih inovacij in izzivov, nam omogoča boljše načrtovanje za prihodnost in prilagajanje na hitro spreminjajoče se globalno okolje.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu - Gorenc.si

Pionirske tehnologije preoblikujejo kmetijski sektor

Poleg razvoja kmetovanja v nadzorovanem okolju, vloge akademskih raziskav in avtomatizacije vertikalnih kmetij, obstaja več ključnih tehnologij, ki korenito spreminjajo kmetijski sektor:

• Tehnologije za vektorsko opraševanje s čebelami:

Inovacija, ki uporablja komercialno vzrejene čebele za dostavo ciljanih sredstev za zaščito rastlin skozi opraševanje, kar predstavlja okolju prijazno alternativo kemičnim pesticidom.

• Natančno kmetovanje:

Tehnologija, ki omogoča zbiranje, obdelavo in vrednotenje podatkov za optimizacijo kakovosti tal in produktivnosti, kar kmetom pomaga pri sprejemanju bolj informiranih odločitev.

• Notranje vertikalno kmetovanje:

Revolucionarna metoda, ki omogoča gojenje pridelkov v zaprtih prostorih na vertikalno nameščenih policah, kar maksimizira donos na omejenih površinah.

• Tehnologija reje živali:

Ponuja podatkovno vodene vpoglede za izboljšanje upravljanja kmetij, skrbi za živali in povečanje produktivnosti.

• Laserski strašilci:

Napredne naprave, ki uporabljajo zeleno lasersko svetlobo za zaščito pridelkov pred pticami in glodavci, kar predstavlja inovativen pristop k zaščiti pridelkov.

• Avtomatizacija kmetij:

Integracija kmetijske mehanizacije, računalniških sistemov in upravljanja podatkov za izboljšanje delovanja opreme in odločanja.

• Tehnologija Real-Time Kinematic (RTK):

Omogoča natančno kartiranje polj in omejevanje vozil na stalne prometne poti, kar izboljšuje zdravje tal in produktivnost.

• Tehnologija minikromosomov:

Omogoča ustvarjanje rastlin, ki so bolj odporne na sušo ali škodljivce, brez poseganja v naravni razvoj gostitelja.

• Programska oprema za upravljanje kmetij:

Integrirana platforma, ki kmetom zagotavlja podatke v realnem času za izboljšanje dnevnih odločitev in upravljanja.

• Tehnologija upravljanja z vodo:

Ponuja bolj trajnostne načine za zagotavljanje zadostne količine vode rastlinam, kot je mikro namakanje, ki zmanjšuje porabo vode in izboljšuje kakovost pridelkov.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu - Gorenc.si

Te inovativne tehnologije ne samo da povečujejo učinkovitost in produktivnost, ampak tudi prispevajo k večji trajnosti kmetijskih praks. To je ključnega pomena za prihodnost našega planeta. Z integracijo teh inovacij v kmetijske prakse lahko kmetje po vsem svetu izboljšajo donose, zmanjšajo vpliv na okolje in bolje zadovoljijo potrebe naraščajočega globalnega prebivalstva.

Inovativne tehnologije in prihodnost kmetijstva

Prihodnost kmetijstva je svetla, polna inovacij in tehnološkega napredka. Od avtomatiziranih vertikalnih kmetij do raziskav, ki jih vodijo univerze, in razvoja kmetovanja v nadzorovanem okolju, so tehnološke inovacije ključne za reševanje globalnih izzivov. Podnebne spremembe, trajnost in varnost preskrbe s hrano so bistvene v tem kontekstu. Kot vedno bo ključnega pomena sodelovanje med kmeti, raziskovalci, tehnološkimi podjetji in političnimi odločevalci. Le tako se lahko zagotovi, da bodo te inovacije prinesle največje možne koristi za vse.

 

Vir: 

www.jiva.ag
www.forbes.com

 

Priprava na poznojesensko vrtnarjenje: Nasveti in triki za boljšo letino

/in /by

Ko se narava odene v jesenske barve in dnevi postanejo krajši, se vrtnarji pripravljajo na enega najpomembnejših vrtnarskih izzivov leta – jesensko vrtnarjenje. Ta čas ni le priložnost za zadnja pobiranja pridelkov in žetve, temveč tudi za načrtovanje in pripravo vrta na prihajajočo zimo. Jesen prinaša s seboj posebne naloge in zadovoljstva: od obiranja pozno zrelih sadežev do sajenja čebulnic, ki nas bodo razveseljevale spomladi.

V tem članku vam bomo ponudili nasvete in trike, kako maksimalno izkoristiti jesensko vrtnarsko sezono in si zagotoviti bogato letino v naslednjem letu.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

November in vrt

Novembrski vrt ponuja svojevrsten čar, čeprav se narava pripravlja na zimski počitek. V tem času lahko izkoristimo še zadnje tople dni za sajenje dreves in grmovnic, obrezovanje trajnic ter pripravo zemlje na zimski mirovanje. Zbiranje in kompostiranje odpadlega listja ni le koristno za vrt, ampak tudi simbolično dejanje, s katerim zaključujemo eno vrtnarsko obdobje in se pripravljamo na novo.

Vzdrževanje grmovja in listja

Kot del jesenskega vrtnarskega dela uporabite dober par škarij ali obrezovalnikov za striženje debelih stebel in odstranjevanje mrtvih vej in listov. To bo olajšalo vzdrževanje spomladi, preprečilo prekomerno rast in zmanjšalo odpadanje listja.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Uporaba jesenskega listja

Jesensko listje je lepo, vendar vrtovi z odraslimi drevesi na tleh pustijo veliko listja. Na srečo so listi zelo uporabni in jih ni treba zavreči z vrtnimi odpadki. Namesto tega dodajte listje na vaš domači kompostni kup, saj so odličen vir snovi, ki so bistvene za dober kompost.

Več o tem, kako si pripravite dober kompost, preberite v članku >>> Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadlega listja in vrtnih odpadkov

Pobiranje jesenskih pridelkov

Jesen je čas pobiranja poznih pridelkov na vrtu. Ne glede na to, ali imate velik vrt ali nekaj grmovnic in sadnih dreves, če živite v zmernem podnebju, je jesen čas za pobiranje krompirja, buč,  kapusnic in jagod v poznem obdobju. Domači pridelki popestrijo domačo kuhinjo in jedilnike.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Ohranjanje vlažnosti in zaščita trate

V pozni jeseni je pomembno zagotoviti, da trato redno zalivate, še posebej v suhih obdobjih. To je ključno za preprečevanje sušenja trave, ki se lahko kaže v obliki rjavih madežev. Idealno je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tako se zagotovi, da voda doseže korenine, ne da bi pri tem prišlo do prekomernega izhlapevanja. V tem času leta je pomembno, da trato pripravite na zimo, kar vključuje ustrezno nego in zaščito pred nizkimi temperaturami.

Jesensko vrtnarjenje in sajenje spomladanskih čebulnic

Medtem ko je zunaj še nekaj čudovitih okrasnih jesenskih rastlin, ki nam lepšajo pogled, le načrtujte vnaprej. Tako boste lahko uživali v barvitih narcisah, tulipanih in drugih spomladanskih cvetovih. Ti se pojavijo na vrtu že zgodaj spomladi, tako da le posadite čebulnice od septembra do decembra.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Sajenje dreves

Če razmišljate o sajenju dreves, je pozna jesen odličen čas za to, saj jim daje odličen začetek.

Ne pozabite na divje živali

Ne pozabite na divje živali, ki obiščejo vaš vrt, zlasti na premnoge ptice. Poskrbite, da boste redno nastavljali semena, oreščke in vodo za ptice. To je lahko življenjskega pomena med zimo, ko je hrana redka in mraz lahko povzroči težave.

Mulčenje

Ko končate s sajenjem, se lotite mulčenja. Ko temperature padejo in vreme postane bolj mokro, so vaše rastline bolj ranljive za vlaženje, koreninsko gnilobo, in če so dovolj oslabljene, za ličinke škodljivcev. Mulčite okoli korenin vaših rastlin z lesnimi sekanci, listi ali borovimi iglicami.

Kompost - Gorenc.si

Ponovno sejanje trate

Pravilna skrb za trato v jesenskih mesecih je bistvena tako za pripravo na zimo kot za spodbujanje zdrave bujne rasti spomladi. Ko ste pripravili trato za jesen s košenjem, zračenjem in nato sejanjem, boste dobro pripravili teren za ohranjanje hranil skozi jesen in zimo.

Uvedba pokrivnih posevkov

Za povečanje rodovitnosti tal Silvia Borges, trajnostna vrtnarka, predlaga uvedbo pokrivnih posevkov. To so posebne vrste rastlin, ki preprečujejo, da bi se vrt spremenil v vodno mesto, ko pride poznomarčevsko deževje. Poleg preprečevanja erozije tal pokrivni posevki povečujejo rodovitnost tal s proizvodnjo amonijaka skozi proces, imenovan dušikova fiksacija, kar ustvarja popolno zemljo za vaše najljubše rastline.

Trajnostni pristop k jesenskemu vrtnarjenju

Jesen ni le čas za obiranje in pripravo vrta na zimo, ampak tudi idealna priložnost za uveljavljanje trajnostnih praks v vrtnarjenju. Z osredotočenjem na metode, ki spoštujejo naravne cikle in podpirajo biodiverziteto, lahko vsak vrtnar prispeva k zdravju našega planeta. Uporaba organskih in lokalno pridelanih gnojil, izbira avtohtonih in odpornih rastlinskih vrst, ki zahtevajo manj vode in skrbi, ter prakse, kot je kompostiranje vrtnih odpadkov, ne le izboljšujejo rodovitnost tal, ampak tudi zmanjšujejo naš ekološki odtis. Poleg tega je jesen odličen čas za sajenje dreves in grmovnic. Te ponujajo zavetje in hrano divjim živalim, s čimer se krepi ekosistem vašega vrta. S temi dejanji ne le obogatimo svoj vrt, temveč prispevamo k večji okoljski zavesti in ustvarjamo zeleno dediščino za prihodnje generacije.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Jesensko vrtnarjenje je več kot le zaključna faza vrtnarske sezone; je čas za razmislek, načrtovanje in pripravo za prihodnost. Z ustrezno pripravo in upoštevanjem nasvetov, ki smo jih delili v tem članku, lahko svoj vrt spremenite v zimsko oazo miru in lepote. Hkrati pa zagotovite, da bo prihodnja sezona še bolj obilna in uspešna. Sajenje, obrezovanje, kompostiranje in skrb za divje živali so le delčki mozaika, ki sestavljajo uspešno in trajnostno vrtnarjenje. Vzemite si čas za svoj vrt in uživajte v zadovoljstvih, ki jih prinaša jesensko vrtnarjenje.

 

 

Vir:

www.realhomes.com
www.pennlive.com

 

Lokalna pridelava hrane: Ključ do trajnostne prihodnosti

/in /by

V dobi globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in povečevanje prehranske negotovosti, je lokalna pridelava hrane postala ključna za izgradnjo močnih, zdravih in trajnostnih skupnosti. Od majhnih vrtičkov do velikih kmetij, ki poganjajo lokalne tržnice, lokalna pridelava hrane ne samo da zagotavlja svežino in kakovost, temveč igra tudi vitalno vlogo pri ohranjanju okolja, krepitvi lokalnega gospodarstva in povezovanju skupnosti.

Ta članek raziskuje večplastne vplive lokalne pridelave hrane in razkriva, zakaj je bistvena za našo prihodnost.

Lokalna hrana in njena vloga v družbi

Lokalna hrana ni le odgovor na potrebo po sveži in zdravi hrani, ampak igra pomembno vlogo tudi pri ohranjanju lokalnih ekosistemov in podpori lokalnega gospodarstva. Lokalno pridelana hrana zmanjšuje potrebo po dolgih transportnih poteh, s čimer se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in povečuje učinkovitost uporabe virov. Prav tako omogoča potrošnikom, da postanejo bolj povezani s hrano, ki jo jedo, in s kmeti, ki jo pridelujejo.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Ekološki vpliv lokalne pridelave

Lokalna pridelava hrane je ključnega pomena za zmanjšanje ekološkega odtisa našega prehranjevanja. Krajše transportne poti in manjša uporaba embalaže prispevajo k zmanjšanju odpadkov in emisij CO2. Lokalna pridelava pogosto vključuje tudi trajnostne kmetijske prakse, kot so kolobarjenje, uporaba naravnih gnojil in integrirano upravljanje škodljivcev, kar zmanjšuje vplive na okolje in ohranja biotsko raznovrstnost.

Socio-ekonomski vplivi lokalne pridelave hrane

Ko kupujemo lokalno pridelano hrano, neposredno podpiramo lokalno gospodarstvo. To ne samo ohranja in ustvarja delovna mesta v lokalnih skupnostih, ampak tudi krepi občutek skupnosti in pripadnosti. Lokalna pridelava spodbuja tudi razvoj lokalnih trgov in tržnic, ki so pomembna središča za izmenjavo znanj, izkušenj in kulturnih vrednot.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Pomembnost raznolikosti in kakovosti

Lokalno pridelana hrana pogosto ponuja širšo raznolikost sort in vrst, ki niso vedno na voljo v velikih trgovskih verigah. Ta raznolikost ne samo da obogati naš jedilnik, temveč tudi pomaga ohranjati tradicionalne in avtohtone sorte rastlin, ki so del naše kulturne dediščine. Poleg tega lokalno pridelana hrana pogosto presega standarde kakovosti, saj se prideluje v manjših količinah in s posebno pozornostjo do detajlov.

Okoljski in družbeni učinki lokalne pridelave hrane

Lokalna pridelava hrane prinaša dolgoročne pozitivne učinke na okolje in družbo. S podporo lokalno pridelanim izdelkom neposredno prispevamo k ohranjanju in obnovi lokalnih ekosistemov. Trajnostne kmetijske prakse, prilagojene naravnim ciklom in okoljskim pogojem, pomenijo manjšo obremenitev za zemljo in spodbujajo biodiverziteto.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnih praks

Lokalna pridelava hrane igra ključno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine in tradicionalnih kmetijskih praks. Z nakupom lokalno pridelane hrane ne podpiramo le okusa in raznolikosti, ampak ohranjamo zgodovino in identiteto skupnosti.

Vloga v izobraževanju in oblikovanju trajnostne prihodnosti

Lokalna pridelava hrane je ključna za izobraževanje mlajših generacij o pomenu trajnostnega življenja in odgovornega odnosa do hrane. Projekti, kot so šolski vrtovi in izobraževalne kmetije, mladim omogočajo razumevanje izvora hrane in njenega pomena za okolje in lokalno gospodarstvo.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Rešitve za globalne izzive

V obdobju globalnih izzivov, kot so klimatske spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, lokalna pridelava hrane ponuja praktične in trajnostne rešitve, globoko ukoreninjene v skupnostih. Podpora lokalnim kmetom in pridelovalcem je zato izbira za boljšo in zdravo prihodnost našega planeta in skupnosti.

Podpora lokalni pridelavi hrane ne pomeni le izbire zdravja in kakovosti. To je izbira za trajnostni način življenja, ki spoštuje naš planet in njegove prebivalce. Lokalna pridelava hrane je ključna za krepitev odpornosti naših skupnosti proti globalnim izzivom in za zagotavljanje zdrave prihodnosti prihodnjim generacijam. Z izbiro lokalno pridelane hrane prispevamo k močnejši, bolj trajnostni in pravični prihodnosti za vse.

 

 

Vir:

www.spadeandplow.com

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

Škodljivci: kako se v poletnih mesecih boriti proti njim na naravni način

/in /by

Začetek pomladi je za vrtnarje vedno pričakovani čas, ko se narava prebudi in vrtovi začnejo živeti. A hkrati s to radostjo se pojavijo tudi prvi izzivi – polži se počasi prikradejo na vrt in uši se naselijo na nežne vrtnine. A to je le začetek, saj se s prihodom poletja škodljivci razmnožijo in postanejo vsiljivci, ki ogrožajo naše trdo pridobljene pridelke.

A kljub vsemu, ni potrebe po paniki, saj obstajajo naravni načini, s katerimi se lahko spopademo z njimi in ohranimo harmonično ekološko ravnovesje na naših vrtovih. Namesto kemičnih sredstev, ki bi lahko škodovala okolju in našemu zdravju, je vse več vrtnarjev in kmetovalcev prepoznalo pomembnost ekološkega pristopa k obvladovanju škodljivcev.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

V tem članku bomo raziskali učinkovite in zanimive naravne načine, kako se lahko borimo proti škodljivcem na ekološki način, ter tako ohranjamo zdrav in trajnostno uspešen vrt.

Skupaj odkrijmo, kako se narava bori sama s seboj in kako jo lahko podpremo na njenem poti do uspešne in bogate pridelave.

1. Razumevanje naravnega ravnovesja v vrtu

–  Eno ključnih načel ekološkega vrtnarjenja je razumevanje in spoštovanje naravnega ravnovesja v vrtu. Namesto da se osredotočamo samo na izkoreninjenje škodljivcev, si prizadevamo za ustvarjanje harmoničnega okolja, v katerem se lahko razvijajo koristni organizmi, ki bodo pomagali nadzorovati populacije škodljivcev.

–  Biotično varstvo rastlin je zelo povezano z ohranjanjem naravnega ravnovesja na vrtu in v njegovi okolici. Uporablja koristne žive organizme, ki bodisi plenijo ali parazitirajo škodljivce v tleh ali na zelenih delih vrtnin. Spoznavanje načinov njihovega delovanja omogoča, da jih je vedno več v obliki komercialnih pripravkov dostopnih tudi vrtičkarjem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

2. Škodljivci – uporaba rastlin in živali za njihovo odganjanje

–  Nekatere rastline izločajo snovi, ki jih škodljivci ne marajo ali celo delujejo na njih odvračilno. Zasaditev teh rastlin v bližini pridelkov, ki jih ščitimo, lahko pomaga zmanjšati število napadov škodljivcev.

En primer takšne rastline je bazilika. Bazilika izloča aromatične snovi, ki imajo odvračilni učinek na številne škodljivce, kot so muhe, komarji in nekatere vrste hroščev. Zasaditev bazilike v bližini pridelkov, ki so občutljivi na napade teh škodljivcev, lahko zmanjša tveganje za njihovo poškodbo. Na primer, če imate na vrtu paradižnike, ki so pogosto tarča škodljivih muh ali listnih uši, lahko zasadite baziliko med paradižnike. Aromatični vonj bazilike bo odvračal muhe in druge insekte, kar bo pomagalo ohraniti vaše paradižnike bolj zdrave in zaščitene.

Zasaditev teh rastlin v bližini vaših pridelkov lahko igra ključno vlogo pri vzpostavljanju naravnega ravnotežja na vrtu in zmanjševanju tveganja za napade škodljivcev. To je le eden od mnogih načinov, kako z ekološkim pristopom do vrtnarjenja lahko učinkovito obvladujemo škodljivce brez uporabe kemikalij.

–  Veliko koristnih žuželk, katerih razvojne oblike uničujejo uši, resarje, rastlinjakovega ščitkarja, tripse ali pršice, se namreč v odrasli dobi hrani s cvetnim prahom, privabljajo jih različne barve, zato je pomembno, da na vrtu ves čas kaj cveti.

–  Podoben je namen postavljanja domovanj za koristne žuželke, ki se čedalje bolj uveljavljajo tudi pri tržnih ekoloških in integriranih pridelovalcih.

Celo najbolj znano prijateljico vrtičkarjev, pikapolonico, ljudje poznajo le, ko odraste. Iz nevednosti pa uničujejo njene ličinke, ki pospravijo največ uši, prav tako njena jajčeca ali bube.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

3. Naravni insekticidi, fungicidi in zaporedni posevki

–  Če kljub uporabi naravnih metod nadzora škodljivcev na vrtu opazimo prekomerno prisotnost določenih škodljivcev ali bolezni, se lahko poslužimo naravnih insekticidov in fungicidov.

Za vrt primerni biotični pripravki med drugim vsebujejo tudi bakterijo Bacillus thurighiensis, ki je učinkovita proti gosenicam.

Namesto sintetičnih pesticidov lahko uporabimo naravne pripravke, ki temeljijo na rastlinskih izvlečkih ali mineralih. Na primer, milna raztopina je učinkovita pri zatiranju uši, medtem ko lahko česen in čebula odvračata številne škodljivce.

–  Uporaba diatomejske zemlje je še en naraven način za boj proti insektom. To je fino mlet prašek iz fosilnih ostankov alg, ki deluje abrazivno na škodljivce, povzroči poškodbe njihovega zunanjega skeleta in jih dehidrira.

–  Zaščitite svoje pridelke z načrtovanim sajenjem. Zaporedni posevki in plodovke, ki sledijo drug za drugim, lahko zmanjšajo tveganje za hitro širjenje škodljivcev, saj omejujejo njihovo prehranjevalno izbiro.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

4. Kompostiranje in skrb za zdravo zemljo

–  Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje in skrb za rodovitnost tal sta ključnega pomena za ohranjanje plodnosti in življenjskega okolja v tleh. S postopnim dodajanjem organskih odpadkov, kot so kuhinjski odpadki, vrtni ostanki in listje, v kompostno gredo, se ustvarja bogato hranilno sredstvo. To hranilo ne le izboljšuje strukturo tal, temveč tudi spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov. Ti mikroorganizmi delujejo kot naravni obrambni sistem rastlin, saj krepijo njihovo odpornost proti škodljivcem in boleznim.

S skrbjo za zdravo zemljo, ki je bogata s hranili, voda in zrak lahko lažje dosežejo korenine rastlin, kar zagotavlja njihovo boljše prehranjevanje in rast. Posledično se rastline bolje odzivajo na stresne razmere, kot so suša ali vročinski vali, in so manj dovzetne za napade škodljivcev.

–  Poleg kompostiranja je tudi uporaba organskih gnojil, kot so gnoj, kompostni čaj ali zelena gnojila, pomembna za ohranjanje ravnovesja v tleh. Organska gnojila postopoma sproščajo hranila, kar preprečuje prekomerno gnojenje in izpiranje hranilnih snovi v podtalnico. To pomeni manjšo možnost negativnih vplivov na okolje in ohranjanje zdravega ekosistema na vašem vrtu.

Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje, gnojenje in skrb za rodovitnost tal lahko pomagata vzpostaviti naravno odpornost rastlin proti škodljivcem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

5. Škodljivci – zaščita pridelkov z naravnimi ovirami

–  Eden od načinov za preprečevanje invazije škodljivcev je uporaba naravnih ovir. To so lahko fizične ovire, ki škodljivcem preprečujejo dostop do rastlin, kot so ograje, mreže in tkanine.

–  Poleg tega lahko na vrtu ustvarimo tudi različne habitate za koristne organizme, ki bodo pomagali, da se škodljivci ne razbohotijo. To vključuje postavitev gnezdilnic za ptice, hrošče in čebele ter sajenje cvetja, ki privablja koristne žuželke.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

6. Obvladovanje okoljskih pogojev

–  Škodljivci se pogosto hitreje razmnožujejo v ugodnih okoljskih pogojih, kot so visoka temperatura in vlažnost. Prilagajanje zalivanja in senčenja rastlin glede na vremenske razmere lahko pomaga zmanjšati širjenje škodljivcev.

–  Prav tako je pomembno, da vzdržujemo zdravo rastlinje z rednim odstranjevanjem okuženih delov rastlin, kar preprečuje, da bi se škodljivci hitro razširili.

Ekološki pristop k obvladovanju škodljivcev v poletnih mesecih je ključen za ohranjanje zdravega in trajnostnega vrta. S pravilnim razumevanjem naravnega ravnovesja, uporabo koristnih rastlin, naravnih insekticidov ter skrbjo za zdravo zemljo, lahko dosežemo uspešno in ekološko pridelavo brez uporabe škodljivih kemikalij.

Vključitev naravnih ovir in zasaditev mešanih posevkov ter plodovk lahko dodatno pripomorejo k zmanjšanju tveganja za širjenje škodljivcev ter ohranjanju biodiverzitete na vrtu.

 

 

Vir:
www.totallandscapecare.com