Prispevki

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Priprava na poznojesensko vrtnarjenje: Nasveti in triki za boljšo letino

Ko se narava odene v jesenske barve in dnevi postanejo krajši, se vrtnarji pripravljajo na enega najpomembnejših vrtnarskih izzivov leta – jesensko vrtnarjenje. Ta čas ni le priložnost za zadnja pobiranja pridelkov in žetve, temveč tudi za načrtovanje in pripravo vrta na prihajajočo zimo. Jesen prinaša s seboj posebne naloge in zadovoljstva: od obiranja pozno zrelih sadežev do sajenja čebulnic, ki nas bodo razveseljevale spomladi.

V tem članku vam bomo ponudili nasvete in trike, kako maksimalno izkoristiti jesensko vrtnarsko sezono in si zagotoviti bogato letino v naslednjem letu.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

November in vrt

Novembrski vrt ponuja svojevrsten čar, čeprav se narava pripravlja na zimski počitek. V tem času lahko izkoristimo še zadnje tople dni za sajenje dreves in grmovnic, obrezovanje trajnic ter pripravo zemlje na zimski mirovanje. Zbiranje in kompostiranje odpadlega listja ni le koristno za vrt, ampak tudi simbolično dejanje, s katerim zaključujemo eno vrtnarsko obdobje in se pripravljamo na novo.

Vzdrževanje grmovja in listja

Kot del jesenskega vrtnarskega dela uporabite dober par škarij ali obrezovalnikov za striženje debelih stebel in odstranjevanje mrtvih vej in listov. To bo olajšalo vzdrževanje spomladi, preprečilo prekomerno rast in zmanjšalo odpadanje listja.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Uporaba jesenskega listja

Jesensko listje je lepo, vendar vrtovi z odraslimi drevesi na tleh pustijo veliko listja. Na srečo so listi zelo uporabni in jih ni treba zavreči z vrtnimi odpadki. Namesto tega dodajte listje na vaš domači kompostni kup, saj so odličen vir snovi, ki so bistvene za dober kompost.

Več o tem, kako si pripravite dober kompost, preberite v članku >>> Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadlega listja in vrtnih odpadkov

Pobiranje jesenskih pridelkov

Jesen je čas pobiranja poznih pridelkov na vrtu. Ne glede na to, ali imate velik vrt ali nekaj grmovnic in sadnih dreves, če živite v zmernem podnebju, je jesen čas za pobiranje krompirja, buč,  kapusnic in jagod v poznem obdobju. Domači pridelki popestrijo domačo kuhinjo in jedilnike.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Ohranjanje vlažnosti in zaščita trate

V pozni jeseni je pomembno zagotoviti, da trato redno zalivate, še posebej v suhih obdobjih. To je ključno za preprečevanje sušenja trave, ki se lahko kaže v obliki rjavih madežev. Idealno je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tako se zagotovi, da voda doseže korenine, ne da bi pri tem prišlo do prekomernega izhlapevanja. V tem času leta je pomembno, da trato pripravite na zimo, kar vključuje ustrezno nego in zaščito pred nizkimi temperaturami.

Jesensko vrtnarjenje in sajenje spomladanskih čebulnic

Medtem ko je zunaj še nekaj čudovitih okrasnih jesenskih rastlin, ki nam lepšajo pogled, le načrtujte vnaprej. Tako boste lahko uživali v barvitih narcisah, tulipanih in drugih spomladanskih cvetovih. Ti se pojavijo na vrtu že zgodaj spomladi, tako da le posadite čebulnice od septembra do decembra.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Sajenje dreves

Če razmišljate o sajenju dreves, je pozna jesen odličen čas za to, saj jim daje odličen začetek.

Ne pozabite na divje živali

Ne pozabite na divje živali, ki obiščejo vaš vrt, zlasti na premnoge ptice. Poskrbite, da boste redno nastavljali semena, oreščke in vodo za ptice. To je lahko življenjskega pomena med zimo, ko je hrana redka in mraz lahko povzroči težave.

Mulčenje

Ko končate s sajenjem, se lotite mulčenja. Ko temperature padejo in vreme postane bolj mokro, so vaše rastline bolj ranljive za vlaženje, koreninsko gnilobo, in če so dovolj oslabljene, za ličinke škodljivcev. Mulčite okoli korenin vaših rastlin z lesnimi sekanci, listi ali borovimi iglicami.

Kompost - Gorenc.si

Ponovno sejanje trate

Pravilna skrb za trato v jesenskih mesecih je bistvena tako za pripravo na zimo kot za spodbujanje zdrave bujne rasti spomladi. Ko ste pripravili trato za jesen s košenjem, zračenjem in nato sejanjem, boste dobro pripravili teren za ohranjanje hranil skozi jesen in zimo.

Uvedba pokrivnih posevkov

Za povečanje rodovitnosti tal Silvia Borges, trajnostna vrtnarka, predlaga uvedbo pokrivnih posevkov. To so posebne vrste rastlin, ki preprečujejo, da bi se vrt spremenil v vodno mesto, ko pride poznomarčevsko deževje. Poleg preprečevanja erozije tal pokrivni posevki povečujejo rodovitnost tal s proizvodnjo amonijaka skozi proces, imenovan dušikova fiksacija, kar ustvarja popolno zemljo za vaše najljubše rastline.

Trajnostni pristop k jesenskemu vrtnarjenju

Jesen ni le čas za obiranje in pripravo vrta na zimo, ampak tudi idealna priložnost za uveljavljanje trajnostnih praks v vrtnarjenju. Z osredotočenjem na metode, ki spoštujejo naravne cikle in podpirajo biodiverziteto, lahko vsak vrtnar prispeva k zdravju našega planeta. Uporaba organskih in lokalno pridelanih gnojil, izbira avtohtonih in odpornih rastlinskih vrst, ki zahtevajo manj vode in skrbi, ter prakse, kot je kompostiranje vrtnih odpadkov, ne le izboljšujejo rodovitnost tal, ampak tudi zmanjšujejo naš ekološki odtis. Poleg tega je jesen odličen čas za sajenje dreves in grmovnic. Te ponujajo zavetje in hrano divjim živalim, s čimer se krepi ekosistem vašega vrta. S temi dejanji ne le obogatimo svoj vrt, temveč prispevamo k večji okoljski zavesti in ustvarjamo zeleno dediščino za prihodnje generacije.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Jesensko vrtnarjenje je več kot le zaključna faza vrtnarske sezone; je čas za razmislek, načrtovanje in pripravo za prihodnost. Z ustrezno pripravo in upoštevanjem nasvetov, ki smo jih delili v tem članku, lahko svoj vrt spremenite v zimsko oazo miru in lepote. Hkrati pa zagotovite, da bo prihodnja sezona še bolj obilna in uspešna. Sajenje, obrezovanje, kompostiranje in skrb za divje živali so le delčki mozaika, ki sestavljajo uspešno in trajnostno vrtnarjenje. Vzemite si čas za svoj vrt in uživajte v zadovoljstvih, ki jih prinaša jesensko vrtnarjenje.

 

 

Vir:

www.realhomes.com
www.pennlive.com

 

Kompost - Gorenc.si

Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov

Jesen prinaša s seboj ne le čarobne barve in hladnejše dni, ampak tudi obilico naravnih odpadkov. Kaj če bi vam povedali, da lahko vse to listje, ki krasno obarva vaše dvorišče, spremenite v “črno zlato” za vaš vrt?

Da, prav ste slišali! Padajoče listje in vrtni odpadki se lahko preobrazijo v kompost, dragoceno dobrino, ki vašim rastlinam nudi hranila in izboljša kakovost tal. Naučimo se, kako lahko te jesenske odpadke spremenimo v nekaj, kar bo koristilo vrtu vse leto.

Zakaj kompostirati?

Kompostiranje ne odstranjuje le odpadkov z odlagališč in zmanjšuje porabo vode v gospodinjstvih, temveč proizvaja tudi visoko hranljiv dodatek zemlji, ki izboljšuje drenažo, dodaja življenje in organske snovi zbiti zemlji ter celo pomaga pri preprečevanju nekaterih rastlinskih bolezni.

Kompost - Gorenc.si

Kompost – kako začeti?

Za kompostiranje ne potrebujete posebnih veščin ali skrivnosti. Zadostuje, če sledite dvema preprostima korakoma: 1.) pripravite kup odpadkov in 2.) počakajte leto dni, da se ti razgradijo. Seveda pa obstajajo načini, kako ta proces pospešiti in preprečiti neprijetne vonjave ali prihod škodljivcev.

Priprava kompostnika

Za kompostiranje ni nujno potreben nakup dragih kompostnikov ali posod. Kompostnik je v bistvu le sredstvo za zadrževanje materiala in preprečevanje raztresanja po vrtu. Komercialno se prodajajo plastični kompostniki z vrati, lahko pa si svoj kompostnik enostavno izdelate iz ostankov lesa, rabljenih lesenih palet, zloženih betonskih blokov ali celo iz velikih plastičnih smetnjakov z izvrtanimi luknjami za zračenje. Ključnega pomena je zagotoviti dober pretok zraka in dostopnost za mešanje materialov. To pospeši proces razgradnje. Če nimate prostora ali si ne želite improvizirati, so na trgu na voljo tudi kompostniki, ki so zasnovani za pospešitev kompostiranja, kot so vrtilni kompostniki. Ne glede na vašo izbiro, bodite prepričani, da je vaš kompostnik postavljen na ravno, dobro odcedno površino in na mestu, ki prejema mešanico sonca in sence, da se vzdržuje idealna temperatura za razgradnjo.

Kompost - Gorenc.si

Ustvarjanje komposta

Ključno je odložiti dovolj organskih materialov, da se kup “segreje”. Optimalna velikost kupa je 1 meter visok, širok in globok. Zeleni odpadki vključujejo materiale, kot so pokošena trava, kuhinjski odpadki, odmrle rastline in plevel, ki še ni zasejal semena. Rjavi odpadki pa vključujejo padlo listje, narezane veje, časopisni papir, slamo, papir iz uničevalnika dokumentov in žagovino. Dobre mešanice vključujejo približno dvakrat toliko rjavih materialov kot zelenih.

Kaj dodajati, česa ne

Pomembno je vedeti, kaj je primerno za kompost in česa ne smemo dodajati. Čeprav so meso, kosti, maščobe in mlečni izdelki organski, jih je najbolje izpuščati, saj privabljajo živali in ustvarjajo neprijeten vonj. Prav tako se izogibajte bolnim, z žuželkami okuženim in kemično obdelanim rastlinam ter plevelu, ki je že zasejal semena.

Kompost - Gorenc.si

Kdaj je kompost pripravljen?

Končni kompost bo črn in drobljiv ter z zemeljskim vonjem. Morda boste opazili, da je material na dnu in v sredini kupa pripravljen prej kot na vrhu in straneh, še posebej, če kupa niste obračali.

Uporaba komposta

Kompost je odličen za vključevanje v obstoječo zemljo pred sajenjem nove grede. Je tudi idealen za “površinsko obdelavo” s slojem debeline 0,5 do 0,6 cm čez travnik. Dodajte eno plast debeline 2,5 do 3 cm komposta nad zelenjavni vrt, ko je vse z njega za to sezono odstranjeno, in shranite nekaj vrečk, da jih boste naslednje leto zmešali s substratom za vaše rastline v loncih.

Kompost - Gorenc.si

Morebitne težave

Če imate kup, ki je previsok zaradi rjavih materialov, se bo kup samo usedel. Dodajte nekaj zelenih materialov, da ga “napolnite” z dušikom. Če je kup videti sluzast in diši po metanu, je verjetno preveč zelenih. Vmešajte več rjavih.
Z uporabo teh preprostih nasvetov lahko izkoristite odpadno listje in vrtni odpad, da ustvarite bogat, hranilen kompost za vaš vrt. Ne samo, da boste reciklirali in varčevali z denarjem, temveč boste izboljšali tudi zdravje in plodnost vaše zemlje. Jesen je popoln čas, da začnete!

Kompost: ključ do trajnostnega vrtnarjenja in filozofije “nič odpadkov”

V današnjem svetu, v katerem je trajnostno življenje postalo nujno, ima kompostiranje pomembno vlogo. Z recikliranjem kuhinjskih odpadkov, vrtnih obrezkov in odpadlega listja se ne zmanjšuje le količina odpadkov, ki končajo na odlagališčih. S tem tudi aktivno prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, saj gnitje organskih materialov na odlagališčih proizvaja metan, močan toplogredni plin. Kompostiranje ni le dejanje v prid okolju, ampak tudi zmogljivo orodje v gibanju “zero waste” ali “nič odpadkov”, saj spodbuja krožno gospodarstvo, v katerem je odpadek za en proces surovina za drugi.

Poleg tega kompost izboljša strukturo tal, spodbuja zdravje in rast rastlin ter pomaga ohranjati vodo, kar zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih in pesticidih ter tako podpira biotsko raznovrstnost. Vključitev kompostiranja v naše vsakdanje navade je korak k večji samooskrbi, manjši odvisnosti od industrijskih sistemov in krepitvi lokalnih ekosistemov. S tem ne prispevamo samo k ohranjanju naravnih virov, ampak tudi k vzgoji zavednih generacij, ki bodo spoštovale naravne cikle življenja in smrti v naravi.

Vir:

www.pennlive.com

 

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Zaključek poletne sezone: poskrbimo za shranjevanje pridelkov

Ko se sončni žarki poletnih dni postopoma umirjajo in se poletje tiho prevesi v zlato obdobje jeseni, naši vrtovi in njive žarijo v barviti paleti pridelkov. V tem času se pogosto sprašujemo, kako najbolje izkoristiti to naravno bogastvo, ki smo ga z ljubeznijo gojili skozi tople mesece.

Shranjevanje pridelkov – kako se ga lotimo?

Pravilno shranjevanje pridelkov ni le odličen način za podaljšanje uživanja v okusih poletja skozi zimo, temveč tudi ključno sredstvo, da naše vrtnine ohranijo svojo polno hranilno vrednost. Z nekaj preudarnosti, priprave in znanja lahko to poletno obilje zapakiramo v kozarce, spravimo v zamrzovalnik ali postavimo na police shrambe.

Vendar pa ni vse tako preprosto, kot se sliši. Vsaka sezona na vrtu je edinstvena in polna izzivov ter novih spoznanj. Vprašanja o tem, ali želimo svoj pridelek le uživati v sveži obliki ali pa želimo biti bolj samozadostni in se pripraviti na zimsko sezono, vodijo do različnih odločitev – od izbire semen, ki jih bomo posadili, do metod shranjevanja, ki jih bomo uporabili.

Kulturni vidik tega obdobja je prav tako pomemben. Mnoge kulture vidijo konec poletja kot čas združevanja, ko se družinski člani zberejo in s skupnimi močmi pripravijo pridelke za prihajajoče hladne mesece. To je tudi čas, ko se stare recepture in metode prenašajo iz roda v rod, postajajo del družinske dediščine.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Zato, ko naslednjič stojite sredi svojega vrta, obdani z obiljem, ki ste ga pridelali, se spomnite dveh ključnih vprašanj:
Katere korake je treba sprejeti takoj po obiranju?
– Kako najbolje shraniti te dragocenosti, da bodo ohranile svojo svežino in okus?

Načini shranjevanja pridelkov

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Sortiranje in izbor:
Pridelke, ki kažejo znake gnilobe ali so poškodovani, ločimo in porabimo čim prej. Zdrave pridelke shranimo ločeno.

Sušenje in dehidracija:
Ta starodavna metoda je idealna za zelišča, kot so bazilika, origano in timijan. Plodovi, kot so jabolka, slive in fige, se lahko posušijo v tenkih rezinah. S sodobnimi dehidratorji ali s pomočjo pečice lahko dosežemo želene rezultate.

Zamrzovanje:
Jagode, maline in borovnice so odlične za zamrzovanje. Pred zamrznitvijo jih operemo, posušimo in zamrznemo posamično, nato pa shranimo v ustrezne vrečke.

Vlaganje:
Zelenjavo lahko konzerviramo v kisu, slanici ali olju. Vsaka metoda ima svoje prednosti, zato izberite tisto, ki je najboljša za vaše pridelke.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Fermentiranje:
Kislo zelje in kimči sta le dva izmed priljubljenih fermentiranih izdelkov. Fermentacija ne le konzervira, temveč tudi obogati okus in dodaja zdravstvene koristi.

Vkuhavanje:
Paradižnikovo omako, ajvar ali marmelado lahko pripravimo s kuhanjem in dodajanjem sladkorja ali soli. Domače pripravljene dobrote so vsekakor boljše od kupljenih!

Shranjevanje v kleti ali shrambi:
Krompir, čebula in korenje potrebujejo hladno, temno in prezračevano okolje. Leseni zaboji so odlični za shranjevanje teh pridelkov.

Zasipnica:
To je tradicionalna metoda za korenje, redkvico ali repo. Zasipavanje s peskom preprečuje izsuševanje.

Shranjevanje z obešanjem:
Čebula, česen in zelišča lahko obešamo v svežnjih, kar pomaga pri prezračevanju. Tudi zelje in ohrovt lahko shranjujemo z obešanjem.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Pravilno shranjevanje nam omogoča, da uživamo v poletnih pridelkih skozi vse leto. Izberite tehniko, ki ustreza vašim pridelkom, in redno preverjajte zaloge, da boste lahko uživali v svežini svojega vrta tudi pozimi. Poleg tega je dobro vedeti, da so različne metode shranjevanja bolj primerne za določene pridelke, zato je pametno eksperimentirati in najti tisto, ki najbolj ustreza vašim potrebam. Ko enkrat obvladate osnovne metode shranjevanja, lahko preizkusite tudi kombiniranje različnih metod ali dodajanje raznovrstnih začimb in sestavin, da dobite edinstvene in okusne konzervirane izdelke.

Tradicionalne metode, ki so jih uporabljale naše babice, so pogosto preizkušene in zanesljive, vendar je v sodobnem svetu veliko novih pristopov in tehnik, ki jih lahko vključimo. Tako lahko vsako leto raziskujemo in se učimo, kakšno je najboljše shranjevanje pridelkov, da bodo ohranili svojo svežino in hranilne lastnosti. Ne bojte se tudi deliti svojih izkušenj in receptov z drugimi – morda boste prav vi nekoga navdihnili k novemu odkritju v svetu domačega shranjevanja hrane.

 

Tekst:
N. G.

 

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

Škodljivci: kako se v poletnih mesecih boriti proti njim na naravni način

Začetek pomladi je za vrtnarje vedno pričakovani čas, ko se narava prebudi in vrtovi začnejo živeti. A hkrati s to radostjo se pojavijo tudi prvi izzivi – polži se počasi prikradejo na vrt in uši se naselijo na nežne vrtnine. A to je le začetek, saj se s prihodom poletja škodljivci razmnožijo in postanejo vsiljivci, ki ogrožajo naše trdo pridobljene pridelke.

A kljub vsemu, ni potrebe po paniki, saj obstajajo naravni načini, s katerimi se lahko spopademo z njimi in ohranimo harmonično ekološko ravnovesje na naših vrtovih. Namesto kemičnih sredstev, ki bi lahko škodovala okolju in našemu zdravju, je vse več vrtnarjev in kmetovalcev prepoznalo pomembnost ekološkega pristopa k obvladovanju škodljivcev.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

V tem članku bomo raziskali učinkovite in zanimive naravne načine, kako se lahko borimo proti škodljivcem na ekološki način, ter tako ohranjamo zdrav in trajnostno uspešen vrt.

Skupaj odkrijmo, kako se narava bori sama s seboj in kako jo lahko podpremo na njenem poti do uspešne in bogate pridelave.

1. Razumevanje naravnega ravnovesja v vrtu

  Eno ključnih načel ekološkega vrtnarjenja je razumevanje in spoštovanje naravnega ravnovesja v vrtu. Namesto da se osredotočamo samo na izkoreninjenje škodljivcev, si prizadevamo za ustvarjanje harmoničnega okolja, v katerem se lahko razvijajo koristni organizmi, ki bodo pomagali nadzorovati populacije škodljivcev.

–  Biotično varstvo rastlin je zelo povezano z ohranjanjem naravnega ravnovesja na vrtu in v njegovi okolici. Uporablja koristne žive organizme, ki bodisi plenijo ali parazitirajo škodljivce v tleh ali na zelenih delih vrtnin. Spoznavanje načinov njihovega delovanja omogoča, da jih je vedno več v obliki komercialnih pripravkov dostopnih tudi vrtičkarjem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

2. Škodljivci – uporaba rastlin in živali za njihovo odganjanje

  Nekatere rastline izločajo snovi, ki jih škodljivci ne marajo ali celo delujejo na njih odvračilno. Zasaditev teh rastlin v bližini pridelkov, ki jih ščitimo, lahko pomaga zmanjšati število napadov škodljivcev.

En primer takšne rastline je bazilika. Bazilika izloča aromatične snovi, ki imajo odvračilni učinek na številne škodljivce, kot so muhe, komarji in nekatere vrste hroščev. Zasaditev bazilike v bližini pridelkov, ki so občutljivi na napade teh škodljivcev, lahko zmanjša tveganje za njihovo poškodbo. Na primer, če imate na vrtu paradižnike, ki so pogosto tarča škodljivih muh ali listnih uši, lahko zasadite baziliko med paradižnike. Aromatični vonj bazilike bo odvračal muhe in druge insekte, kar bo pomagalo ohraniti vaše paradižnike bolj zdrave in zaščitene.

Zasaditev teh rastlin v bližini vaših pridelkov lahko igra ključno vlogo pri vzpostavljanju naravnega ravnotežja na vrtu in zmanjševanju tveganja za napade škodljivcev. To je le eden od mnogih načinov, kako z ekološkim pristopom do vrtnarjenja lahko učinkovito obvladujemo škodljivce brez uporabe kemikalij.

  Veliko koristnih žuželk, katerih razvojne oblike uničujejo uši, resarje, rastlinjakovega ščitkarja, tripse ali pršice, se namreč v odrasli dobi hrani s cvetnim prahom, privabljajo jih različne barve, zato je pomembno, da na vrtu ves čas kaj cveti.

  Podoben je namen postavljanja domovanj za koristne žuželke, ki se čedalje bolj uveljavljajo tudi pri tržnih ekoloških in integriranih pridelovalcih.

Celo najbolj znano prijateljico vrtičkarjev, pikapolonico, ljudje poznajo le, ko odraste. Iz nevednosti pa uničujejo njene ličinke, ki pospravijo največ uši, prav tako njena jajčeca ali bube.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

3. Naravni insekticidi, fungicidi in zaporedni posevki

  Če kljub uporabi naravnih metod nadzora škodljivcev na vrtu opazimo prekomerno prisotnost določenih škodljivcev ali bolezni, se lahko poslužimo naravnih insekticidov in fungicidov.

Za vrt primerni biotični pripravki med drugim vsebujejo tudi bakterijo Bacillus thurighiensis, ki je učinkovita proti gosenicam.

Namesto sintetičnih pesticidov lahko uporabimo naravne pripravke, ki temeljijo na rastlinskih izvlečkih ali mineralih. Na primer, milna raztopina je učinkovita pri zatiranju uši, medtem ko lahko česen in čebula odvračata številne škodljivce.

  Uporaba diatomejske zemlje je še en naraven način za boj proti insektom. To je fino mlet prašek iz fosilnih ostankov alg, ki deluje abrazivno na škodljivce, povzroči poškodbe njihovega zunanjega skeleta in jih dehidrira.

  Zaščitite svoje pridelke z načrtovanim sajenjem. Zaporedni posevki in plodovke, ki sledijo drug za drugim, lahko zmanjšajo tveganje za hitro širjenje škodljivcev, saj omejujejo njihovo prehranjevalno izbiro.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

4. Kompostiranje in skrb za zdravo zemljo

  Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje in skrb za rodovitnost tal sta ključnega pomena za ohranjanje plodnosti in življenjskega okolja v tleh. S postopnim dodajanjem organskih odpadkov, kot so kuhinjski odpadki, vrtni ostanki in listje, v kompostno gredo, se ustvarja bogato hranilno sredstvo. To hranilo ne le izboljšuje strukturo tal, temveč tudi spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov. Ti mikroorganizmi delujejo kot naravni obrambni sistem rastlin, saj krepijo njihovo odpornost proti škodljivcem in boleznim.

S skrbjo za zdravo zemljo, ki je bogata s hranili, voda in zrak lahko lažje dosežejo korenine rastlin, kar zagotavlja njihovo boljše prehranjevanje in rast. Posledično se rastline bolje odzivajo na stresne razmere, kot so suša ali vročinski vali, in so manj dovzetne za napade škodljivcev.

  Poleg kompostiranja je tudi uporaba organskih gnojil, kot so gnoj, kompostni čaj ali zelena gnojila, pomembna za ohranjanje ravnovesja v tleh. Organska gnojila postopoma sproščajo hranila, kar preprečuje prekomerno gnojenje in izpiranje hranilnih snovi v podtalnico. To pomeni manjšo možnost negativnih vplivov na okolje in ohranjanje zdravega ekosistema na vašem vrtu.

Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje, gnojenje in skrb za rodovitnost tal lahko pomagata vzpostaviti naravno odpornost rastlin proti škodljivcem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

5. Škodljivci – zaščita pridelkov z naravnimi ovirami

  Eden od načinov za preprečevanje invazije škodljivcev je uporaba naravnih ovir. To so lahko fizične ovire, ki škodljivcem preprečujejo dostop do rastlin, kot so ograje, mreže in tkanine.

  Poleg tega lahko na vrtu ustvarimo tudi različne habitate za koristne organizme, ki bodo pomagali, da se škodljivci ne razbohotijo. To vključuje postavitev gnezdilnic za ptice, hrošče in čebele ter sajenje cvetja, ki privablja koristne žuželke.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

6. Obvladovanje okoljskih pogojev

  Škodljivci se pogosto hitreje razmnožujejo v ugodnih okoljskih pogojih, kot so visoka temperatura in vlažnost. Prilagajanje zalivanja in senčenja rastlin glede na vremenske razmere lahko pomaga zmanjšati širjenje škodljivcev.

  Prav tako je pomembno, da vzdržujemo zdravo rastlinje z rednim odstranjevanjem okuženih delov rastlin, kar preprečuje, da bi se škodljivci hitro razširili.

Ekološki pristop k obvladovanju škodljivcev v poletnih mesecih je ključen za ohranjanje zdravega in trajnostnega vrta. S pravilnim razumevanjem naravnega ravnovesja, uporabo koristnih rastlin, naravnih insekticidov ter skrbjo za zdravo zemljo, lahko dosežemo uspešno in ekološko pridelavo brez uporabe škodljivih kemikalij.

Vključitev naravnih ovir in zasaditev mešanih posevkov ter plodovk lahko dodatno pripomorejo k zmanjšanju tveganja za širjenje škodljivcev ter ohranjanju biodiverzitete na vrtu.

 

 

Vir:
www.totallandscapecare.com

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica – nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica po definiciji (Hutchinson, 1957):

Deževnica je mešani elektrolit, ki vsebuje različne količine glavnih in manjših ionov. Natrijevi, kalijevi, magnezijevi, kalcijevi, kloridni, bikarbonatni in sulfatni ioni so glavne sestavine skupaj z amonijakom, nitrati, nitriti, dušikom in drugimi nitrogeoznimi spojinami.


Deževnica – kako jo zbirati in shranjevati, da jo lahko koristno uporabimo?

Samo postavimo vedro in počakamo na oblake, kajne? No, v resnici ne. To opravilo je bolj zapleteno, vendar lahko spremeni pravila igre. Ne glede na to, ali imate majhen vrt na dvorišču ali veliko kmetijo, je ključnega pomena čim bolje izkoristiti deževnico – brezplačen vir, ki ga vsi nujno potrebujemo. Toda preden se lotite tega, morate najprej opraviti nekaj ključnih korakov.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Za kaj želite uporabiti vodo?

Preden začnete z zbiranjem deževnice, ugotovite, za kaj jo boste uporabili. To vam bo pomagalo pri odločitvah:

  • kako velik rezervoar kupiti,
  • ali se boste morali ukvarjati z dodatnimi vodovodnimi napeljavami,
  • kje vse boste deževnico shranjevali.

Sodi za deževnico so na voljo v različnih velikostih, velikost rezervoarja pa je odvisna od nekaj dejavnikov: koliko deževnice nameravate zbrati in kje jo boste hranili. Kadar gre za nekaj kapljic, zlahka pozabimo, da je voda težka. Pri večjih količinah zato velja upoštevati, da boste za rezervoar verjetno potrebovali ustrezen načrt.

Ko se odločite, za kaj boste vodo uporabljali, lahko tudi ugotovite, kako jo boste morda morali obdelati ali očistiti. Če vodo uporabljate za zalivanje in namakanje rastlin, je večinoma ni treba predhodno prečistiti ali filtrirati.

Če pa nameravate deževnico uporabiti kot pitno vodo, jo morate nujno predhodno obdelati. Padavinska voda sama po sebi nima bakterij, a ko pade na površino za zajemanje, na primer na vašo streho, bo pobrala bakterije. Obstajajo tudi sistemi za zbiranje podtalnice, vendar je podobno, ko voda doseže tla, skupaj z drugimi usedlinami pobere tudi bakterije.

Če živimo v hiši, polovico potreb po vodi zlahka nadomestimo z zbrano deževnico. Uporaba deževnice pa prinaša tudi prihranek.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica – kakšen je vaš načrt vzdrževanja?

Recimo, da nameravate vodo uporabljati le za namakanje poljščin. To pomeni, da vam ni treba skrbeti za njeno obdelavo, kajne? Ni vam je treba obdelovati na enak način, vendar pa želite, da je rezervoar za vodo čist. Tu pride na vrsto predfiltracija.

Z njo želimo preprečiti, da bi v rezervoar prišli listje in smeti. Zato obstajajo različna sita in različni filtri, ki preprečujejo, da bi se v rezervoarju znašle večje nečistoče. Obstaja tudi preusmerjevalnik prvega izpiranja, naprava, ki samodejno preusmeri povratne centimetre deževnice iz rezervoarja. Kar pomeni, da bodo stvari, kot so ptičji iztrebki in cvetni prah, v tistem trenutku odtekle s strehe, kar pa ni vedno res. Obstajajo različne vrste predfiltracije, ki se jih izvede za namakanje, saj ne želite, da bi vaš rezervoar sam po sebi postal kot čajnik s čajno vrečko v njem.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Glede na to, kako pogosto uporabljate deževnico, boste morali poskrbeti tudi za njeno zračenje, da bo ostala sveža in da ne bo zastajala, kar pomeni, da postane motna ali se v njej pojavijo alge ali površinski madeži. Čim dlje časa mine med posameznimi uporabami vode, tem pomembnejše je njeno zračenje. Deževnico lahko shranjujete dolgo časa, če v njej ni škodljivcev in če jo zračite.

Torej, ali bi morali zbirati deževnico? Vsekakor!

Koristi so morda očitne za ljudi, ki živijo v bolj suhem podnebju, vendar bi morali zbiranje deževnice izkoristiti tudi prebivalci bolj deževnih predelov. V suhih in izsušenih predelih želite zajeti dež, ko pade, da ga lahko uporabite, ko ga nimate. Toda tudi na območjih, na katerih lahko pade več dežja, lahko zbiranje deževnice pomaga pri ravnanju z vodo. Med padavinami zadrži vodo, ki bi običajno šla naravnost v reke in potoke, kar povzroča poplave. Zadrževanje deževnice lahko zelo pomaga pri upravljanju podtalnice in upočasni kopičenje vode na nizko ležečih območjih.

To je nekoliko bolj zapleteno kot postaviti vedro in čakati na oblake, vendar se zbiranje deževnice vsekakor splača.

Vir:
www.modernfarmer.com

Vzgajanje vrtnin iz semen – poznamo prednosti?

Vzgajate vrtnine iz semen, ki ste jih sami vzgojili in nabrali?

Če to počnemo, ohranjamo sorte, ki so nam še posebno všeč in jih morda ni možno kupiti.

Kaj nam vzgajanje rastlin iz semen še prinese?

Obenem prihranimo denar za seme in zagotavljamo boljšo prilagodljivost vrtnine.

Seme vedno pridobivamo samo iz zdravih in močnih rastlin, in sicer iz popolnoma zrelih plodov.

Katere so prednosti vzgoje iz semen? Kaj pa razlike med hibridi in avtohtonimi sortami?

Marsikdo je svoje življenje preusmeril v bolj trajnosten, ekološki in zdrav življenjski slog. Takrat se običajno najprej začne nagibati k širjenju svojega vrta, najemu njive ali sadovnjaka.

Ob tem se seveda vloži kar nekaj časa in truda za razumevanje avtohtonih in hibridnih sort.

Pri kulturnih, gojenih rastlinah je prvo križanje opravila kar narava sama. Človek je le odbiral in poskrbel, da so rastline semenile. S časom so ugotovili, da v določeni kombinaciji dveh staršev – potomec presega lastnosti staršev!

Tako žlahtnitelji preizkušajo številne kombinacije starševskih sort in od mnogih se ena izkaže za izjemno – ta je hibrid. Dobi svoje ime in oznako F1, kar pomeni, da gre za prvo generacijo križanca.

Pri hibridu poznamo oba starša, pri sorti pa samo materinsko rastlino

Hibridi F1 (križanci) so potomci prve generacije, nastale s križanjem dveh različnih sort iste vrste. Namen križanja je, pridobiti novo sorto z izboljšanimi lastnostmi.

Te so:

– večji pridelek,
– večji in bolj izenačeni plodovi,
– bolj izenačeno in enakomernejše dozorevanje,
– obstojnost na policah,
– neobčutljivost na transport,
– dobro skladiščenje,
– intenzivnejša barva plodov ali cvetov,
– večja odpornost proti boleznim.

Seme križancev zaradi zakonitosti dedovanja ne da nove generacije z enakimi lastnostmi, zato shranjevanje semena hibridov ni smiselno.

Ste vedeli, da je hibridnih večina sort bučk, kumar, cvetače in kar nekaj drugih vrtnin?

Pomembno je tudi, kako in kje je seme vzgojeno in od kod izvira. Kako so se semena razvijala skozi leta, različne velikosti semen, informacije o redkih sortah in neskončne možnosti gojenja, ki so na voljo.

Začnimo s tem, zakaj je smiselno začeti z lastnimi semeni, namesto da kupujemo rastline. Ali ni s tem preveč dela?

Če še nikoli niste gojili hibridnih sort, je smiselno, da za začetek kupite semena. Postopek od semena do ploda vam bo zagotovo spremenil pogled na pridelovanje poljščin.

Zakaj gojiti iz semen?

Začetek pridelave semen je odličen način za začetek rastne sezone. Poleg tega je vzgajanje rastlin stroškovno učinkovitejše, zlasti če je vaš cilj množična pridelava. Ena lončnica iz drevesnice vas bo zagotovo stala več kot celoten paket več deset ali celo sto semen. Ena rastlina v primerjavi z 50-200 semeni? To je ključno vprašanje! Kaj pa trajnostno razmišljanje?

Tudi če nam vzgoja rastlin oz. vrtnin iz semen ne uspe v prvem poskusu, so stroški semen (tudi drugič ali tretjič) bistveno nižji, kot nakup več rastlin v lončkih v drevesnici.

Najbolj zanimivo pri vzgoji rastlin iz semen je na tisoče sort, med katerimi lahko izbiramo. To so edinstvene sorte, ki jih v lokalni drevesnici ali kmetijski trgovini ne bi našli kot sadiko. Na vrtu nam lahko uspe buča Tromboncino, ki jo kot sadiko ne bi dobili.

Hrano lahko pridelujemo tudi zaradi izkušnje in povezovanja z naravo in ne le zaradi pridelka.

Izkušnjo preizkušanja novih sort, spoznavanja zelenjave, ki je ne bi poznali, če je ne bi gojili zase. Občutek, ko gojiš nekaj novega, kar prvič vzgojiš iz semena, je nekaj izjemnega. Kot da se odpira popolnoma novo poglavje. Občutki so podobni tistim, ki so prevevali prve poljedelske družbe.

Kako se lotimo pridelave lastnih semen?

Začetek pridelave semen ni nujno strašen podvig, obstaja pa nekaj zakonitosti, ki se jih je dobro držati.

Gojenje iz semen nam omogoča, da si zagotovimo prednost pred rastno sezono, da gojimo bolj nenavadne sorte in da za svoj denar dobimo več rastlin.

Kako vzgajati seme v zaprtih prostorih

Semena lahko vzgajamo v zaprtih prostorih, kar ima številne prednosti, zlasti če nameravamo intenzivno gojiti in izvajati zaporedno sajenje.
Vzgajanje semen je možno tudi v rastlinjaku ali v zaprtih prostorih, s stojali in rastnimi lučmi.

Ni pravilnega ali napačnega načina za vzgajanje in sajenje semen. To je zgolj nekaj priporočil za začetnike.

Ste že razmišljali, kako bi se sami tega lotili?

 

Vir:
www.hobbyfarms.com

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

lokalno kmetovanje

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

lokalni kmetje

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

lokalno kmetijstvo

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

 

 

Vir:
info.bml.gv.at

7 zimskih aktivnosti za izboljšanje in pripravo vrta

Izkoristite zimski čas za pripravo na prihodnjo rastno sezono! Zastavite si cilje, kako organizirati njivo in vrt, da dobite več pridelka.

Pred zimo se vsi veselimo prepotrebnega prostega časa. Od podnebja, lege in tudi razmer na vrtu in v rastlinjaku je odvisno, kaj nam uspeva pozimi.

V topli gredi uspešno pridelujemo radič, motovilec in cikorijo. Ohrovt, blitva, por in korenje pa pogosto zdržijo dobršen del povprečne zime.

Kljub temu je obdobje zime, ki v naših krajih traja nekje od decembra do februarja, odlična priložnost za pripravo na naslednjo rastno epizodo.

Preverite nekaj načinov, kako se lahko ustrezno pripravite na novo sezono, a vam obenem ostane še dovolj časa za zimsko sprostitev in izobraževanje.

Ob prvem snegu lahko pripravite ptičje krmilnice, da boste preko zime hranili ptice.

  1. Očistite ostanke

Počistite obstoječe enoletnice in jih kompostirajte, da izboljšate rodovitnost tal v naslednjem letu. Z odstranjevanjem starega rastja pomagate odpraviti prezimujoče škodljivce in rastlinske bolezni. Toplota kompostiranja bo v veliki meri izločila škodljive organizme, ki bi sicer z veseljem prezimovali na vaši vrtni gredi.

  1. Zeleno gnojenje in pokrivni posevki

Glede na vašo lokacijo ter trajanje rastne in tržne sezone – razmislite o zelenem gnojenju, setvi pokrivnega posevka. S tem zaščitite tla in izboljšate njihovo rodovitnost. Če se vaša sezona konča že po zgodnjem poletnem spravilu pridelkov, je morda smiselno posejati pokrivni posevek, kot sta oves ali krmni grah. Te rastline bodo rasle do jeseni in odmrle ob zimskih zmrzalih. Koreninska struktura in biomasa rastlin bosta pomagali ohranjati kakovost tal.

Druga možnost je, da konec poletja ali zgodaj jeseni posadite pokrivne rastline, kot sta ozimna rž ali ozimna pšenica, kar bo imelo podobne prednosti in vam zagotovilo boljšo zaščito na prehodu iz zime v pomlad. Te posevke lahko v novi sezoni podorjete kot zeleno gnojilo.

Če nimate časa za pokrivne posevke ali ste predolgo čakali, ne skrbite. Vaša naslednja možnost je, da položite plast listja in slame, s tem zaščitite zgornjo plast tal. Če ste pripravili kompost, ga razporedite pod slamo, da bo spomladi pripravljen za sajenje.

  1. Načrt za naslednje leto

Ko je zemlja zazimljena, v roke vzemite papir in začnite načrtovati postavitev vrta za naslednjo sezono. Kolobarjenje je vedno dobra zamisel, ne glede na to, ali boste sadike prestavljali med različnimi gredami ali preprosto sadili na nasprotni strani vrta. Dobro je pogledati zapiske in skice o sajenju iz preteklih let, da se vidi, ali je bila zasaditev dobra, katere rastline si med seboj koristijo. Najmanj, kar lahko storite, je, da se spomnite, kaj je v zadnji rastni sezoni delovalo in kaj ne, ter naredite potrebne spremembe. Ali je bila lani kaka rastlina v senci? Ali so stranke zahtevale zelenjavo, ki ste jo pozabili posaditi? Zapišite te stvari, dokler so spomini še sveži.

  1. Naročite semena

Zima je primeren čas za načrtovanje naročil semen – na podlagi zadnjih uspehov in neuspehov lahko začnete pripravljati seznam, kaj bi radi naročili. Morda določena vrsta zelenjave ni uspela tako dobro, kot ste upali. Naredite analizo preteklih let in si pripravite strategijo, ki bo morda bolj ustrezala vašim talnim in podnebnim značilnostim. Z nekaj dodatnega časa, namenjenega raziskovanju prednosti in slabosti različnih vrst, boste močno izboljšali svoje možnosti za uspeh v naslednji sezoni.

  1. Očistite in popravite orodje

Po dolgi sezoni kopanja, pletja in pobiranja pridelka vaše orodje zagotovo potrebuje nekaj nege. Če pozimi naostrite rezila, lahko spomladi, ko vas preseneti nova rast, prihranite dragoceni čas. S popravilom pnevmatik, menjavo olja in načrtom vzdrževanja celotne opreme si boste zagotovili daljšo življenjsko dobo le-te.

Zima je tudi odličen čas za razmislek. Katera nova orodja bi si želeli imeti v prihodnjem letu?

  1. Razvijajte svoje podjetje

Na vrhuncu naporne rastne sezone je težko načrtovati rast in vzpostavljati nove odnose. Izkoristite počasnejšo sezono z obiskom lokalnih izobraževanj in delavnic, raziskovanjem novih tržnih priložnosti ali pripravo poslovnih načrtov.

  1. Sprostite se

Zima je dobrodošel čas za sprostitev. Najbolje, da ta čas čim bolje izkoristite za počitek in sproščanje ter se pripravite na naslednjo sezono! Ne pozabite se razvajati in uživati v času, ko si lahko oddahnete od dela, da boste v pomlad zakorakali polni elana in prerojeni.

Z nekaj zimske organizacije, strukture in načrtovanja, si lahko olajšate začetek opravil, ki vas čakajo spomladi.

 

Vir:

hobbyfarms.com

Kaj sejemo in sadimo v mesecu juniju?

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so (oz. bodo) ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski pridelek sveže domače zelenjave. V tem času pobiramo tudi vrtnine, ki smo jih sadili in sejali v zgodnji pomladi.

V spodnjem video posnetku Miša Pušenjak s KGZ Maribor svetuje o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se oz. se bodo spraznile v juniju.

Med drugim boste spoznali, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje. Pred boleznimi je treba krepiti tudi paradižnik, fižol in ostale rastline na vrtu.

Za poletje izberite primerno zastirko

V času sajenja je treba pomisliti tudi na to, da poleti tla nikoli niso gola. Za zastirko je najbolj priročna kar pokošena trava z zelenic. Uporabimo lahko svežo travo in jo večkrat dodajamo na gredice v tankih slojih, ki so debeli cca. 2 cm. Tako nam na vrtu trava ne bo gnila, razgradila se bo hitro, zato jo na gredice dodajamo večkrat.

Zelo dobra je tudi poletna zastirka iz ovčje dlake (volne), ki ob dežju vpije velike količine vode in jo poleti počasi oddaja rastlinam. Ovčja dlaka je odličen izolator pred poletnimi sončnimi žarki, ker varuje tla pred vročino in poletnimi nevihtami, ki zbijajo tla.

Kaj še lahko sejemo v juniju?

Junij je prvi poletni mesec. Padavin je v tem mesecu še dovolj, zato hitro zapolnite prazne gredice. Še vedno lahko sejemo sladko koruzo, korenček, peteršilj. Tudi za setev rdeče pese in nizkega fižola še niste prepozni.

Korenček, peteršilj in rdečo peso redno redčite. S tem procesom hkrati rahljate tudi tla. To na rastline deluje zelo blagodejno, saj po poletnih nalivih v tla sprostite zrak. Če je padavin premalo, je treba poskrbeti tudi za namakanje.

Če imate radi cvetačo in brokoli, ju lahko sejete v senco visokega fižola in sladke koruze, saj ne prenašata poletne vročine.

Vrt redno namakamo in rahljamo tla

V juniju je treba skrbeti za ustrezno vlago v tleh. Če na to pozabite, se lahko pojavijo težave na paradižniku in ostalih rastlinah.

Na paradižniku se največkrat pojavijo črne ali rjave lise, ki so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih. Sušijo se tudi bučke in kumare. V primeru zbitih tal in neenakomernih padavin se tudi na solatah pojavijo črni robovi listov. Vrtna tla in rastline bodo hvaležne tudi za zastirko.

Zelo priporočamo, da tla v vrtu redno rahljate. Tako zemlja okrog rastlin ne bo zbita. Za rahljanje poskrbite z ročnim vrtnim kultivatorjem, ki ima tri roglje. Z njim hitro in enostavno rahljamo tla v celem vrtu. Tako poletne padavine ne bodo odtekle po površini in se bodo zadržale v območju korenin.

 

 

Vir: KGZ

Jesenske aktivnosti na vrtovih in njivah

Tradicionalno je jesen čas, ko po spravilu pridelka pripravimo na zimo tudi tla na vrtu oz. njivi. Obstaja veliko različnih teorij, priporočil in načinov dela. Vsak si bo izbral svojega.

Trenutno je ena najbolj vročih vrtičkarskih tem v Sloveniji prekopavanje, torej lopatanje (»štihanje«) in oranje. Ali je potrebno ali škodi zemlji in živemu svetu v njej – takšna vprašanja se kar vrstijo.

Grudasto težko zemljo razdrobi samo zimski mraz, seveda če jo pravočasno prekopljemo. Če gnojimo s hlevskim gnojem, to naredimo še v topli jeseni.

Naše babice so dobro vedele, kaj delajo, veliko bolje so ravnale z zemljo, kakor ravnamo danes. Najprej pohodimo, potlačimo njive in vrtove s težkimi stroji, traktorji, kombajni, deskami, stopamo, kamor se nam zdi, potem pa bi z eno samo potezo rešili vse.

Mi ne bomo orali, prekopavali in naša zemlja bo živa ter rodovitna – je to res pravi odgovor?

Spet – naše babice so prekopavale, dedki so orali. A seveda traktorji niso tehtali nekaj ton, mali plug in spredaj vol ali dva na štirih nogah, dedek pa na dveh, to ni zemlje potlačilo tako, kot jo zdaj težja mehanizacija, ki je zaradi stroškovne učinkovitosti nujna.

Koruzo so trgali obiralci na dveh nogah, pšenico so želi s srpi. To je pomenilo veliko manjše »trpljenje« za zemljo in njene prebivalce. Na vrtovih so bile trajne gredice s potmi nekaj običajnega. Desk ali česa podobnega skoraj nisi videl. Tako je ostajala rodovitna zemlja zračna, odcedna, ker niso uporabljali kemijskih sredstev za varstvo rastlin pa živa in polna mikroorganizmov. Takrat se ni bilo treba spraševati, ali prekopavati ali ne.

Pomembno je tudi, da so zemljo na zimo pripravljali veliko prej. Že ob prazniku vseh svetih so bile njive preorane in vrtovi prekopani. Zakaj je to pomembno? Ker so bila tla ob tem opravilu še topla, mikroorganizmi pa si še niso poiskali mest za prezimovanje, zato se s tem opravilom ni naredilo veliko škode.

Z domačim kompostom lahko gnojimo jeseni ali spomladi.

Torej kaj sedaj – prekopavati ali ne?

Težjo, zbito in kepasto zemljo lahko pomaga razbiti in prerahljati samo zima – če jo prej prekopljemo oz. preorjemo. Tudi gnoj lahko na vrtu pravilno spravimo v zemljo samo s prekopavanjem. Na njivah pa ga res lahko pomešamo z zemljo tudi z vrtavkastimi branami.

Vsekakor pa ni treba prekopavati vsako leto. Ker tudi s hlevskim gnojem ne gnojimo vsako leto, lahko gredice prekopavamo vsako tretje leto. Seveda ne vseh gredic vsako tretje leto – jeseni prekopljemo in hkrati pognojimo samo tretjino vrta, vsako leto drugo.