Prispevki

Jesenske zasaditve sadnega drevja in jagodičevja

Jesenske zasaditve sadnega drevja in jagodičevja

/in /by

Jesen je eden najprimernejših časov za sajenje sadnega drevja in številnih jagodičastih grmov. Tla so po poletju še razmeroma topla, jesenske padavine zmanjšajo nevarnost izsuševanja, rastline pa prehajajo v obdobje mirovanja.

Predvsem sadike z golimi koreninami sadimo jeseni oziroma v začetku zime, dokler tla niso zmrznjena ali razmočena.

Prednost jesenskega sajenja je tudi v tem, da se koreninski sistem lahko začne prilagajati novemu rastišču še pred pomladjo. Ob začetku nove rastne sezone je rastlina zato praviloma bolje pripravljena na rast in manj občutljiva na spomladansko sušo.

Dober sadovnjak se začne z izbiro pravega mesta

Sadno drevo sadimo za več desetletij, zato je izbira rastišča pomembnejša od samega sajenja. Večini sadnih vrst ustrezajo sončne in zračne lege ter globoka, strukturna in dobro odcedna tla.

Izogibamo se depresijam, kjer se zadržujeta hladen zrak in voda. Korenine poleg vode in hranil potrebujejo tudi kisik, zato dolgotrajno zastajanje vode močno ovira njihovo rast in povečuje nevarnost propadanja.

Pri nakupu sadike ne izbiramo samo sorte, temveč tudi ustrezno podlago. Podlaga vpliva na končno velikost drevesa, bujnost, začetek rodnosti in prilagojenost tlom. Pri jablanah je lahko razlika med šibko in močno rastočo podlago tolikšna, da iz iste sorte dobimo majhno drevo za intenzivnejšo zasaditev ali veliko drevo za travniški sadovnjak.

Preverimo tudi opraševanje. Pri sortah, ki niso samooplodne, mora v bližini rasti primerna sorta, ki cveti v istem obdobju.

Jesenske zasaditve sadnega drevja in jagodičevja

Sadika mora biti zdrava in dobro razvita

Pri golokoreninskih sadikah pregledamo predvsem koreninski sistem. Korenine morajo biti zdrave, dovolj razvejane in predvsem neizsušene. Preverimo tudi deblo, mesto cepljenja in morebitne poškodbe.

Golih korenin med prevozom ne puščamo nezaščitenih na vetru ali soncu. Če sadike ne moremo posaditi takoj, korenine začasno zasujemo z vlažno zemljo.

Pred sajenjem poškodovane dele korenin gladko prikrajšamo, zdravih pa po nepotrebnem ne krajšamo. Korenine lahko pred sajenjem za krajši čas namočimo v vodo.

Jesenske zasaditve sadnega drevja in jagodičevja

Sadilna jama naj bo široka, ne pregloboka

Pogosta napaka pri sajenju je pregloboka in ozka jama. Pomembneje je, da imajo korenine dovolj prostora v širino in da se lahko razporedijo brez zavihovanja.

Pri večjih novih zasaditvah je priporočljivo že prej opraviti analizo tal ter na njeni podlagi urediti založenost s fosforjem, kalijem in organsko snovjo. Hlevskega gnoja ali mineralnih gnojil ne polagamo neposredno ob gole korenine, saj jih lahko poškodujemo.

Sadiko postavimo tako, da bo po sajenju rasla približno tako globoko kot v drevesnici. Pri cepljenem sadnem drevju mora mesto cepljenja ostati nad površino tal. Zemljo med zasipavanjem rahlo utrjujemo, da med koreninami ne ostanejo večji zračni žepi.

Po sajenju drevo dobro zalijemo. Tudi v vlažni jeseni je začetno zalivanje pomembno, saj pomaga zemlji, da se oprime korenin.

Opora in zaščita nista le za prvo zimo

Mlado drevo po potrebi privežemo ob kol, predvsem če gre za šibkejšo podlago ali izpostavljeno lego. Vez mora drevo držati, ne sme pa se zarezovati v deblo.

Deblo zaščitimo pred zajci, srnjadjo in drugimi živalmi. Kjer težave povzroča voluhar, lahko že ob sajenju uporabimo ustrezno zaščitno mrežo okoli korenin.

Območje okoli sadike lahko zastremo z organskim materialom, vendar zastirke ne nasujemo neposredno ob deblo.

Jesenske zasaditve sadnega drevja in jagodičevja

Pri jagodičevju upoštevamo različne zahteve

Ribez, kosmulje, maline in robide lahko praviloma uspešno sadimo jeseni, če tla niso razmočena. Potrebujejo rodovitna in dobro odcedna tla, pri malinah in robidah pa že ob sajenju razmislimo tudi o opori.

Posebno skupino predstavljajo ameriške borovnice. Te potrebujejo izrazito kisla, zračna in s humusom bogata tla. Primeren pH tal je približno 3,5–5,2. Če je zemlja apnenčasta ali izrazito alkalna, jih ne moremo preprosto posaditi kot ribez ali kosmuljo, ampak moramo pripraviti ustrezno kislo rastišče. Ameriške borovnice imajo plitev koreninski sistem, zato so občutljive tudi na sušo in potrebujejo enakomerno oskrbo z vodo.

T. i. sibirska borovnica oziroma haskap je povsem druga rastlina. Botanično gre za užitno modro kosteničevje (Lonicera caerulea). Dobro uspeva v različnih tipih dobro odcednih tal in prenese kisla, nevtralna in tudi nekoliko bazična tla. Je izrazito odporna proti mrazu. Za boljšo oplodnjo in pridelek je priporočljivo posaditi vsaj dve opraševalno združljivi sorti. Čeprav lahko kontejnersko vzgojeno sadiko posadimo tudi jeseni v primernih razmerah, je pri tej vrsti pogosto priporočljivo tudi spomladansko sajenje.

Zanimiva izbira je še aronija. Je razmeroma nezahtevna in zelo odporna grmovnica, vendar za dober pridelek tudi ona najbolje uspeva v dobro pripravljenih, humoznih in primerno odcednih tleh. Dobro se prilagaja različnim rastiščem, zato je primerna tudi tam, kjer so razmere za ameriško borovnico neustrezne.

Jesenske zasaditve sadnega drevja in jagodičevja

Dobra zasaditev je naložba za več let

Pri jesenskem sajenju največ pomeni dobra priprava. Kakovostna sadika na napačni legi ne bo uspevala. Prav tako pomanjkljive priprave tal pozneje ne moremo preprosto nadomestiti z gnojenjem. Če pravilno izberemo vrsto, sorto in podlago, pripravimo ustrezno rastišče ter rastlino pravilno posadimo in zaščitimo, smo naredili najpomembnejši korak do zdravega in rodnega sadovnjaka oziroma nasada jagodičevja.

 

Viri:

  • KGZ Ljubljana – Sajenje sadnega drevja – kratko navodilo in video (lj.kgzs.si);
  • Royal Horticultural Society – Fruit gardening calendar (rhs.org.uk);
  • University of Minnesota Extension – Growing blueberries in the home garden (extension.umn.edu).
Sadovnjak po obiranju

Sadovnjak po obiranju – kako ga pripraviti na zimo

/in /by

Delo v sadovnjaku še ni končano, ko je večina plodov že pobrana. Obdobje od konca obiranja do odpadanja listja je pomembno za zdravje dreves in pridelek za prihodnje leto.

Drevo je v tem času še vedno v fazi fotosinteze, obnavlja zaloge ogljikovih hidratov in hranil ter dokončno oblikuje cvetne brste. Zato je cilj jesenske oskrbe, da drevesa v zimsko mirovanje vstopijo zdrava, dobro prehranjena in z zmanjšanim tveganjem za okužbe.

Sadovnjak po obiranju

Začnimo s pregledom drevja in higieno nasada

Po obiranju pregledamo krošnje, debla in tla pod drevesi. Z dreves odstranimo gnile plodove, saj lahko ostanejo vir okužb za naslednjo sezono, zlasti pri boleznih, kot je rjava sadna gniloba. Odstranimo tudi polomljene in močno poškodovane veje ter obolele plodove, ki so ostali na tleh.

Pri jablanah in hruškah je pomembno tudi ravnanje z odpadlim listjem. Povzročitelj jablanovega škrlupa prezimuje v okuženem listju, zato hitrejša razgradnja listne mase zmanjšuje količino kužnega materiala za pomlad. V večjih nasadih listje pogosto zdrobijo z mulčerjem, v manjšem sadovnjaku pa ga lahko prav tako zdrobimo in tako pospešimo njegovo razgradnjo. Močno okužene rastlinske ostanke odstranimo iz nasada.

Sadovnjak po obiranju

Po obiranju ne hitimo z močno rezjo

Jesenski pregled ni isto kot zimski rez. Pri jablanah in hruškah glavni rez praviloma opravimo v času mirovanja, od odpadanja listja do začetka pomladne rasti. Jeseni zato odstranimo predvsem zlomljene, suhe in očitno obolele dele, večje posege v krošnjo pa načrtujemo za zimo.

Pri koščičarjih je pristop drugačen. Slive, češnje, marelice in druge vrste iz rodu Prunus so občutljivejše za okužbe skozi rane, zlasti za srebrno listavost in bakterijski rak. Večjih rezi zato praviloma ne opravljamo pozno jeseni ali pozimi, temveč v suhem vremenu spomladi oziroma poleti, odvisno od vrste in načina vzgoje. Enoten “zimski recept” za vse sadne vrste zato ni strokovno ustrezen.

Zdravo listje po obiranju je še vedno dragoceno

Dokler je listje zeleno in zdravo, drevo še naprej kopiči zaloge za naslednjo sezono. Zato po obiranju ne zanemarimo zdravstvenega stanja nasada in ne dovolimo, da bi drevje zaradi suše prezgodaj izgubilo liste.

Po sušnem poletju namakanja ne prekinemo avtomatično takoj po zadnjem obiranju. Potrebe po vodi se jeseni zmanjšajo, vendar mora biti v tleh še vedno dovolj vlage za delovanje korenin in normalno zaključevanje vegetacije. Prekomerno namakanje je prav tako škodljivo, saj razmočena in slabo zračna tla povečujejo nevarnost bolezni korenin.

Sadovnjak po obiranju

Gnojenje naj temelji na analizah

Jesensko gnojenje naj ne bo ukrep kar “na pamet”. Potrebe so odvisne od sadne vrste, starosti drevja, intenzivnosti rasti, količine pridelka ter založenosti tal. V intenzivnih nasadih se zato odločamo na podlagi analize tal in po potrebi tudi listne analize. Fosfor, kalij in druga hranila dodajamo predvsem tam, kjer je ugotovljeno pomanjkanje.

Tudi z dušikom moramo ravnati previdno. Po velikem pridelku drevesa lahko potrebujejo dopolnitev zalog, vendar lahko prepozno ali preobilno dodajanje dušika spodbuja rast in ovira pravočasno dozorevanje lesa. V strokovni pridelavi se zato čas in količina poobiralnega gnojenja prilagajata stanju nasada in tehnološkim priporočilom.

Pripravimo tla in zaščitimo mlado drevje

Medvrstni prostor pred zimo pokosimo oziroma mulčimo, tal pa ne obdelujemo globoko, da ne poškodujemo korenin. Pri mladem drevju preverimo opore in vezi ter po potrebi obnovimo zaščito debel. Mreže proti zajcem in drugi divjadi morajo biti dobro nameščene, kjer težave povzroča voluhar, pa spremljamo njegove rove in pravočasno ukrepamo.

Po odpadanju listja sadovnjak še enkrat natančno pregledamo. Če smo med sezono opazili bolezni ali škodljivce, preverimo, ali so zanje priporočeni tudi jesenski oziroma zimski ukrepi. Pri varstvu rastlin vedno upoštevamo aktualna strokovna priporočila in uporabljamo le registrirana sredstva v dovoljenih terminih.

Sadovnjak po obiranju

Priprava na zimo je začetek naslednje sezone

Dober sadjar ne začne razmišljati o naslednjem pridelku šele spomladi. Zdravstveno stanje dreves, kakovost listja po obiranju, oskrba z vodo in hranili ter zmanjševanje virov okužb jeseni neposredno vplivajo na kondicijo nasada in rodnost v naslednjem letu.

Urejena tla, zdrave krošnje in pravilno izbrani poobiralni ukrepi so zato najboljša priprava sadovnjaka na zimsko mirovanje.

 

Viri:

  • KGZS – Poobiralni ukrepi v nasadih jablan: čas za pripravo na novo sezono (kgzs.si);
  • Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana – Sadjarstvo: ukrepi po obiranju jablan (lj.kgzs.si);
  • Royal Horticultural Society – Apples and pears: winter pruning; Plums: pruning (rhs.org.uk).

 

Kokoši na vrtu in v sadovnjaku

Kokoši na vrtu in v sadovnjaku – koristne pomočnice na kmetiji

/in /by

Kokoši na kmetiji niso namenjene le prireji jajc. Če so pravilno vključene v vrt, sadovnjak ali manjše obdelovalne površine, lahko postanejo zelo koristne pomočnice pri vsakdanjih opravilih.

Pomagajo pri zmanjševanju škodljivcev, rahljajo vrhnjo plast zemlje, porabijo del kuhinjskih in vrtnih ostankov ter prispevajo dragocen gnoj za kompost.

Vendar pa njihova prisotnost ni koristna povsod in ob vsakem času. Prav zato je pomembno, da jih na vrt ali v sadovnjak vključujemo premišljeno, po možnosti s prestavljivo ogrado ali časovno omejenim dostopom.

Kje so kokoši najbolj koristne?

Na zelenjavnem vrtu so kokoši najuporabnejše predvsem takrat, ko gredice niso zasajene ali ko se določena površina pripravlja na novo sezono. Med praskanjem po zemlji razrahljajo zgornjo plast, poberejo ličinke, hrošče, črve in del plevela, hkrati pa v tla vnesejo organsko snov.

To je lahko posebej koristno na manjših površinah, kjer želimo zmanjšati število škodljivcev in obenem spodbuditi biološko aktivnost tal. Na domačem travniku ali na vrtu lahko kokoši prispevajo tudi k zmanjšanju organskih odpadkov, saj pojedo precej zelenjavnih ostankov; po enem od slovenskih poljudnih virov se lahko količina organskih kuhinjskih odpadkov na ta način zmanjša tudi za približno tretjino.

Kokoši na vrtu in v sadovnjaku

V sadovnjaku imajo kokoši lahko še bolj zanimivo vlogo

Univerza UC Davis navaja primere, v katerih so perjad uspešno vključili v sadovnjake in vinograde, saj kokoši pobirajo žuželke, zmanjšujejo del populacije škodljivcev na tleh ter prispevajo k manjšemu zaraščanju travne ruše. V enem od navedenih primerov v oljčnem nasadu kokoši zmanjšujejo populacijo hroščev in pobirajo odpadle plodove, zaradi česar zadostuje košnja le enkrat ali dvakrat na leto. To je dober primer, kako lahko živali zmanjšajo potrebo po nekaterih mehanskih opravilih in hkrati izboljšajo kroženje hranil na površini.

Naravno zatiranje škodljivcev – a ne brez omejitev

Kokoši so izrazito radovedne in vsejede živali. Pobirajo polže, ličinke, hrošče, travne škodljivce, različna semena in ostanke rastlin. Prav zaradi tega so lahko zelo koristne na površinah, na katerih želimo zmanjšati pritisk škodljivcev brez dodatnih kemičnih ukrepov. V ameriških priporočilih za sadovnjake se kokoši omenjajo tudi kot pomoč pri zmanjševanju nekaterih talnih razvojnih stadijev škodljivcev, saj se prehranjujejo na tleh pod krošnjami in pobirajo živalske ter rastlinske ostanke.

Kokoši na vrtu in v sadovnjaku

Kje se obnese prisotnost kokoši?

Toda prav ta njihova zagnanost je lahko tudi težava. Na aktivnih zelenjavnih gredicah bodo hitro izbrskale mlade sadike, poškodovale plitvo koreninjene rastline in razmetale zastirko. Zato niso primerne za prosto gibanje po vrtu v času rasti občutljivih kultur. Veliko bolje se obnesejo:

  • po spravilu pridelka,
  • na praznih gredicah pred novo sezono,
  • na robnih površinah,
  • v sadovnjaku zunaj obdobja, ko bi lahko poškodovale občutljive sadike ali nizke plodove.

Premična ograda in menjava površin

Ena najpametnejših rešitev pri takšni reji je premična ograda oziroma mobilni kokošnjak, ki omogoča nadzorovano gibanje kokoši po različnih delih vrta ali sadovnjaka. Evropski in ameriški viri s področja male reje poudarjajo, da kokoši potrebujejo dovolj prostora za gibanje, brskanje in iskanje hrane, zato je rotacija površin bistvenega pomena. Če ostanejo predolgo na istem mestu, bodo hitro uničile travno rušo, tla pa lokalno preobremenile z iztrebki. Prav menjava površin omogoča, da se rastlinje obnovi, kokoši pa dobijo vedno svež prostor za naravno vedenje.

Kokoši na vrtu in v sadovnjaku

Kokošji gnoj – odličen, a zahteva previdnost

Kokošji gnoj je bogat z dušikom, fosforjem in kalijem, zato je odličen dodatek kompostu. Neposredno na občutljive vrtnine pa ga ni priporočljivo nanašati svežega, saj je premočan. Veliko bolje je, da ga vključimo v kompostni kup ali pustimo, da se razgradi, preden pride v stik z vrtnimi tlemi. Tako kokoši ne prispevajo le jajc, ampak tudi pomemben del kroženja hranil na kmetiji.

Kokoši niso le “mali stroji”

Pri vključevanju kokoši na vrt ali v sadovnjak pa ne smemo gledati le na njihovo uporabnost. Potrebujejo suh in zračen kokošnjak, zaščito pred plenilci, stalno svežo vodo, zavetje pred soncem in možnost naravnega vedenja – praskanja, brskanja, peščenih kopeli in počitka na prečkah. Slovenski in tuji viri opozarjajo, da so kokoši zelo inteligentne in socialne živali, ki se dobro odzivajo na urejeno okolje ter stalni ritem. Dobra reja je zato vedno pogoj, da lahko kokoši res postanejo koristne pomočnice na kmetiji.

Kokoši na vrtu in v sadovnjaku

Povzetek

Kokoši so lahko na vrtu in v sadovnjaku zelo koristne, če jim namenimo pravo mesto in pravi čas. Dobro se obnesejo pri zmanjševanju škodljivcev, rahljanju vrhnje plasti zemlje, porabi organskih ostankov ter prispevajo organsko snov za kompost. Najbolj uporabne so na praznih ali prehodnih površinah ter v sadovnjakih, kjer lahko pomagajo pri urejanju tal pod drevesi. Če pa jih spustimo na napačno mesto ob napačnem času, lahko naredijo tudi precej škode. Prav zato je njihov največji potencial v premišljeni vključitvi v kmetijski prostor kot del dobro načrtovanega kroženja hrane, tal in živali na kmetiji.

 

Viri:

  • UC Davis – Poultry in orchards and vineyards: benefits and management (ucdavis.edu);
  • Oregon State University – Chicken tractors and movable flocks in orchard management (oregonstate.edu);
  • Australian Centre for International Agricultural Research – Improving village chicken production: a manual for field workers and trainers (aciar.gov.au).

 

Pomlad na kmetiji

Pomlad na kmetiji – ključna opravila pred začetkom rastne sezone

/in /by

Pomlad na kmetiji ni le letni čas, je tudi začetek novega delovnega cikla. Po zimskem mirovanju se marca in aprila začnejo prva pomembna opravila, ki odločilno vplivajo na uspeh rastne sezone.

To je čas, ko se delo znova preseli na njive, travnike, v sadovnjake in hleve, zato je dobro načrtovanje ključnega pomena. Kmetije se med seboj razlikujejo po usmeritvi in obsegu, a nekaj velja za vse: spomladi je treba pravočasno ukrepati, ne da bi prehitevali vremenske razmere ali preobremenili talno strukturo.

Prvi korak: pregled zemljišč in stanje tal

Preden se začnejo prva dela na njivi, je treba oceniti stanje tal. Spomladanska obdelava se ne sme začeti prezgodaj, saj preveč mokra zemlja povzroča zbitost, mazanje talne strukture in slabšo pripravo setvene podlage. Tla morajo biti dovolj osušena, da se ob pritisku rahlo drobijo, ne pa lepijo. To je še posebej pomembno pri pripravi tal za setev zgodnjih kultur, kot so krompir, čebula, korenje ali zgodnja žita. Kakovostna setvena podlaga je namreč temelj enakomerne kalitve in dobrega začetnega razvoja rastlin.

Pomlad na kmetiji

Njive in vrtovi: priprava zemlje, setev in sajenje

Ko so tla primerna za obdelavo, se začnejo prva dela na njivah in vrtovih. Na večjih površinah to pomeni predsetveno pripravo tal, na vrtovih pa urejanje gredic, dodajanje organske snovi in setev prvih vrtnin. Marec je pogosto čas za sajenje zgodnjega krompirja ter setev čebule, korenja, graha, solate in drugih zgodnjih vrst. Pomembno je, da so posevki prilagojeni temperaturi tal in lokalnim razmeram, saj prezgodnja setev pogosto pomeni slabši vznik ali večjo občutljivost mladih rastlin.

Priprava tal na setev

Travniki in pašniki: čiščenje, gnojenje in priprava na pašo

Pomlad je tudi čas za pregled travnikov in pašnikov. Po zimi je treba odstraniti vejevje, kamenje in morebitne ostanke, preveriti stanje ruše ter oceniti, ali so potrebne dosetve, prezračevanje ali druga obnovitvena dela. Gnojenje mora biti usklajeno s stanjem tal in vremenskimi razmerami, saj prehitra uporaba gnojevke ali gnoja na premokrih tleh povečuje tveganje za izgube hranil in poškodbe ruše. Pri pašnikih je poleg tega pomembno pregledati ograje, napajališča in dostopne poti, da bo prehod živine na pašo varen in pravočasen. Dobro spomladansko upravljanje travinja pomembno vpliva na kakovost in količino prve košnje ali zgodnje paše.

Analiza tal - Gorenc.si

Sadovnjaki in vinogradi: čas za rez, pregled in prvo zaščito

Spomladanska opravila v sadovnjaku se začnejo že zelo zgodaj. Marec je pogosto zadnji primeren čas za rez sadnega drevja, zlasti jablan in hrušk, če tega nismo opravili že prej. Namen rezi ni le oblikovanje krošnje, ampak tudi izboljšanje zračnosti, osvetlitve in zdravstvenega stanja dreves. Ob začetku brstenja je pomembno tudi spremljanje prvih znakov bolezni in škodljivcev, saj je zgodnje ukrepanje pogosto odločilno za uspešno zaščito skozi sezono. Tudi v vinogradih so prva pomladna opravila povezana z rezjo, vezanjem in pregledom stanja trsov.

Pomlad na kmetiji

Delo v hlevu in skrb za živino

Pomlad ne pomeni le dela na prostem, temveč tudi spremembe v oskrbi živine. Na številnih kmetijah je to čas čiščenja hlevov, urejanja nastilja, priprave pašnih površin in postopnega prilagajanja živali na spomladanski izpust. Prehod na pašo mora biti postopen, zlasti kadar je trava zelo mlada in bogata z beljakovinami. Zgodnja pomladna trava je hranilno kakovostna, vendar zahteva dobro upravljanje, da ne pride do prebavnih težav pri živalih ali poškodb travne ruše.

Pomlad na kmetiji

Pomlad ni povsod enaka

Čeprav je veliko opravil danes mehaniziranih, v mnogih delih Slovenije pomlad na kmetiji še vedno pomeni veliko ročnega dela. To velja zlasti za hribovske in gorske kmetije, kjer strmi travniki, manjše parcele in razgiban teren ne omogočajo vedno enostavne uporabe mehanizacije. Prav zato je organizacija dela spomladi toliko pomembnejša, ne le zaradi časa, ampak tudi zaradi usklajevanja različnih opravil na različnih delih kmetije.

Mulčenje za ohranjanje vlage in zdravje tal - Gorenc.si

Setveni priročnik kot pomoč pri načrtovanju

Na številnih kmetijah se spomladanska opravila še danes ne načrtujejo le glede na koledar in vreme, temveč tudi ob upoštevanju naravnih ritmov. Setveni priročnik Marije Thun, ki temelji na dolgoletnih opazovanjih luninih ciklov in razvoja rastlin, številni kmetje uporabljajo kot dopolnilno vodilo pri setvi, presajanju, obrezovanju in spravilu pridelkov. Ne glede na to, ali tak pristop razumemo kot del biodinamičnega kmetovanja ali predvsem kot praktično izkustveno znanje, ostaja dejstvo, da je pomlad na kmetiji vedno tudi čas natančnega opazovanja narave, tal in rastlin.

Pomlad na kmetiji

Povzetek

Pomladna opravila na kmetiji so temelj uspešne rastne sezone. Od priprave tal in prvih setev do urejanja travnikov, obrezovanja sadnega drevja in priprave živine na pašo gre za niz opravil, ki zahtevajo znanje, pravočasnost in prilagajanje razmeram. Pomlad zato ni le začetek nove sezone, temveč tudi čas, ko se na kmetiji postavljajo temelji za letino, kakovost krme in uspešno delo v mesecih, ki odločilno zaznamujejo kmetijsko sezono.

 

Viri:

  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Kmetijstvo in razvoj podeželja v Sloveniji (gov.si);
  • Teagasc – Spring grazing and grassland management (teagasc.ie);
  • FAO – Seasonal farm management and sustainable agricultural practices (fao.org).