Prispevki

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Marija Thun (1922–2012) je bila pionirka biodinamičnega kmetovanja in ena najvplivnejših osebnosti na področju ekološkega vrtnarjenja. Njeno delo temelji na raziskovanju vpliva kozmičnih sil na rastline, kar jo je vodilo do razvoja setvenega koledarja, ki danes velja za enega najpomembnejših priročnikov za vrtnarje in kmete, ki želijo pri svojem delu upoštevati naravne ritme.

Na podlagi dolgoletnih preizkusov in natančnih opazovanj je Marija Thun napisala setveni koledar, ki pomaga pri načrtovanju ter izboljšanju razvoja in odpornosti rastlin. Hkrati pa poda smernice kako izboljšati kakovost pridelka ter omogoča bolj trajnostno obdelavo zemlje.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Življenje in delo Marije Thun

Marija Thun se je rodila v Nemčiji in že od mladih let je kazala zanimanje za kmetijstvo in naravne zakonitosti. Pomembno vlogo pri njenem razmišljanju je odigral dr. Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije in biodinamičnega kmetijstva. Njegove teorije o vplivu Lune in planetov na rast rastlin so jo spodbudile k lastnim raziskavam.

V 50. letih prejšnjega stoletja je začela izvajati praktične eksperimente, pri katerih je iste rastline sejala ob različnih dnevih in v različnih luninih fazah ter podrobno beležila njihove razlike v rasti in razvoju. Kmalu je ugotovila, da položaj Lune in planetov vpliva na specifične dele rastlin – korenine, liste, cvetove in plodove.

Njeni izsledki so postali temelj za prvi setveni koledar, ki ga je leta 1963 objavila v knjižni obliki. Od takrat se priročnik izdaja vsako leto in je postal nepogrešljiv pripomoček za številne vrtnarje in kmete po svetu.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Kako deluje setveni koledar?

Glavna ugotovitev Marije Thun je bila, da imajo zvezdna znamenja in lunini cikli močan vpliv na rastline. Njeno delo temelji na razdelitvi rastlin glede na to, kateri del rastline je najbolj izrazit:

  • Korenine – najbolje rastejo, ko je Luna v zemeljskih znamenjih (bik, devica, kozorog).
  • Listi – se najbolj razvijajo, ko je Luna v vodnih znamenjih (rak, škorpijon, ribi).
  • Cvetovi – cvetijo močneje, ko je Luna v zračnih znamenjih (dvojčka, tehtnica, vodnar).
  • Plodovi in semena – najlepše zorijo, ko je Luna v ognjenih znamenjih (oven, lev, strelec).

To pomeni, da je za optimalne rezultate treba setev, presajanje in obdelavo rastlin načrtovati v skladu z luninimi ritmi.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Praktična uporaba setvenega koledarja

Setev in presajanje

Če želite močne in zdrave korenovke (npr. krompir, korenje, čebulo), jih sejete na dneve, ko je Luna v zemeljskih znamenjih.

Solata, špinača, zelje in druga listnata zelenjava najbolje rastejo, če jih sejete, ko je Luna v vodnih znamenjih.

Če želite bogato cvetenje rož in dišavnic, izberite dneve, ko je Luna v zračnih znamenjih.

Paradižnik, paprika, kumare in sadno drevje imajo najboljši pridelek, če jih sadite ob dnevih, ko je Luna v ognjenih znamenjih.

Obrezovanje in nega rastlin

Obrezovanje drevja in trte je najbolje opraviti v času upadajoče Lune, saj bo tako rastlina porabila manj energije za celjenje ran.

Če želite spodbuditi bujno rast sobnih rastlin, jih presajajte v obdobju rastoče Lune v vodnih ali zračnih znamenjih.

Pobiranje pridelka

Za shranjevanje krompirja, čebule in druge korenovke izberite dneve v zemeljskih znamenjih.

Sadje in zelenjava za sprotno porabo naj se pobirata v obdobju rastoče Lune, da ohranita več sočnosti.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Zanimivosti o delu Marije Thun

  • Njeni prvi eksperimenti so potekali na majhnem vrtu, kjer je Marija Thun z možem vodila biodinamično kmetijo. Prve poskuse je izvajala na redkvicah in korenju.
  • Njeni koledarji so izjemno natančni, saj vključujejo tudi ugodne in neugodne dni za določena dela – na primer dneve, ko je priporočljivo pustiti vrt pri miru.
  • Znanstvena potrditev – čeprav je bila metoda sprva deležna dvomov, so nekatere sodobne raziskave potrdile, da rastline resnično reagirajo na lunine cikle.
  • Koledar uporabljajo tudi vinogradniki in čebelarji – pri negi trte in pri negi čebeljih panjev.

Setveni koledar Marije Thun je v uporabi že več kot 60 let in vsako leto izide v več kot 20 jezikih.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Kako lahko sami preizkusite setveni koledar?

Čeprav se morda ne boste držali vseh priporočil, lahko začnete z osnovnimi poskusi:

  1. Poskusite posejati isto vrsto rastline na različne dni v skladu z luninim ciklom in opazujte razlike.
  2. Beležite, kdaj obrezujete drevje ali trto in preverite, kako se odzovejo na različne lunine faze.
  3. Pri spravilu krompirja ali čebule preizkusite, ali shranjeni pridelki res bolje obstanejo, če jih pobirate ob določenih dnevih.

Marija Thun je s svojim raziskovalnim delom pustila izjemno zapuščino na področju biodinamičnega kmetovanja. Njen setveni koledar je nepogrešljiv priročnik za vrtnarje in kmete, saj ponuja dragocene vpoglede v vpliv naravnih zakonitosti na rast in razvoj rastlin.

Ne glede na to, ali ste pridelovalec hrane ali ljubiteljski vrtnar, lahko z upoštevanjem luninih ritmov izboljšate rast pridelkov in prispevate k trajnostnemu kmetovanju. Njeno delo nas uči, da je narava povezana z vesoljem in da lahko s spoštovanjem ritmov narave ohranimo tudi bolj zdravo in rodovitno zemljo.

 

Tekst:
N. G.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Koristni nasveti pred setvijo koruze

Setev koruze je pomemben korak za dosego visokega in kakovostnega pridelka. Za optimalne rezultate je potrebno upoštevati več dejavnikov, kot so priprava tal, izbira hibrida, ustrezno gnojenje ter primerni pogoji ob setvi.

Dobro načrtovanje in prilagoditev kmetijske prakse lahko bistveno vplivata na donosnost in odpornost pridelka na vremenske spremembe.

Priprava tal za setev

Tla morajo biti dobro pripravljena, saj kakovostna struktura omogoča optimalno kalitev in rast koreninskega sistema. Priporočljivo je izvajati zmanjšano ali ohranitveno obdelavo tal, ki pomaga ohranjati rodovitnost in zmanjšuje erozijo. Priporočljivo je, da so tla pred setvijo rahla, dobro odcedna in ustrezno založena s hranili. Analiza tal pred sezono omogoča prilagoditev gnojilne strategije glede na potrebe rastlin.

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Izbor hibrida koruze

Izbira ustreznega hibrida je eden najpomembnejših dejavnikov za doseganje dobrega pridelka. Hibridi so selekcionirane sorte koruze, ki so bile razvite z namenom povečanja odpornosti, stabilnosti pridelka in boljše prilagoditve specifičnim rastnim razmeram. Pri izbiri hibrida je treba upoštevati več dejavnikov, kot so podnebne in talne razmere, vsebnost škroba, odpornost na bolezni ter končni namen pridelave – ali bo koruza namenjena za siliranje, zrnje ali bioplin.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Vrste hibridov koruze glede na zrelostni razred FAO

Hibridi se razvrščajo v različne zrelostne razrede FAO (Food and Agriculture Organization), ki določajo dolžino rastnega obdobja od setve do žetve. Razdeljeni so na:

  • Zgodnji hibridi (FAO 150–250) – primerni za hladnejša območja z krajšim vegetacijskim obdobjem. Hitro dozorijo in omogočajo zgodnjo žetev.
    Primeri: Pioneer P7326, KWS Dentimo.
  • Srednje pozni hibridi (FAO 250–400) – najpogosteje uporabljeni hibridi, saj zagotavljajo dobro razmerje med količino pridelka in kakovostjo silaže ali zrnja.
    Primeri: LG 31.377, Syngenta SY Glorius, Dekalb DKC 3939.
  • Pozni hibridi (FAO 400–600) – primerni za regije s toplejšim podnebjem in daljšim rastnim obdobjem, saj potrebujejo več toplote za dozorevanje. Njihova prednost je visoka pridelava suhe snovi in škroba.
    Primeri: KWS Kabrini, Dekalb DKC 4717, Pioneer P9241.

Hibridi glede na tip zrna

Hibridi se razlikujejo tudi glede na strukturo zrna, kar vpliva na hitrost sušenja in kakovost pridelka:

  • Zobanci (dent) – mehkejši tip zrna, ki se hitreje suši in je primernejši za hladnejša območja. Pogosto se uporablja za krmno koruzo in silažo.
  • Trdinki (flint) – imajo trše, steklasto zrnje, ki bolje prenaša sušo in se počasneje suši, kar je pomembno pri mokrejših jesenskih razmerah. Primernejši so za toplejša območja.
  • Zobanci-flint križanci (dent-flint) – kombinacija obeh, ki zagotavlja bolj uravnotežene lastnosti v različnih rastnih pogojih.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Odpornost hibridov na sušo in bolezni

Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij se vedno več kmetov odloča za sušno odporne hibride, ki bolje ohranjajo vlago in so prilagojeni na spremenljive vremenske razmere. Nekateri izmed priljubljenih sušno odpornih hibridov so Pioneer Optimum AQUAmax, Syngenta Artesian in Dekalb DKC 4717.

Poleg tega je pomembna tudi odpornost hibridov proti boleznim, kot so fusarioza storža, koruzna pepelovka in koruzna listna pegavost. Nekateri hibridi imajo izboljšano gensko odpornost proti koruznemu hrošču (Diabrotica virgifera) in strunam, kar je še posebej pomembno pri monokulturni pridelavi koruze.

Optimalni pogoji za setev koruze

Setev je priporočljivo opraviti, ko temperatura tal doseže med 10 in 12 °C, saj to omogoča hitro in enakomerno kalitev semen. Globina setve je odvisna od tipa tal – na težjih tleh in pri zgodnji setvi se priporoča globina 3–4 cm, na lažjih tleh pa 5–6 cm. Seme koruze mora pred kalitvijo absorbirati približno 30 % svoje mase v vodi, zato je pomembno, da so tla ob setvi dovolj vlažna.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Gnojenje in hranila

Za uspešno rast koruze je pomembno tudi pravilno gnojenje. Priporočljivo je uporabiti organska gnojila, kot je hlevski gnoj ali gnojevka, saj izboljšujejo strukturo tal in povečujejo vsebnost humusa. Pomembna makrohranila za rast koruze so:

  • Dušik (N) – ključen za bujno rast in razvoj listne mase.
  • Fosfor (P) – spodbuja razvoj korenin in cvetenje.
  • Kalij (K) – vpliva na odpornost rastlin proti suši in boleznim.

Dodajanje mikroelementov, kot so cink, magnezij in bor, lahko prav tako pripomore k zdravemu razvoju rastlin.

Zaščita semena in posevka

Za optimalen vznik in rast je priporočljivo uporabiti seme, obdelano s fungicidi, hranili in repelenti, ki ga ščitijo pred boleznimi in škodljivci. Pravilno izvedena zaščita posevka v zgodnjih fazah rastne sezone zmanjšuje tveganje za napad škodljivcev, kot so strune in koruzni hrošč. Pravočasna uporaba ustreznih herbicidov preprečuje razraščanje plevelov, ki bi lahko konkurirali mladi koruzi pri dostopu do vode in hranil.

Koristni nasveti pred setvijo koruze - Gorenc.si

Kolobarjenje in dolgoročna strategija pridelave

Kolobarjenje je eden izmed bistvenih ukrepov za ohranjanje rodovitnosti tal. Če koruzo sejemo več let zaporedoma na isti površini, lahko pride do izčrpavanja tal in povečanja tveganja za bolezni ter škodljivce. Priporočljivo je, da se v kolobarju menjavajo različne kulture, kot so stročnice, oljna ogrščica ali pšenica, kar pomaga ohranjati ravnovesje v tleh in izboljšuje pridelke v prihodnjih letih.

Uspešna setev koruze se začne s skrbnim načrtovanjem in upoštevanjem vseh ključnih dejavnikov, kot so priprava tal, izbira primernega hibrida, ustrezno gnojenje in zaščita posevka. Pravočasna izvedba vseh teh ukrepov bo pripomogla k večjemu pridelku in boljši kakovosti koruze. S premišljenim pristopom lahko kmetje optimizirajo svojo pridelavo in izboljšajo ekonomsko uspešnost kmetijstva.

 

Vir:

www.fwi.co.uk
www.kmetijskizavod-nm.si
www.kis.si

Kolobarjenje - Gorenc.si

Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka

Kolobarjenje, starodavna kmetijska praksa, je pomembno za ohranjanje zdravih tal in zagotavljanje bogatega pridelka. Temelji na načrtni menjavi različnih vrst pridelkov na istem zemljišču skozi več let, kar preprečuje izčrpavanje tal ter zmanjšuje tveganje za rastlinske bolezni.

Ta metoda je še posebej učinkovita, saj preprečuje razmnoževanje škodljivcev, ki se sicer pojavijo, če iste rastline več let rastejo na istem mestu. Poleg tega kolobarjenje omogoča optimalno porabo hranil. Na primer, metuljnice, kot sta fižol ali grah, vežejo dušik v tla, kar izboljša kakovost tal za pridelke, ki potrebujejo več dušika v naslednjem ciklu. Na manjših vrtovih pa je kolobarjenje nekoliko bolj zahtevno, saj se škodljivci lahko lažje širijo med tesno postavljenimi gredicami.

Načrtovanje kolobarjenja

Učinkovit načrt kolobarjenja vključuje izmenjavo različnih vrst rastlin na gredicah skozi več let, kar preprečuje širjenje škodljivcev in bolezni ter izčrpavanje tal. Pri načrtovanju je priporočljivo razdeliti vrt na tri dele, pri čemer vsaka skupina rastlin vsako leto zasede drugo gredico. Pomembno je tudi upoštevati potrebe po hranilih; najbolj zahtevne rastline, kot so kapusnice (npr. zelje, cvetača) in plodovke (npr. paradižnik, paprika), posadimo na grede, ki so bile gnojene v prejšnjem letu. Srednje zahtevne rastline, kot so korenovke (npr. korenje, rdeča pesa), sadimo na grede, gnojene pred dvema letoma, najmanj zahtevne rastline, kot so stročnice (fižol, grah) in solata, pa na grede, ki niso bile gnojene zadnji dve leti.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Ustrezno gnojenje in zeleno gnojenje

Ustrezno načrtovanje gnojenja v kombinaciji s kolobarjenjem bistveno pripomore k manjši potrebi po dodatnih hranilih. Na primer, eno tretjino vrta pognojite vsako leto, tako bodo v tretjem letu tam uspevale manj zahtevne rastline, kot so stročnice in solata, ki ne potrebujejo veliko hranil.

Kolobarjenje je tudi odlična priložnost za integracijo zelenega gnojenja, kjer rastline, kot so detelja, gorjušica ali oljna redkev, obogatijo tla z organskimi snovmi in izboljšajo njihovo strukturo. Te rastline lahko posadite kot predhodni ali naknadni posevek, s čimer še dodatno izboljšate plodnost tal za naslednje pridelke.

Ugodne rastlinske kombinacije

Ta proces lahko dopolnite z upoštevanjem ugodnih rastlinskih kombinacij. Na primer, zelje in cvetača uspevata najbolje po stročnicah, saj te rastline obogatijo tla z dušikom. Paradižnik in paprika pa uspevata bolje po čebulnicah, kot je česen, saj te rastline puščajo tla bolj rahla in lažje dostopna za korenine plodovk.

Če sledimo tej metodi, lahko kolobarjenje bistveno izboljša dolgoročno zdravje tal in odpornost rastlin, kar vodi do bogatega pridelka ter bolj trajnostnega načina kmetovanja.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Pomen kolobarjenja za tla

Kolobarjenje je več kot le rotacija pridelkov – omogoča naravno obnovo hranil in povečuje biotsko raznovrstnost tal. Z izmenjavo rastlin, kot so stročnice, žita in korenovke, tla pridobivajo različna hranila, ki jih posamezne kulture potrebujejo in vračajo. Poleg hranil pa kolobarjenje pomaga ohranjati dobro strukturo tal, kar je pomembno za dolgoročno rodovitnost in boljšo absorpcijo vode.

Primeri koristi:
1. Obogatitev z dušikom: Stročnice, kot so grah, leča in fižol, naravno vežejo dušik iz zraka in ga shranjujejo v tleh, kar omogoča naslednjim pridelkom, da izkoristijo ta hranila.
2. Izboljšana struktura tal: Korenine različnih pridelkov, zlasti globokih korenovk, pomagajo pri rahljanju tal in izboljšanju zračnosti. To je še posebej koristno na območjih, kjer so tla bolj zbita.
3. Zmanjšanje erozije: Izmenjava pridelkov, kot so pokrivne rastline, ščiti tla pred erozijo, zlasti med sušnimi obdobji. Erozija lahko dolgoročno uniči strukturo tal, kolobarjenje pa preprečuje izpostavljenost površine vremenskim vplivom.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Zmanjševanje škodljivcev in bolezni

Kolobarjenje je odlično sredstvo za kontrolo škodljivcev in bolezni. Nekateri škodljivci in bolezni so specifični za določeno vrsto rastlin, zato izmenjavanje pridelkov prekine njihov življenjski cikel in prepreči kopičenje bolezni v tleh.

Primer:
• Če na istem mestu vedno sadite paradižnik, se lahko patogeni, kot je paradižnikova pegavost, kopičijo v tleh. Kolobarjenje z drugimi pridelki (npr. stročnice, korenovke) lahko prepreči, da bi se bolezen razširila. To omogoča naravno obvladovanje bolezni brez uporabe kemikalij, kar je pomembno za ohranjanje zdravega pridelka.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Imate načrt?

Načrt kolobarjenja je prvi korak za uspešno kolobarjenje. Pomembno je poznati lastnosti posameznih rastlin in kako le-te vplivajo na tla. Na primer, visokopotrošne rastline potrebujejo več hranil in zato morajo slediti stročnicam, ki tla obogatijo.

Osnovna pravila za načrtovanje kolobarjenja

Razdelitev na skupine: Rastline razdelite v skupine glede na njihove hranilne potrebe (npr. visokopotrošne rastline, kot so koruza ali paradižnik, srednjepotrošne rastline, kot so korenovke, in nizkopotrošne rastline, kot so stročnice).
Obdobje rotacije: Pridelke v istem območju menjajte vsaj vsaka tri leta, tako preprečite izčrpavanje tal in razmnoževanje škodljivcev.
Upoštevanje rasti talnih organizmov: Nežno prekopavanje in raba organskih gnojil povečujeta aktivnost koristnih mikroorganizmov. To spodbuja regeneracijo tal in omogoča boljši razvoj rastlin v naslednjem ciklu.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Primer kolobarjenja za vrtove in polja

Kolobarjenje je prilagodljivo in se lahko uporablja tako na velikih kmetijskih zemljiščih kot v domačih vrtovih. S preprosto skico in načrtovanjem različnih rastlin lahko že na manjšem vrtu dosežete odlične rezultate.

Primer štiriletnega načrta kolobarjenja:

1. leto: Stročnice (npr. grah, leča, fižol) – bogatijo tla z dušikom.

2. leto: Listnata zelenjava (npr. solata, špinača, blitva) – uporabljajo dušik.

3. leto: Korenovke (npr. korenje, koleraba, pesa) – izboljšujejo strukturo tal s koreninskim sistemom.

4. leto: Plodovke (npr. paradižnik, paprika, kumare) – bogat pridelek iz predhodno obogatenih tal.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Kolobarjenje je odlična metoda za dolgoročno ohranjanje rodovitnosti in zdravja tal. S skrbnim načrtovanjem pridelkov lahko kmetje in vrtičkarji povečajo pridelek, zmanjšajo uporabo kemičnih gnojil ter bolje zaščitijo rastline pred škodljivci in boleznimi. Raznolikost pridelkov, kot so stročnice, ki obogatijo tla z dušikom, in plodovke, ki črpajo več hranil, prispeva k ohranjanju naravnega ravnovesja hranil v tleh. Kolobarjenje prav tako pomaga izboljšati strukturo tal, zmanjša njihovo zbitost in spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov, ki so ključni za zdrava tla. S pravilnim izvajanjem teh tehnik lahko kmetje dolgoročno prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in zagotovijo višje in kakovostnejše pridelke.

 

Preberite tudi:
>>> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal
>>> Svetovni dan tal
>>> Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov
>>> Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?
>>> Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino
>>> Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih

 

Tekst:
N. G.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva?

Sončna energija postaja vse pomembnejši vir obnovljive energije na kmetijah. Z naraščajočimi stroški elektrike in potrebo po trajnostnem razvoju se sončne elektrarne izkazujejo za dobro rešitev za kmete, ki želijo zmanjšati stroške in povečati energetsko neodvisnost.

Elektrika je nujna ne le za pogon strojev, kot so sistemi za molžo, ampak tudi za osvetlitev in ogrevanje vode. Kmetije po vsej Sloveniji že izkoriščajo to tehnologijo; leta 2023 je bilo registriranih okoli 450 kmetij s povprečno močjo sončnih elektrarn med 25 in 30 kW.

Kmetje lahko pridobijo tudi subvencije prek javnih razpisov, kar še dodatno spodbuja širitev teh rešitev na podeželju.

V tem članku bomo predstavili prednosti in izzive uporabe sončne energije na kmetijah ter kako lahko kmetje izkoristijo različne finančne spodbude.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Prednosti sončne energije na kmetijah

  1. Prihranki pri stroških
    Eden največjih izzivov kmetij so visoki stroški električne energije, še posebej na tistih, ki potrebujejo velike količine elektrike za namakanje, hlajenje ali molžo. Sončna energija omogoča znatno znižanje stroškov, saj kmetije same proizvajajo večino potrebne energije.
  2. Dolgotrajna investicija
    Solarni sistemi imajo življenjsko dobo več kot 25 do 30 let. Ko je sistem nameščen, zahteva zelo malo vzdrževanja, kar pomeni, da lahko kmetje skozi leta dosežejo velike prihranke. Investicija v sončno energijo se povrne skozi leta v obliki prihrankov, saj so operativni stroški nizki.
  3. Energetska neodvisnost
    Kmetije, ki same proizvajajo elektriko, so zaščitene pred nihajočimi cenami elektrike in težavami z dobavo. Solarni sistemi omogočajo kmetom večjo avtonomijo in varnost pri oskrbi z energijo.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Vrste solarnih sistemov za kmetije

  • Strešne sončne elektrarne: Namestitev sončnih panelov na strehe hlevov ali skladišč omogoča optimalno izrabo prostora.
  • Talne sončne elektrarne: Te lahko zavzamejo kmetijsko površino, vendar agrivoltaika omogoča dvojno rabo zemljišča, saj se pod paneli še vedno lahko gojijo rastline ali pase živina.

Ta tehnologija ima velik potencial za ohranjanje podeželja in izboljšanje lokalnih ekosistemov, saj prostostoječe sončne elektrarne pogosto pripomorejo k povečevanju biodiverzitete. Velike sončne elektrarne se že spodbujajo na evropski ravni, investitorjem pa so na voljo subvencije za njihovo postavitev. Postavitev elektrarn ne predstavlja konkurence tradicionalni kmetijski proizvodnji, ampak dopolnitev, ki omogoča boljšo izrabo zemljišč ter trajnostno pridobivanje energije.

Za vsak 1 kW inštalirane moči sončne elektrarne za samooskrbo potrebujemo približno 4,5 do 5,5 m² strešne površine. Pri trenutni tehnologiji in moči sončnih celic lahko na 1 m² strehe pričakujemo proizvodnjo med 190 in 230 W moči. Vendar pa je dejanska proizvodnja odvisna tudi od lokalnih pogojev, kot so količina sončnih dni, kakovost zraka in sezonska oblačnost. Poleg tega so orientacija strehe, njen naklon ter izpostavljenost soncu pomembni dejavniki, ki lahko znatno povečajo ali zmanjšajo učinkovitost sistema. Optimalna orientacija (običajno proti jugu) in pravilna namestitev lahko močno vplivata na končni izkoristek energije.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Kaj pravi zakonodaja?

Postavitev sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih je mogoča, vendar zahteva določene korake, kot je sprememba namenske rabe zemljišča v stavbno. Zakonodaja, kot sta Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), omogoča, da se po pridobitvi ustreznih dovoljenj lahko na takšnih zemljiščih postavijo sončne elektrarne. Mnogi strokovnjaki in kmetje podpirajo uvedbo tako imenovane “dvojne rabe” zemljišč, kjer bi kmetijske površine lahko služile tako za pridelavo hrane kot za proizvodnjo obnovljive energije, kar predstavlja pomemben korak v trajnostni rabi virov.

Možni izzivi pri uporabi solarne energije na kmetijah

  1. Visoki začetni stroški
    Visoki začetni stroški se lahko znižajo s subvencijo tudi do 40 % pri sistemih z baterijskim hranilnikom in do 25 % brez hranilnika.
  2. Uporaba zemljišč
    Sončne elektrarne lahko zavzamejo dragoceno kmetijsko zemljo, vendar agrivoltaika omogoča, da se zemljišče uporablja tudi za kmetijsko pridelavo ali pašo živali. Kmetje lahko tako optimalno izkoristijo svojo zemljo za proizvodnjo energije in za kmetijske dejavnosti.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Vzdrževanje solarnih sistemov

Vzdrževanje solarnih sistemov je relativno enostavno. Ključno je občasno čiščenje panelov, saj prah in umazanija lahko zmanjšata njihovo učinkovitost. Pomembno je tudi spremljanje učinkovitosti sistema prek nadzornih sistemov, ki obvestijo lastnika o morebitnih odstopanjih ali napakah v delovanju. Solarni pretvorniki, ki imajo življenjsko dobo 10-15 let, so ena redkih komponent, ki potrebuje redno zamenjavo. S primernim vzdrževanjem lahko solarni sistemi delujejo več kot 30 let.

Sončna energija prinaša pomembne prednosti za kmetije, od znižanja stroškov energije do povečanja energetske neodvisnosti. Čeprav začetni stroški morda predstavljajo izziv, so na voljo številne subvencije, ki olajšajo prehod na trajnostno pridobivanje energije. Sončne elektrarne omogočajo kmetom dolgoročne prihranke in trajnostni razvoj kmetijskih gospodarstev ob hkratnem zmanjšanju okoljskega odtisa.

 

Vir:
www.paradisesolarenergy.com

www.borzen.si
www.energetika-portal.si

Organski načini nadzora nad škodljivci - Gorenc.si

Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?

Kot vrtnar, mali kmet ali pridelovalec veste, kako pomembno je zaščititi pridelke pred škodljivci. Tradicionalne metode nadzora škodljivcev so lahko škodljive za okolje in pridelke, zato so organski načini nadzora boljša izbira.

V tem članku bomo predstavili učinkovite organske metode nadzora škodljivcev za vrtnarje in male kmetije, vključno s kolobarjenjem, mešanim sajenjem, naravnimi plenilci, domačimi organskimi pesticidi in fizičnimi pregradami. Te metode ščitijo pridelke ter ohranjajo okolje in zagotavljajo trajnostno kmetovanje.

Organski načini nadzora nad škodljivci - Gorenc.si

Biološki nadzor

Biološki nadzor vključuje uporabo naravnih sovražnikov škodljivcev za zmanjšanje njihove populacije. Koristni organizmi, kot so plenilske žuželke (npr. pikapolonice, ki se hranijo z listnimi ušmi) in parazitoidi (osice, ki parazitirajo na škodljivcih), lahko učinkovito nadzorujejo škodljivce brez uporabe kemikalij. Mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, prav tako igrajo pomembno vlogo pri zatiranju škodljivcev. Na primer, bakterija Bacillus thuringiensis proizvaja toksine, ki so smrtonosni za gosenice, vendar ne škodijo koristnim insektom ali ljudem.

Organski načini nadzora nad škodljivci - Gorenc.si

Rastlinska zaščita

Nekatere rastline imajo lastnosti, ki odganjajo škodljivce. Ognjič in bazilika lahko odganjata škodljive insekte, če jih zasadimo med pridelki. Ta metoda je znana kot spremljevalna zasaditev ali združevanje rastlin. Sadične in zaščitne rastline, kot so detelja in lucerna, lahko prav tako pomagajo pri nadzoru škodljivcev, saj ustvarjajo ugodne pogoje za koristne organizme, kot so plenilske žuželke. Poleg tega te rastline pomagajo izboljšati strukturo tal in povečujejo biotsko raznovrstnost na kmetiji.

Organski načini nadzora nad škodljivci - Gorenc.si

Fizikalne metode

Fizikalne metode vključujejo uporabo pregrad, pasti in fizično odstranjevanje škodljivcev. Mreže in prekrivke lahko preprečijo dostop škodljivcev do pridelkov, kar je še posebej učinkovito za zaščito pred pticami in velikimi insekti. Lepljive pasti so uporabne za lovljenje letečih insektov, kot so mušice in listne uši. Ročno odstranjevanje je lahko učinkovito pri manjših površinah in trdovratnem plevelu. Poleg tega je mogoče uporabiti tudi pasti za polže, ki temeljijo na pivu ali slani vodi, kar je ekološka alternativa kemičnim sredstvom.

Organski načini nadzora nad škodljivci - Gorenc.si

Naravni insekticidi

Naravni insekticidi, kot so neemovo olje, česen in milne raztopine, lahko učinkovito zatirajo škodljivce brez škodljivih stranskih učinkov. Neemovo olje, pridobljeno iz drevesa neem, deluje kot repelent in zaviralec rasti pri številnih škodljivcih. Česnova raztopina deluje kot naravni insekticid in fungicid, ki pomaga pri nadzoru nad škodljivci in boleznimi. Milne raztopine uničujejo zaščitno plast insektov, kar vodi do njihove dehidracije in smrti. Recepti za naravne insekticide so pogosto preprosti in jih je mogoče pripraviti doma iz običajnih sestavin, kar zmanjšuje stroške in vpliv na okolje.

Organski načini nadzora nad škodljivci - Gorenc.si

Kulturne prakse

Kulturne prakse, kot so kolobarjenje in mešano sajenje, zmanjšujejo pojavnost škodljivcev s prekinjanjem njihovega življenjskega cikla. Kolobarjenje vključuje menjavanje vrst pridelkov na isti površini, kar preprečuje, da bi se škodljivci in bolezni, specifične za določene pridelke, prekomerno razmnožili. Mešano sajenje pomeni zasaditev različnih pridelkov skupaj, kar zmanjšuje možnosti za izbruh škodljivcev, saj je manj verjetno, da bodo našli vse gostiteljske rastline na enem mestu. Zdrava tla, bogata z organskimi snovmi, podpirajo koristne mikroorganizme, ki pomagajo pri nadzoru škodljivcev in izboljšujejo splošno zdravje rastlin. S temi trajnostnimi praksami obvladovanja škodljivcev lahko kmetje zmanjšajo odvisnost od kemičnih sredstev, izboljšajo zdravje tal in podpirajo biotsko raznovrstnost, kar prispeva k bolj trajnostnemu in okolju prijaznemu kmetovanju.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Ekološki pristop k obvladovanju škodljivcev je bistven za ohranjanje zdravega in trajnostnega vrta. S pravilnim razumevanjem naravnega ravnovesja, uporabo koristnih rastlin in naravnih insekticidov ter s skrbjo za zdravo zemljo lahko dosežemo uspešno ekološko pridelavo brez škodljivih kemikalij. Vključitev naravnih ovir in zasaditev mešanih posevkov pripomoreta k zmanjšanju tveganja za širjenje škodljivcev ter k ohranjanju biodiverzitete na vrtu. Organski načini nadzora nad škodljivci so ključni za trajnostno kmetovanje, spodbujajo uporabo naravnih metod, ki varujejo okolje in podpirajo zdrav ekosistem. Kmetje, ki uporabljajo organske metode, prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti kmetijstva.

 

Vir:
www.forbes.com
www.totallandscapecare.com

 

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino

Obvladovanje plevela je bistveno za uspešno pridelavo kmetijskih pridelkov. Trajnostne prakse obvladovanja plevela ne zagotavljajo le zmanjšanja uporabe kemičnih herbicidov, ampak tudi varujejo okolje, izboljšujejo zdravje tal in podpirajo biotsko raznovrstnost.

Kulturne prakse, kot so kolobarjenje, prekrivanje posevkov, mulčenje in vzdrževanje optimalnih pogojev za rast poljščin, zmanjšujejo pritisk plevelov na posevke. Te prakse prav tako pomagajo izboljšati kakovost tal ter zmanjšujejo intenzivnost in pogostost obdelovanja, ki sta potrebni za ustrezno zatiranje plevelov.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Obvladovanje plevela v kmetijstvu pogosto ovira uporaba neučinkovitih intenzivnih metod, kot so monokultura, globoko oranje in herbicidi, kar povzroča zdravstvene in okoljske težave. V Sredozemlju je pojav herbicidno odpornih ekotipov plevela, zlasti v Franciji, Španiji in Italiji, velik problem. Sprejemanje agroekologije kot trajnostnega pristopa za obvladovanje plevela ponuja različne tehnike za izboljšanje trajnosti, ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Mehanske metode

Mehansko obvladovanje plevela vključuje uporabo različnih orodij in tehnik za fizično odstranitev plevela. Med najpogostejše metode spadajo:

  • Ročno odstranjevanje: Primerno za majhne površine in posebej trdovraten plevel. To je učinkovita metoda, ki omogoča natančno odstranjevanje plevela, vendar je lahko časovno zahtevna.
  • Plitvo obdelovanje tal: Zmanjšuje kaljenje semen plevela, saj semena ostanejo na površini in niso zakopana v rodovitno plast tal. S tem se zmanjša rast novih plevelov.
  • Uporaba pokrovnih rastlin: Rastline, ki hitro rastejo in pokrijejo tla, zmanjšujejo prostor za rast plevela. Pokrovne rastline tudi izboljšujejo strukturo tal in povečujejo njihovo rodovitnost.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Biološke metode

Biološko obvladovanje plevela vključuje uporabo naravnih sovražnikov plevela za zmanjšanje njegove populacije. Te metode vključujejo:

  • Uvajanje koristnih žuželk: Nekatere vrste žuželk se prehranjujejo s specifičnimi vrstami plevela in lahko učinkovito zmanjšajo njegovo razširjenost.
  • Uporaba mikroorganizmov: Bakterije, glive in drugi mikroorganizmi lahko okužijo in oslabijo plevel, kar zmanjšuje njegovo rast in razširjenost.

Naravne metode namesto kemičnih

Namesto kemičnih sredstev trajnostne prakse obvladovanja plevela vključujejo uporabo naravnih in manj škodljivih metod. Te metode temeljijo na zmanjšanju uporabe herbicidov:

  • Uporaba naravnih herbicidov: Uporaba naravnih snovi, kot so kis, soda ali sol, za nadzor plevela. Te snovi so okolju prijazne in manj škodljive za ljudi in živali.
  • Mulčenje: Uporaba organskega ali anorganskega mulča za preprečevanje rasti plevela z zadušitvijo. Mulčenje tudi pomaga ohranjati vlago v tleh in izboljšuje njihovo strukturo.
  • Sončna sterilizacija: Uporaba plastične folije za segrevanje tal in uničenje semen plevela s sončno energijo. Ta metoda je učinkovita za sterilizacijo tal pred sajenjem.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Kulturne metode

Kulturne metode vključujejo spremembe v načinu kmetovanja, ki zmanjšujejo pojavnost plevela. Te metode vključujejo:

  • Kolobarjenje: Različne vrste pridelkov imajo različne vplive na plevel, tako kolobarjenje zmanjšuje možnosti za razvoj specifičnega plevela. Kolobarjenje tudi izboljšuje rodovitnost tal in zmanjšuje potrebo po kemičnih gnojilih.
  • Prilagoditev setve in gostote posevka: Zgodnja setev in gostejša setev lahko pridelkom omogočita prednost pred plevelom. Gostejši posevki zmanjšujejo prostor in svetlobo, ki jo plevel potrebuje za rast.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Ste vedeli?

Veliko najpogostejših plevelov je pravzaprav užitnih in morda se vam bo zdelo privlačno, da se jih naučite pobirati in vključiti v svoje obroke. Uporabite jih za sestavine solatnih mešanic, da boste od svojega dela s plevelom imeli nekaj več. Samo poglejte navadno regačico, zvezdico, regrat, kislico in ostale samonikle rastline, ki rastejo okoli vas in jih lahko vključite v zdrave obroke.

Povzetek

Trajnostne prakse obvladovanja plevela so ključne za doseganje trajnostne kmetijske proizvodnje.

Uporaba kombinacije mehanskih, bioloških, naravnih in kulturnih metod omogoča učinkovit nadzor plevela z minimalnim vplivom na okolje. Z nenehnim izobraževanjem in prilagajanjem praks lahko kmetje zmanjšajo odvisnost od kemičnih herbicidov in povečajo dolgoročno zdravje svojih zemljišč.

 

Tekst:
N. G.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Od upornika do učitelja: Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje

Pionir trajnostnega kmetovanja

Sepp Holzer, pogosto imenovan “Dalajlama permakulture”,  je pionir in inovator v svetu trajnostnega kmetovanja. Njegova filozofija in prakse permakulture so navdih za kmete in naravoslovce po vsem svetu, še posebej v regijah s podobnimi kmetijskimi pogoji, kot so Slovenija, Avstrija, Nemčija in Švica. Njegovo delo v avstrijskem Krameterhofu in drugod po svetu dokazuje, kako je mogoče z uporabo permakulturnih načel ustvariti rodovitne in samozadostne ekosisteme, ki spoštujejo naravne cikle in biotsko raznovrstnost.

Filozofija življenja in kmetovanja

Holzerjeva permakultura ni le način kmetovanja; je filozofija življenja, ki temelji na globokem spoštovanju in razumevanju naravnih zakonitosti. Z njegovimi tehnikami, kot so akvakultura, hugelkultura in ustvarjanje prostorov za zadrževanje vode, Holzer dokazuje, da je mogoče naravne vire uporabljati na način, ki podpira obilje in raznovrstnost življenja.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Sepp Holzer – več kot le kmet

V svoji karieri je Holzer postal več kot le kmet; postal je mentor, učitelj in navdih za generacije ljudi, ki iščejo alternative konvencionalnim kmetijskim praksam. Njegova predanost izobraževanju in deljenju znanja je ključnega pomena za širjenje permakulture kot trajnostne rešitve za izzive, s katerimi se sooča sodobno kmetijstvo.

Živeti v harmoniji z naravo

Sepp Holzer ostaja uporni kmet, ki s svojim delom in življenjem dokazuje, da je mogoče živeti v harmoniji z naravo, hkrati pa zagotavljati obilno in zdravo hrano za skupnosti po vsem svetu. Njegova zapuščina in vpliv se nadaljujeta skozi njegove knjige, seminarje in projekte, ki širijo znanje in prakse permakulture daleč preko meja njegove rodne Avstrije.

Edinstven pristop k naravi

Svetovno je znan po svojem edinstvenem pristopu k razumevanju narave, ki ga je razvil že v otroštvu. Njegova tehnika je posebna, ker se je naučil brati in razumeti naravo, opazoval in poslušal je naravo ter iz tega črpal zaključke, medtem ko je včasih delal napake, ki jih je sčasoma popravljal in pristope izpopolnjeval s pomočjo novih vsakodnevnih izkušenj.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Obnovitev narave

Njegovo razumevanje, kako obnoviti naravo z razvojem decentraliziranih prostorov za zadrževanje vode, je edinstveno. Podobno kot so naša telesa približno 70% voda, je tudi površina Zemlje pokrita z okoli 70% vode. Za uspešno rodovitno pokrajino je potrebna obilica dobro upravljane vode.

Principi njegovih tehnik

Principi njegovih tehnik vključujejo kmetovanje v harmoniji z naravo (flora/rastline in tla ter favna/živali), akvakulturo (prostori za zadrževanje vode in vrtovi kraterjev), terase in unikatno oblikovane dvignjene grede (hugelkultura).

Sepp Holzer poudarja, da katastrofe nastopijo, ko “preveč ljudi hkrati ravna neumno”, ne da bi razumeli edino resnico narave.

Po svojem delu je znan na izvirni kmetiji Krameterhof in pozitivnih spremembah v pokrajini, ki jih je uvedel v različnih delih sveta, vključno z Extremaduro v Španiji, Tameri na Portugalskem in Kallispelu v Montani, ZDA. Od leta 2012 živi s svojo ženo na kmetiji Holzerhof v Burgenlandu v Avstriji.

V slovenščino imamo prevedeno tudi Holzerjevo delo: Sepp Holzer – Uporni kmet

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Razumevanje permakulture

Kaj je permakultura?

Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor (habitat) s posnemanjem vzorcev iz narave. Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja, primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnje prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, ekološko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.

Kaj je akvakultura?

Akvakultura, znana tudi kot vodno kmetijstvo, je nadzorovana vzreja vodnih organizmov, kot so ribe, raki, mehkužci, alge in vodne rastline. Akvakultura vključuje gojenje populacij v sladki in slani vodi pod nadzorovanimi ali polnaravnimi pogoji in se lahko kontrastira s komercialnim ribolovom, ki predstavlja ulov divjih rib. Akvakultura je tudi praksa, uporabljena za obnovo in rehabilitacijo morskih in sladkovodnih ekosistemov.

Kaj je hugelkultura?

Hugelkultura je hortikulturna tehnika, ki izboljša rodovitnost tal, zadrževanje vode in ogrevanje tal, kar koristi rastlinam, gojenim v bližini nasipov ali na njih. Dobesedno pomeni greda iz nasipa. Je tehnika, pri kateri se nasip, zgrajen iz razpadajočih lesnih ostankov in drugih kompostljivih biomaterialov rastlin, kasneje (ali takoj) zasadi kot dvignjena ali visoka greda.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Sporočilo in navdih

V svetu, kjer se soočamo z vedno večjimi okoljskimi izzivi, Sepp Holzer ponuja upanje in navdih. Njegova življenjska pot in delo sta dokaz, da s strastjo, znanjem in spoštovanjem do narave lahko ustvarimo bolj trajnostno in rodovitno prihodnost. Holzerjeva permakultura je revolucionarna filozofija, ki presega tradicionalne meje in nas uči, kako živeti v sožitju z Zemljo.
Z majhnimi koraki, kot so hugelkultura, akvakultura ali preprosto spoštovanje naravnih ciklov, lahko vsak prispeva k obnovi našega planeta

Kot “uporni kmet” je Sepp Holzer presegel konvencionalne metode in pokazal, da je mogoče tudi na najbolj zahtevnih terenih ustvariti obilje. Njegovo sporočilo je jasno: ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, so rešitve na dosegu roke, če smo pripravljeni poslušati in se učiti od narave.

V času, ko je potreba po trajnostnem razvoju v ospredju, nas zgled Seppa Holzerja spodbuja, da ponovno razmislimo o našem odnosu do Zemlje, kmetovanja, ekologije in življenja samega. Njegovo učenje ni le v zelenih hribih Krameterhofa ali v knjigah, ki jih je napisal; je v srcih in umih vseh nas, ki smo pripravljeni sprejeti izziv in delati za zeleno, rodovitno in pravično prihodnost.

 

Vir in naslovna fotografija: 

www.seppholzer.info
www.krameterhof.at

Lokalna pridelava hrane: Ključ do trajnostne prihodnosti

V dobi globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in povečevanje prehranske negotovosti, je lokalna pridelava hrane postala ključna za izgradnjo močnih, zdravih in trajnostnih skupnosti. Od majhnih vrtičkov do velikih kmetij, ki poganjajo lokalne tržnice, lokalna pridelava hrane ne samo da zagotavlja svežino in kakovost, temveč igra tudi vitalno vlogo pri ohranjanju okolja, krepitvi lokalnega gospodarstva in povezovanju skupnosti.

Ta članek raziskuje večplastne vplive lokalne pridelave hrane in razkriva, zakaj je bistvena za našo prihodnost.

Lokalna hrana in njena vloga v družbi

Lokalna hrana ni le odgovor na potrebo po sveži in zdravi hrani, ampak igra pomembno vlogo tudi pri ohranjanju lokalnih ekosistemov in podpori lokalnega gospodarstva. Lokalno pridelana hrana zmanjšuje potrebo po dolgih transportnih poteh, s čimer se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in povečuje učinkovitost uporabe virov. Prav tako omogoča potrošnikom, da postanejo bolj povezani s hrano, ki jo jedo, in s kmeti, ki jo pridelujejo.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Ekološki vpliv lokalne pridelave

Lokalna pridelava hrane je ključnega pomena za zmanjšanje ekološkega odtisa našega prehranjevanja. Krajše transportne poti in manjša uporaba embalaže prispevajo k zmanjšanju odpadkov in emisij CO2. Lokalna pridelava pogosto vključuje tudi trajnostne kmetijske prakse, kot so kolobarjenje, uporaba naravnih gnojil in integrirano upravljanje škodljivcev, kar zmanjšuje vplive na okolje in ohranja biotsko raznovrstnost.

Socio-ekonomski vplivi lokalne pridelave hrane

Ko kupujemo lokalno pridelano hrano, neposredno podpiramo lokalno gospodarstvo. To ne samo ohranja in ustvarja delovna mesta v lokalnih skupnostih, ampak tudi krepi občutek skupnosti in pripadnosti. Lokalna pridelava spodbuja tudi razvoj lokalnih trgov in tržnic, ki so pomembna središča za izmenjavo znanj, izkušenj in kulturnih vrednot.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Pomembnost raznolikosti in kakovosti

Lokalno pridelana hrana pogosto ponuja širšo raznolikost sort in vrst, ki niso vedno na voljo v velikih trgovskih verigah. Ta raznolikost ne samo da obogati naš jedilnik, temveč tudi pomaga ohranjati tradicionalne in avtohtone sorte rastlin, ki so del naše kulturne dediščine. Poleg tega lokalno pridelana hrana pogosto presega standarde kakovosti, saj se prideluje v manjših količinah in s posebno pozornostjo do detajlov.

Okoljski in družbeni učinki lokalne pridelave hrane

Lokalna pridelava hrane prinaša dolgoročne pozitivne učinke na okolje in družbo. S podporo lokalno pridelanim izdelkom neposredno prispevamo k ohranjanju in obnovi lokalnih ekosistemov. Trajnostne kmetijske prakse, prilagojene naravnim ciklom in okoljskim pogojem, pomenijo manjšo obremenitev za zemljo in spodbujajo biodiverziteto.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnih praks

Lokalna pridelava hrane igra ključno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine in tradicionalnih kmetijskih praks. Z nakupom lokalno pridelane hrane ne podpiramo le okusa in raznolikosti, ampak ohranjamo zgodovino in identiteto skupnosti.

Vloga v izobraževanju in oblikovanju trajnostne prihodnosti

Lokalna pridelava hrane je ključna za izobraževanje mlajših generacij o pomenu trajnostnega življenja in odgovornega odnosa do hrane. Projekti, kot so šolski vrtovi in izobraževalne kmetije, mladim omogočajo razumevanje izvora hrane in njenega pomena za okolje in lokalno gospodarstvo.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Rešitve za globalne izzive

V obdobju globalnih izzivov, kot so klimatske spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, lokalna pridelava hrane ponuja praktične in trajnostne rešitve, globoko ukoreninjene v skupnostih. Podpora lokalnim kmetom in pridelovalcem je zato izbira za boljšo in zdravo prihodnost našega planeta in skupnosti.

Podpora lokalni pridelavi hrane ne pomeni le izbire zdravja in kakovosti. To je izbira za trajnostni način življenja, ki spoštuje naš planet in njegove prebivalce. Lokalna pridelava hrane je ključna za krepitev odpornosti naših skupnosti proti globalnim izzivom in za zagotavljanje zdrave prihodnosti prihodnjim generacijam. Z izbiro lokalno pridelane hrane prispevamo k močnejši, bolj trajnostni in pravični prihodnosti za vse.

 

 

Vir:

www.spadeandplow.com

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

Škodljivci: kako se v poletnih mesecih boriti proti njim na naravni način

Začetek pomladi je za vrtnarje vedno pričakovani čas, ko se narava prebudi in vrtovi začnejo živeti. A hkrati s to radostjo se pojavijo tudi prvi izzivi – polži se počasi prikradejo na vrt in uši se naselijo na nežne vrtnine. A to je le začetek, saj se s prihodom poletja škodljivci razmnožijo in postanejo vsiljivci, ki ogrožajo naše trdo pridobljene pridelke.

A kljub vsemu, ni potrebe po paniki, saj obstajajo naravni načini, s katerimi se lahko spopademo z njimi in ohranimo harmonično ekološko ravnovesje na naših vrtovih. Namesto kemičnih sredstev, ki bi lahko škodovala okolju in našemu zdravju, je vse več vrtnarjev in kmetovalcev prepoznalo pomembnost ekološkega pristopa k obvladovanju škodljivcev.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

V tem članku bomo raziskali učinkovite in zanimive naravne načine, kako se lahko borimo proti škodljivcem na ekološki način, ter tako ohranjamo zdrav in trajnostno uspešen vrt.

Skupaj odkrijmo, kako se narava bori sama s seboj in kako jo lahko podpremo na njenem poti do uspešne in bogate pridelave.

1. Razumevanje naravnega ravnovesja v vrtu

  Eno ključnih načel ekološkega vrtnarjenja je razumevanje in spoštovanje naravnega ravnovesja v vrtu. Namesto da se osredotočamo samo na izkoreninjenje škodljivcev, si prizadevamo za ustvarjanje harmoničnega okolja, v katerem se lahko razvijajo koristni organizmi, ki bodo pomagali nadzorovati populacije škodljivcev.

–  Biotično varstvo rastlin je zelo povezano z ohranjanjem naravnega ravnovesja na vrtu in v njegovi okolici. Uporablja koristne žive organizme, ki bodisi plenijo ali parazitirajo škodljivce v tleh ali na zelenih delih vrtnin. Spoznavanje načinov njihovega delovanja omogoča, da jih je vedno več v obliki komercialnih pripravkov dostopnih tudi vrtičkarjem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

2. Škodljivci – uporaba rastlin in živali za njihovo odganjanje

  Nekatere rastline izločajo snovi, ki jih škodljivci ne marajo ali celo delujejo na njih odvračilno. Zasaditev teh rastlin v bližini pridelkov, ki jih ščitimo, lahko pomaga zmanjšati število napadov škodljivcev.

En primer takšne rastline je bazilika. Bazilika izloča aromatične snovi, ki imajo odvračilni učinek na številne škodljivce, kot so muhe, komarji in nekatere vrste hroščev. Zasaditev bazilike v bližini pridelkov, ki so občutljivi na napade teh škodljivcev, lahko zmanjša tveganje za njihovo poškodbo. Na primer, če imate na vrtu paradižnike, ki so pogosto tarča škodljivih muh ali listnih uši, lahko zasadite baziliko med paradižnike. Aromatični vonj bazilike bo odvračal muhe in druge insekte, kar bo pomagalo ohraniti vaše paradižnike bolj zdrave in zaščitene.

Zasaditev teh rastlin v bližini vaših pridelkov lahko igra ključno vlogo pri vzpostavljanju naravnega ravnotežja na vrtu in zmanjševanju tveganja za napade škodljivcev. To je le eden od mnogih načinov, kako z ekološkim pristopom do vrtnarjenja lahko učinkovito obvladujemo škodljivce brez uporabe kemikalij.

  Veliko koristnih žuželk, katerih razvojne oblike uničujejo uši, resarje, rastlinjakovega ščitkarja, tripse ali pršice, se namreč v odrasli dobi hrani s cvetnim prahom, privabljajo jih različne barve, zato je pomembno, da na vrtu ves čas kaj cveti.

  Podoben je namen postavljanja domovanj za koristne žuželke, ki se čedalje bolj uveljavljajo tudi pri tržnih ekoloških in integriranih pridelovalcih.

Celo najbolj znano prijateljico vrtičkarjev, pikapolonico, ljudje poznajo le, ko odraste. Iz nevednosti pa uničujejo njene ličinke, ki pospravijo največ uši, prav tako njena jajčeca ali bube.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

3. Naravni insekticidi, fungicidi in zaporedni posevki

  Če kljub uporabi naravnih metod nadzora škodljivcev na vrtu opazimo prekomerno prisotnost določenih škodljivcev ali bolezni, se lahko poslužimo naravnih insekticidov in fungicidov.

Za vrt primerni biotični pripravki med drugim vsebujejo tudi bakterijo Bacillus thurighiensis, ki je učinkovita proti gosenicam.

Namesto sintetičnih pesticidov lahko uporabimo naravne pripravke, ki temeljijo na rastlinskih izvlečkih ali mineralih. Na primer, milna raztopina je učinkovita pri zatiranju uši, medtem ko lahko česen in čebula odvračata številne škodljivce.

  Uporaba diatomejske zemlje je še en naraven način za boj proti insektom. To je fino mlet prašek iz fosilnih ostankov alg, ki deluje abrazivno na škodljivce, povzroči poškodbe njihovega zunanjega skeleta in jih dehidrira.

  Zaščitite svoje pridelke z načrtovanim sajenjem. Zaporedni posevki in plodovke, ki sledijo drug za drugim, lahko zmanjšajo tveganje za hitro širjenje škodljivcev, saj omejujejo njihovo prehranjevalno izbiro.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

4. Kompostiranje in skrb za zdravo zemljo

  Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje in skrb za rodovitnost tal sta ključnega pomena za ohranjanje plodnosti in življenjskega okolja v tleh. S postopnim dodajanjem organskih odpadkov, kot so kuhinjski odpadki, vrtni ostanki in listje, v kompostno gredo, se ustvarja bogato hranilno sredstvo. To hranilo ne le izboljšuje strukturo tal, temveč tudi spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov. Ti mikroorganizmi delujejo kot naravni obrambni sistem rastlin, saj krepijo njihovo odpornost proti škodljivcem in boleznim.

S skrbjo za zdravo zemljo, ki je bogata s hranili, voda in zrak lahko lažje dosežejo korenine rastlin, kar zagotavlja njihovo boljše prehranjevanje in rast. Posledično se rastline bolje odzivajo na stresne razmere, kot so suša ali vročinski vali, in so manj dovzetne za napade škodljivcev.

  Poleg kompostiranja je tudi uporaba organskih gnojil, kot so gnoj, kompostni čaj ali zelena gnojila, pomembna za ohranjanje ravnovesja v tleh. Organska gnojila postopoma sproščajo hranila, kar preprečuje prekomerno gnojenje in izpiranje hranilnih snovi v podtalnico. To pomeni manjšo možnost negativnih vplivov na okolje in ohranjanje zdravega ekosistema na vašem vrtu.

Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje, gnojenje in skrb za rodovitnost tal lahko pomagata vzpostaviti naravno odpornost rastlin proti škodljivcem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

5. Škodljivci – zaščita pridelkov z naravnimi ovirami

  Eden od načinov za preprečevanje invazije škodljivcev je uporaba naravnih ovir. To so lahko fizične ovire, ki škodljivcem preprečujejo dostop do rastlin, kot so ograje, mreže in tkanine.

  Poleg tega lahko na vrtu ustvarimo tudi različne habitate za koristne organizme, ki bodo pomagali, da se škodljivci ne razbohotijo. To vključuje postavitev gnezdilnic za ptice, hrošče in čebele ter sajenje cvetja, ki privablja koristne žuželke.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

6. Obvladovanje okoljskih pogojev

  Škodljivci se pogosto hitreje razmnožujejo v ugodnih okoljskih pogojih, kot so visoka temperatura in vlažnost. Prilagajanje zalivanja in senčenja rastlin glede na vremenske razmere lahko pomaga zmanjšati širjenje škodljivcev.

  Prav tako je pomembno, da vzdržujemo zdravo rastlinje z rednim odstranjevanjem okuženih delov rastlin, kar preprečuje, da bi se škodljivci hitro razširili.

Ekološki pristop k obvladovanju škodljivcev v poletnih mesecih je ključen za ohranjanje zdravega in trajnostnega vrta. S pravilnim razumevanjem naravnega ravnovesja, uporabo koristnih rastlin, naravnih insekticidov ter skrbjo za zdravo zemljo, lahko dosežemo uspešno in ekološko pridelavo brez uporabe škodljivih kemikalij.

Vključitev naravnih ovir in zasaditev mešanih posevkov ter plodovk lahko dodatno pripomorejo k zmanjšanju tveganja za širjenje škodljivcev ter ohranjanju biodiverzitete na vrtu.

 

 

Vir:
www.totallandscapecare.com

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

Biotska raznovrstnost na kmetiji: koraki za ohranjanje in spodbujanje ekosistemskih storitev

Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za zdravo delovanje ekosistemov in trajnostno kmetijstvo. Kmetijske površine imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in spodbujanju biotske raznovrstnosti, saj lahko s pravilnimi pristopi kmetijske dejavnosti postanejo življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste.

V poročilu OZN iz leta 2019 so znanstveniki opozorili, da od skupno približno osmih milijonov vrst živih bitij kar milijonu vrst grozi izumrtje, številnim že v naslednjih nekaj desetletjih.

V tem članku bomo raziskali korake, ki jih lahko kmetje sprejmejo za povečanje biotske raznovrstnosti na svojih kmetijah ter kako s tem spodbujajo ekosistemske storitve.

1. Biotska raznovrstnost in razumevanje ekosistemskih storitev

Biotska raznovrstnost je tradicionalno opredeljena kot raznolikost življenja na Zemlji v vseh oblikah. Zajema veliko število vrst, njihove genske različice in medsebojne interakcije v kompleksnih ekosistemih. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za stabilnost ekosistemov, saj omogoča vzdrževanje prehranjevalnih verig, kroženje hranil in opraševanje rastlin.

Ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja biotska raznovrstnost, so koristi, ki jih ljudje dobivamo iz narave. Med te storitve spadajo: zagotavljanje hrane, čiste vode, zraka, surovin ter številne druge, ki so ključne za naše preživetje in dobrobit. Biotska raznovrstnost je temelj za delovanje teh storitev.

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

2. Ohranjanje naravnih habitatov

Naravni habitat igra ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Habitat pomeni življenjsko okolje rastlin in živali, kjer lahko živijo in se razmnožujejo. Kmetje lahko ohranjajo naravne habitate s preprostimi koraki. Le-ti so: uporaba nestrupenih izdelkov za čiščenje, saditev avtohtonih vrst dreves, grmovnic in rož ter vzpostavljanje varovanih območij za ohranjanje naravnih habitatov.

Ohranjanje naravnih habitatov na kmetiji lahko vključuje tudi ustvarjanje vodnih virov, kot so ribniki in mokrišča, ki so pomembni za vodne ekosisteme. S preprečevanjem izsuševanja mokrišč ter vzdrževanjem ustrezne vegetacije lahko kmetje zagotovijo življenjski prostor za živalske vrste, kot so ptice, dvoživke in vodne žuželke.

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

3. Ustvarjanje ekosistemskih koridorjev

Ekosistemski koridorji so povezave med različnimi habitati, ki omogočajo migracijo rastlinskih in živalskih vrst. Ti koridorji so pomembni za zagotavljanje genetskega pretoka med populacijami in za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kmetje lahko ustvarjajo ekosistemske koridorje z zasaditvijo žive meje, vzpostavitvijo povezovalnih pasov med habitati in zagotavljanjem prostora za premikanje divjih živali.

Primer ekosistemskih koridorjev na kmetiji je gozdni pas, ki povezuje dve gozdni območji. Ta pas omogoča živalim, kot so jeleni, srnjad in druge divje vrste, prehod med gozdnimi habitati, ne da bi se morale izpostavljati nevarnostim, kot so ceste ali obdelovalne površine.

Ekosistemski koridorji zagotavljajo prostor za selitve, iskanje hrane, razmnoževanje in s tem ohranjajo vitalnost populacij.

4. Uporaba agro-ekoloških praks

Agro-ekološke prakse so pristopi kmetovanja, ki temeljijo na vzajemnem delovanju med kmetijskimi dejavnostmi in ekosistemi. Te prakse poudarjajo uporabo naravnih virov in procesov za doseganje trajnostnega kmetovanja.

Kmetje lahko uporabljajo agro-ekološke prakse, kot so kmetovanje brez obdelave tal, raznoliko kolobarjenje in sajenje pokrovnih rastlin.

  • Kmetovanje brez obdelave tal je pristop, pri katerem se tla ne obračajo in se s tem zmanjšuje erozija ter izguba rodovitnosti tal.
  • Raznoliko kolobarjenje pomeni menjavanje različnih vrst pridelkov na isti površini. To spodbuja zdravje tal, zmanjšuje škodljivce ter povečuje biotsko raznovrstnost na kmetijskih površinah.
  • Sajenje pokrovnih rastlin pa omogoča prekrivanje tal, zmanjšuje erozijo, izboljšuje strukturo tal ter zagotavlja življenjski prostor za živalske vrste, kot so koristni insekti.

Zmanjšanje uporabe pesticidov in umetnih gnojil je pomemben korak pri povečevanju biotske raznovrstnosti na kmetiji.

Namesto tega se lahko uporabljajo alternativni pristopi za obvladovanje škodljivcev, kot so naravni sovražniki škodljivcev in tehnike integrirane pridelave. Uporaba organskih gnojil in kompostiranje lahko nadomesti umetna gnojila ter prispeva k izboljšanju strukture in plodnosti tal.

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji je ključnega pomena za ohranjanje zdravih ekosistemov in trajnostno kmetovanje. Kmetje lahko s preprostimi koraki, kot so ohranjanje naravnih habitatov, ustvarjanje ekosistemskih koridorjev, uporaba agro-ekoloških praks ter zmanjšanje uporabe pesticidov in umetnih gnojil, prispevajo k povečanju biotske raznovrstnosti na svojih kmetijah. S tem pa bodo hkrati spodbujali tudi ekosistemske storitve, ki so ključnega pomena za dolgoročno trajnost kmetijske dejavnosti.

 

S tem člankom želimo kmetom ponuditi praktične nasvete in ideje za ohranjanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti na njihovih kmetijah. Kot take imajo pozitiven vpliv na okolje in prinašajo številne koristi tako za kmete kot tudi za celotno družbo.

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

 

Vir:
www.agriculture.ec.europa.eu
www.un.org