Prispevki

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica – nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

/in /by

Deževnica po definiciji (Hutchinson, 1957):

Deževnica je mešani elektrolit, ki vsebuje različne količine glavnih in manjših ionov. Natrijevi, kalijevi, magnezijevi, kalcijevi, kloridni, bikarbonatni in sulfatni ioni so glavne sestavine skupaj z amonijakom, nitrati, nitriti, dušikom in drugimi nitrogeoznimi spojinami.


Deževnica – kako jo zbirati in shranjevati, da jo lahko koristno uporabimo?

Samo postavimo vedro in počakamo na oblake, kajne? No, v resnici ne. To opravilo je bolj zapleteno, vendar lahko spremeni pravila igre. Ne glede na to, ali imate majhen vrt na dvorišču ali veliko kmetijo, je ključnega pomena čim bolje izkoristiti deževnico – brezplačen vir, ki ga vsi nujno potrebujemo. Toda preden se lotite tega, morate najprej opraviti nekaj ključnih korakov.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Za kaj želite uporabiti vodo?

Preden začnete z zbiranjem deževnice, ugotovite, za kaj jo boste uporabili. To vam bo pomagalo pri odločitvah:

  • kako velik rezervoar kupiti,
  • ali se boste morali ukvarjati z dodatnimi vodovodnimi napeljavami,
  • kje vse boste deževnico shranjevali.

Sodi za deževnico so na voljo v različnih velikostih, velikost rezervoarja pa je odvisna od nekaj dejavnikov: koliko deževnice nameravate zbrati in kje jo boste hranili. Kadar gre za nekaj kapljic, zlahka pozabimo, da je voda težka. Pri večjih količinah zato velja upoštevati, da boste za rezervoar verjetno potrebovali ustrezen načrt.

Ko se odločite, za kaj boste vodo uporabljali, lahko tudi ugotovite, kako jo boste morda morali obdelati ali očistiti. Če vodo uporabljate za zalivanje in namakanje rastlin, je večinoma ni treba predhodno prečistiti ali filtrirati.

Če pa nameravate deževnico uporabiti kot pitno vodo, jo morate nujno predhodno obdelati. Padavinska voda sama po sebi nima bakterij, a ko pade na površino za zajemanje, na primer na vašo streho, bo pobrala bakterije. Obstajajo tudi sistemi za zbiranje podtalnice, vendar je podobno, ko voda doseže tla, skupaj z drugimi usedlinami pobere tudi bakterije.

Če živimo v hiši, polovico potreb po vodi zlahka nadomestimo z zbrano deževnico. Uporaba deževnice pa prinaša tudi prihranek.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Deževnica – kakšen je vaš načrt vzdrževanja?

Recimo, da nameravate vodo uporabljati le za namakanje poljščin. To pomeni, da vam ni treba skrbeti za njeno obdelavo, kajne? Ni vam je treba obdelovati na enak način, vendar pa želite, da je rezervoar za vodo čist. Tu pride na vrsto predfiltracija.

Z njo želimo preprečiti, da bi v rezervoar prišli listje in smeti. Zato obstajajo različna sita in različni filtri, ki preprečujejo, da bi se v rezervoarju znašle večje nečistoče. Obstaja tudi preusmerjevalnik prvega izpiranja, naprava, ki samodejno preusmeri povratne centimetre deževnice iz rezervoarja. Kar pomeni, da bodo stvari, kot so ptičji iztrebki in cvetni prah, v tistem trenutku odtekle s strehe, kar pa ni vedno res. Obstajajo različne vrste predfiltracije, ki se jih izvede za namakanje, saj ne želite, da bi vaš rezervoar sam po sebi postal kot čajnik s čajno vrečko v njem.

Nasveti o zbiranju deževnice za začetnike

Glede na to, kako pogosto uporabljate deževnico, boste morali poskrbeti tudi za njeno zračenje, da bo ostala sveža in da ne bo zastajala, kar pomeni, da postane motna ali se v njej pojavijo alge ali površinski madeži. Čim dlje časa mine med posameznimi uporabami vode, tem pomembnejše je njeno zračenje. Deževnico lahko shranjujete dolgo časa, če v njej ni škodljivcev in če jo zračite.

Torej, ali bi morali zbirati deževnico? Vsekakor!

Koristi so morda očitne za ljudi, ki živijo v bolj suhem podnebju, vendar bi morali zbiranje deževnice izkoristiti tudi prebivalci bolj deževnih predelov. V suhih in izsušenih predelih želite zajeti dež, ko pade, da ga lahko uporabite, ko ga nimate. Toda tudi na območjih, na katerih lahko pade več dežja, lahko zbiranje deževnice pomaga pri ravnanju z vodo. Med padavinami zadrži vodo, ki bi običajno šla naravnost v reke in potoke, kar povzroča poplave. Zadrževanje deževnice lahko zelo pomaga pri upravljanju podtalnice in upočasni kopičenje vode na nizko ležečih območjih.

To je nekoliko bolj zapleteno kot postaviti vedro in čakati na oblake, vendar se zbiranje deževnice vsekakor splača.

Vir:
www.modernfarmer.com

Vzgajanje vrtnin iz semen – poznamo prednosti?

/in /by

Vzgajate vrtnine iz semen, ki ste jih sami vzgojili in nabrali?

Če to počnemo, ohranjamo sorte, ki so nam še posebno všeč in jih morda ni možno kupiti.

Kaj nam vzgajanje rastlin iz semen še prinese?

Obenem prihranimo denar za seme in zagotavljamo boljšo prilagodljivost vrtnine.

Seme vedno pridobivamo samo iz zdravih in močnih rastlin, in sicer iz popolnoma zrelih plodov.

Katere so prednosti vzgoje iz semen? Kaj pa razlike med hibridi in avtohtonimi sortami?

Marsikdo je svoje življenje preusmeril v bolj trajnosten, ekološki in zdrav življenjski slog. Takrat se običajno najprej začne nagibati k širjenju svojega vrta, najemu njive ali sadovnjaka.

Ob tem se seveda vloži kar nekaj časa in truda za razumevanje avtohtonih in hibridnih sort.

Pri kulturnih, gojenih rastlinah je prvo križanje opravila kar narava sama. Človek je le odbiral in poskrbel, da so rastline semenile. S časom so ugotovili, da v določeni kombinaciji dveh staršev – potomec presega lastnosti staršev!

Tako žlahtnitelji preizkušajo številne kombinacije starševskih sort in od mnogih se ena izkaže za izjemno – ta je hibrid. Dobi svoje ime in oznako F1, kar pomeni, da gre za prvo generacijo križanca.

Pri hibridu poznamo oba starša, pri sorti pa samo materinsko rastlino

Hibridi F1 (križanci) so potomci prve generacije, nastale s križanjem dveh različnih sort iste vrste. Namen križanja je, pridobiti novo sorto z izboljšanimi lastnostmi.

Te so:

– večji pridelek,
– večji in bolj izenačeni plodovi,
– bolj izenačeno in enakomernejše dozorevanje,
– obstojnost na policah,
– neobčutljivost na transport,
– dobro skladiščenje,
– intenzivnejša barva plodov ali cvetov,
– večja odpornost proti boleznim.

Seme križancev zaradi zakonitosti dedovanja ne da nove generacije z enakimi lastnostmi, zato shranjevanje semena hibridov ni smiselno.

Ste vedeli, da je hibridnih večina sort bučk, kumar, cvetače in kar nekaj drugih vrtnin?

Pomembno je tudi, kako in kje je seme vzgojeno in od kod izvira. Kako so se semena razvijala skozi leta, različne velikosti semen, informacije o redkih sortah in neskončne možnosti gojenja, ki so na voljo.

Začnimo s tem, zakaj je smiselno začeti z lastnimi semeni, namesto da kupujemo rastline. Ali ni s tem preveč dela?

Če še nikoli niste gojili hibridnih sort, je smiselno, da za začetek kupite semena. Postopek od semena do ploda vam bo zagotovo spremenil pogled na pridelovanje poljščin.

Zakaj gojiti iz semen?

Začetek pridelave semen je odličen način za začetek rastne sezone. Poleg tega je vzgajanje rastlin stroškovno učinkovitejše, zlasti če je vaš cilj množična pridelava. Ena lončnica iz drevesnice vas bo zagotovo stala več kot celoten paket več deset ali celo sto semen. Ena rastlina v primerjavi z 50-200 semeni? To je ključno vprašanje! Kaj pa trajnostno razmišljanje?

Tudi če nam vzgoja rastlin oz. vrtnin iz semen ne uspe v prvem poskusu, so stroški semen (tudi drugič ali tretjič) bistveno nižji, kot nakup več rastlin v lončkih v drevesnici.

Najbolj zanimivo pri vzgoji rastlin iz semen je na tisoče sort, med katerimi lahko izbiramo. To so edinstvene sorte, ki jih v lokalni drevesnici ali kmetijski trgovini ne bi našli kot sadiko. Na vrtu nam lahko uspe buča Tromboncino, ki jo kot sadiko ne bi dobili.

Hrano lahko pridelujemo tudi zaradi izkušnje in povezovanja z naravo in ne le zaradi pridelka.

Izkušnjo preizkušanja novih sort, spoznavanja zelenjave, ki je ne bi poznali, če je ne bi gojili zase. Občutek, ko gojiš nekaj novega, kar prvič vzgojiš iz semena, je nekaj izjemnega. Kot da se odpira popolnoma novo poglavje. Občutki so podobni tistim, ki so prevevali prve poljedelske družbe.

Kako se lotimo pridelave lastnih semen?

Začetek pridelave semen ni nujno strašen podvig, obstaja pa nekaj zakonitosti, ki se jih je dobro držati.

Gojenje iz semen nam omogoča, da si zagotovimo prednost pred rastno sezono, da gojimo bolj nenavadne sorte in da za svoj denar dobimo več rastlin.

Kako vzgajati seme v zaprtih prostorih

Semena lahko vzgajamo v zaprtih prostorih, kar ima številne prednosti, zlasti če nameravamo intenzivno gojiti in izvajati zaporedno sajenje.
Vzgajanje semen je možno tudi v rastlinjaku ali v zaprtih prostorih, s stojali in rastnimi lučmi.

Ni pravilnega ali napačnega načina za vzgajanje in sajenje semen. To je zgolj nekaj priporočil za začetnike.

Ste že razmišljali, kako bi se sami tega lotili?

 

Vir:
www.hobbyfarms.com

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

/in /by
Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

lokalno kmetovanje

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

lokalni kmetje

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

lokalno kmetijstvo

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

 

 

Vir:
info.bml.gv.at

7 zimskih aktivnosti za izboljšanje in pripravo vrta

/in /by

Izkoristite zimski čas za pripravo na prihodnjo rastno sezono! Zastavite si cilje, kako organizirati njivo in vrt, da dobite več pridelka.

Pred zimo se vsi veselimo prepotrebnega prostega časa. Od podnebja, lege in tudi razmer na vrtu in v rastlinjaku je odvisno, kaj nam uspeva pozimi.

V topli gredi uspešno pridelujemo radič, motovilec in cikorijo. Ohrovt, blitva, por in korenje pa pogosto zdržijo dobršen del povprečne zime.

Kljub temu je obdobje zime, ki v naših krajih traja nekje od decembra do februarja, odlična priložnost za pripravo na naslednjo rastno epizodo.

Preverite nekaj načinov, kako se lahko ustrezno pripravite na novo sezono, a vam obenem ostane še dovolj časa za zimsko sprostitev in izobraževanje.

Ob prvem snegu lahko pripravite ptičje krmilnice, da boste preko zime hranili ptice.

  1. Očistite ostanke

Počistite obstoječe enoletnice in jih kompostirajte, da izboljšate rodovitnost tal v naslednjem letu. Z odstranjevanjem starega rastja pomagate odpraviti prezimujoče škodljivce in rastlinske bolezni. Toplota kompostiranja bo v veliki meri izločila škodljive organizme, ki bi sicer z veseljem prezimovali na vaši vrtni gredi.

  1. Zeleno gnojenje in pokrivni posevki

Glede na vašo lokacijo ter trajanje rastne in tržne sezone – razmislite o zelenem gnojenju, setvi pokrivnega posevka. S tem zaščitite tla in izboljšate njihovo rodovitnost. Če se vaša sezona konča že po zgodnjem poletnem spravilu pridelkov, je morda smiselno posejati pokrivni posevek, kot sta oves ali krmni grah. Te rastline bodo rasle do jeseni in odmrle ob zimskih zmrzalih. Koreninska struktura in biomasa rastlin bosta pomagali ohranjati kakovost tal.

Druga možnost je, da konec poletja ali zgodaj jeseni posadite pokrivne rastline, kot sta ozimna rž ali ozimna pšenica, kar bo imelo podobne prednosti in vam zagotovilo boljšo zaščito na prehodu iz zime v pomlad. Te posevke lahko v novi sezoni podorjete kot zeleno gnojilo.

Če nimate časa za pokrivne posevke ali ste predolgo čakali, ne skrbite. Vaša naslednja možnost je, da položite plast listja in slame, s tem zaščitite zgornjo plast tal. Če ste pripravili kompost, ga razporedite pod slamo, da bo spomladi pripravljen za sajenje.

  1. Načrt za naslednje leto

Ko je zemlja zazimljena, v roke vzemite papir in začnite načrtovati postavitev vrta za naslednjo sezono. Kolobarjenje je vedno dobra zamisel, ne glede na to, ali boste sadike prestavljali med različnimi gredami ali preprosto sadili na nasprotni strani vrta. Dobro je pogledati zapiske in skice o sajenju iz preteklih let, da se vidi, ali je bila zasaditev dobra, katere rastline si med seboj koristijo. Najmanj, kar lahko storite, je, da se spomnite, kaj je v zadnji rastni sezoni delovalo in kaj ne, ter naredite potrebne spremembe. Ali je bila lani kaka rastlina v senci? Ali so stranke zahtevale zelenjavo, ki ste jo pozabili posaditi? Zapišite te stvari, dokler so spomini še sveži.

  1. Naročite semena

Zima je primeren čas za načrtovanje naročil semen – na podlagi zadnjih uspehov in neuspehov lahko začnete pripravljati seznam, kaj bi radi naročili. Morda določena vrsta zelenjave ni uspela tako dobro, kot ste upali. Naredite analizo preteklih let in si pripravite strategijo, ki bo morda bolj ustrezala vašim talnim in podnebnim značilnostim. Z nekaj dodatnega časa, namenjenega raziskovanju prednosti in slabosti različnih vrst, boste močno izboljšali svoje možnosti za uspeh v naslednji sezoni.

  1. Očistite in popravite orodje

Po dolgi sezoni kopanja, pletja in pobiranja pridelka vaše orodje zagotovo potrebuje nekaj nege. Če pozimi naostrite rezila, lahko spomladi, ko vas preseneti nova rast, prihranite dragoceni čas. S popravilom pnevmatik, menjavo olja in načrtom vzdrževanja celotne opreme si boste zagotovili daljšo življenjsko dobo le-te.

Zima je tudi odličen čas za razmislek. Katera nova orodja bi si želeli imeti v prihodnjem letu?

  1. Razvijajte svoje podjetje

Na vrhuncu naporne rastne sezone je težko načrtovati rast in vzpostavljati nove odnose. Izkoristite počasnejšo sezono z obiskom lokalnih izobraževanj in delavnic, raziskovanjem novih tržnih priložnosti ali pripravo poslovnih načrtov.

  1. Sprostite se

Zima je dobrodošel čas za sprostitev. Najbolje, da ta čas čim bolje izkoristite za počitek in sproščanje ter se pripravite na naslednjo sezono! Ne pozabite se razvajati in uživati v času, ko si lahko oddahnete od dela, da boste v pomlad zakorakali polni elana in prerojeni.

Z nekaj zimske organizacije, strukture in načrtovanja, si lahko olajšate začetek opravil, ki vas čakajo spomladi.

 

Vir:

hobbyfarms.com

Kaj sejemo in sadimo v mesecu juniju?

/in /by

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so (oz. bodo) ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski pridelek sveže domače zelenjave. V tem času pobiramo tudi vrtnine, ki smo jih sadili in sejali v zgodnji pomladi.

V spodnjem video posnetku Miša Pušenjak s KGZ Maribor svetuje o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se oz. se bodo spraznile v juniju.

Med drugim boste spoznali, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje. Pred boleznimi je treba krepiti tudi paradižnik, fižol in ostale rastline na vrtu.

Za poletje izberite primerno zastirko

V času sajenja je treba pomisliti tudi na to, da poleti tla nikoli niso gola. Za zastirko je najbolj priročna kar pokošena trava z zelenic. Uporabimo lahko svežo travo in jo večkrat dodajamo na gredice v tankih slojih, ki so debeli cca. 2 cm. Tako nam na vrtu trava ne bo gnila, razgradila se bo hitro, zato jo na gredice dodajamo večkrat.

Zelo dobra je tudi poletna zastirka iz ovčje dlake (volne), ki ob dežju vpije velike količine vode in jo poleti počasi oddaja rastlinam. Ovčja dlaka je odličen izolator pred poletnimi sončnimi žarki, ker varuje tla pred vročino in poletnimi nevihtami, ki zbijajo tla.

Kaj še lahko sejemo v juniju?

Junij je prvi poletni mesec. Padavin je v tem mesecu še dovolj, zato hitro zapolnite prazne gredice. Še vedno lahko sejemo sladko koruzo, korenček, peteršilj. Tudi za setev rdeče pese in nizkega fižola še niste prepozni.

Korenček, peteršilj in rdečo peso redno redčite. S tem procesom hkrati rahljate tudi tla. To na rastline deluje zelo blagodejno, saj po poletnih nalivih v tla sprostite zrak. Če je padavin premalo, je treba poskrbeti tudi za namakanje.

Če imate radi cvetačo in brokoli, ju lahko sejete v senco visokega fižola in sladke koruze, saj ne prenašata poletne vročine.

Vrt redno namakamo in rahljamo tla

V juniju je treba skrbeti za ustrezno vlago v tleh. Če na to pozabite, se lahko pojavijo težave na paradižniku in ostalih rastlinah.

Na paradižniku se največkrat pojavijo črne ali rjave lise, ki so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih. Sušijo se tudi bučke in kumare. V primeru zbitih tal in neenakomernih padavin se tudi na solatah pojavijo črni robovi listov. Vrtna tla in rastline bodo hvaležne tudi za zastirko.

Zelo priporočamo, da tla v vrtu redno rahljate. Tako zemlja okrog rastlin ne bo zbita. Za rahljanje poskrbite z ročnim vrtnim kultivatorjem, ki ima tri roglje. Z njim hitro in enostavno rahljamo tla v celem vrtu. Tako poletne padavine ne bodo odtekle po površini in se bodo zadržale v območju korenin.

 

 

Vir: KGZ

Jesenske aktivnosti na vrtovih in njivah

/in /by

Tradicionalno je jesen čas, ko po spravilu pridelka pripravimo na zimo tudi tla na vrtu oz. njivi. Obstaja veliko različnih teorij, priporočil in načinov dela. Vsak si bo izbral svojega.

Trenutno je ena najbolj vročih vrtičkarskih tem v Sloveniji prekopavanje, torej lopatanje (»štihanje«) in oranje. Ali je potrebno ali škodi zemlji in živemu svetu v njej – takšna vprašanja se kar vrstijo.

Grudasto težko zemljo razdrobi samo zimski mraz, seveda če jo pravočasno prekopljemo. Če gnojimo s hlevskim gnojem, to naredimo še v topli jeseni.

Naše babice so dobro vedele, kaj delajo, veliko bolje so ravnale z zemljo, kakor ravnamo danes. Najprej pohodimo, potlačimo njive in vrtove s težkimi stroji, traktorji, kombajni, deskami, stopamo, kamor se nam zdi, potem pa bi z eno samo potezo rešili vse.

Mi ne bomo orali, prekopavali in naša zemlja bo živa ter rodovitna – je to res pravi odgovor?

Spet – naše babice so prekopavale, dedki so orali. A seveda traktorji niso tehtali nekaj ton, mali plug in spredaj vol ali dva na štirih nogah, dedek pa na dveh, to ni zemlje potlačilo tako, kot jo zdaj težja mehanizacija, ki je zaradi stroškovne učinkovitosti nujna.

Koruzo so trgali obiralci na dveh nogah, pšenico so želi s srpi. To je pomenilo veliko manjše »trpljenje« za zemljo in njene prebivalce. Na vrtovih so bile trajne gredice s potmi nekaj običajnega. Desk ali česa podobnega skoraj nisi videl. Tako je ostajala rodovitna zemlja zračna, odcedna, ker niso uporabljali kemijskih sredstev za varstvo rastlin pa živa in polna mikroorganizmov. Takrat se ni bilo treba spraševati, ali prekopavati ali ne.

Pomembno je tudi, da so zemljo na zimo pripravljali veliko prej. Že ob prazniku vseh svetih so bile njive preorane in vrtovi prekopani. Zakaj je to pomembno? Ker so bila tla ob tem opravilu še topla, mikroorganizmi pa si še niso poiskali mest za prezimovanje, zato se s tem opravilom ni naredilo veliko škode.

Z domačim kompostom lahko gnojimo jeseni ali spomladi.

Torej kaj sedaj – prekopavati ali ne?

Težjo, zbito in kepasto zemljo lahko pomaga razbiti in prerahljati samo zima – če jo prej prekopljemo oz. preorjemo. Tudi gnoj lahko na vrtu pravilno spravimo v zemljo samo s prekopavanjem. Na njivah pa ga res lahko pomešamo z zemljo tudi z vrtavkastimi branami.

Vsekakor pa ni treba prekopavati vsako leto. Ker tudi s hlevskim gnojem ne gnojimo vsako leto, lahko gredice prekopavamo vsako tretje leto. Seveda ne vseh gredic vsako tretje leto – jeseni prekopljemo in hkrati pognojimo samo tretjino vrta, vsako leto drugo.