Prispevki

Mulčenje za ohranjanje vlage in zdravje tal - Gorenc.si

Mulčenje za ohranjanje vlage in zdravje tal

/in /by

Zakaj je mulčenje pomembno?

Mulčenje je ena najučinkovitejših trajnostnih praks v kmetijstvu in vrtnarstvu, ki prispeva k ohranjanju rodovitnosti tal, zmanjševanju erozije ter zadrževanju vlage. V času pogostih suš, spremenljivih vremenskih razmer in povečane potrebe po trajnostni pridelavi hrane, je smiselno ponovno razmisliti o preprostih, a zelo učinkovitih ukrepih, kot je mulčenje.

Kaj je mulčenje?

Mulčenje pomeni prekrivanje tal z organskim ali anorganskim materialom z namenom izboljšanja fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti tal. Najpogosteje se uporabljajo materiali, kot so slama, pokošena trava, kompost, lesni sekanci ali listje, lahko pa tudi anorganske rešitve, kot so folije, agrotekstil ali kamenje. V kmetijstvu se mulčenje uporablja za zaščito tal, zmanjševanje plevelov in izboljšanje mikroklime okoli rastlin. Spada med dobre kmetijske prakse.

Dobra kmetijska praksa (GAP) je certifikacijski sistem za kmetijstvo, ki določa postopke (in pripadajočo dokumentacijo), ki jih je treba izvajati za pridelavo varne in zdrave hrane za potrošnike ali nadaljnjo predelavo, in to na trajnosten način. Čeprav obstaja več različnih definicij, kaj natančno pomeni dobra kmetijska praksa, se kmetovalci lahko odločijo za upoštevanje več splošno sprejetih shem.

Mulčenje za ohranjanje vlage in zdravje tal - Gorenc.si

Kako deluje mulčenje?

Mulč tvori zaščitni sloj na površini tal, ki ima več funkcij:

  • Zadrževanje vlage – preprečuje izhlapevanje vode iz tal, kar zmanjšuje potrebo po zalivanju.
  • Uravnavanje temperature – tla ostanejo hladnejša poleti in toplejša pozimi.
  • Zatiranje plevela – plast mulča omeji dostop svetlobe do tal, kar zavira rast nezaželenih rastlin.
  • Izboljšanje strukture tal – organski materiali se postopoma razgrajujejo in hranijo tla z organsko snovjo.
  • Spodbujanje življenje v tleh – deževniki in mikroorganizmi predelujejo mulč in s tem izboljšujejo mikrobiološko aktivnost tal.

Vrste mulča in njegova uporaba

Organski mulč:

Gre za naravne materiale, ki se z razgradnjo vključijo v tla in izboljšujejo njihovo sestavo.

Slama: Pogosto uporabljena pri vrtninah, kot so paradižnik in krompir. Učinkovito zadržuje vlago, zavira rast plevela in ščiti zemljo pred izsušitvijo.

Pokošena trava: Primerna za vse gredice, vendar jo nanašamo v tankih plasteh (2–3 cm), da ne prične gniti. Ne uporabljamo trave z boleznimi ali s semenskimi glavicami.

Listje: Brez težav uporabimo brezo, bukev, javor in sadno drevje. Oreh, kostanj in hrast pa le v manjših količinah in zmešano z drugimi vrstami, saj vsebujejo tanine, ki lahko upočasnijo razgradnjo.

Kompost: Hranilno bogat mulč, ki poleg zaščite tal tudi izboljšuje njihovo rodovitnost in strukturo.

Lesni sekanci: Uporabni predvsem v sadovnjakih in okrasnih gredah. Počasi se razgrajujejo in zagotavljajo dolgotrajno zaščito. V bližini rastlin jih ne dodajamo v velikih količinah, saj ob razgradnji porabljajo dušik.

Zastirka iz lubja (lubje): Uporabna pod grmovjem, drevesi in trajnicami, ne pa na zelenjavnih gredah. Mora biti nanesena v vsaj 10-centimetrski debelini, da učinkovito zavira plevel.

Mulčenje za ohranjanje vlage in zdravje tal - Gorenc.si

Anorganski mulč:

Ti materiali ne razpadajo, a učinkovito ščitijo tla in zmanjšujejo izhlapevanje vode.

Prod, drobir, kamenje: Odličen za večletna zelišča, trajnice in sončne lege. Svetlejše vrste se manj segrevajo, temnejše pa ohranjajo toploto. Primeren za dobro odcedna tla, ne pa za zbita zemljišča.

Agrotekstil in folije: Najpogosteje uporabljeni v intenzivni pridelavi jagod, bučk in druge zelenjave. Zadržujejo vlago, preprečujejo rast plevela, a ne prispevajo hranil talni strukturi.

Pesek: Primeren za suha in peščena območja, pogosto uporabljen pri zeliščnih vrtovih in za okrasne zasaditve.

Kdaj in kako pravilno mulčiti?

  • Najprimernejši čas za mulčenje je spomladi, ko so tla ogreta, a še vedno dovolj vlažna.
  • Pri sajenju krompirja ali vrtnin mulč položimo po vzniku rastlin.
  • Mulč naj bo debelejši pri večjih rastlinah (5–10 cm), pri občutljivih sadikah pa tanjši sloj (2–4 cm).
  • Organski mulč redno obnavljamo, saj se sčasoma razgradi.

Mulčenje za ohranjanje vlage in zdravje tal - Gorenc.si

Znanstvena podlaga in koristi za pridelavo

Po podatkih znanstvenih študij (npr. ScienceDirect, 2019) so učinki mulčenja izjemni:

  • do 50 % boljše zadrževanje vlage v primerjavi z nezaščitenimi tlemi,
  • do 70 % manjša erozija na nagnjenih površinah,
  • opazno povečanje vsebnosti organske snovi v tleh že po eni rastni sezoni.
    Mulčenje tudi izboljša pridelek: pri koruzi in zelenjavi so študije zabeležile višjo rast in donos.

Ste vedeli?

Mulčenje ne koristi le rastlinam, temveč tudi talnim organizmom. Deževniki, glive in koristne bakterije predelujejo organski mulč v humus, ki hrani rastline in dolgoročno izboljša strukturo tal. Hkrati pa znižuje potrebo po umetnih gnojilih in zalivanju, kar pomeni manjše stroške za vrtičkarje in kmete.

Mulčenje za ohranjanje vlage in zdravje tal - Gorenc.si

Mulčenje je preprosta, učinkovita in okolju prijazna praksa, ki jo lahko izvajamo tako na manjših vrtovih kot na večjih kmetijskih površinah. Pomaga ohranjati rodovitna tla, zmanjšuje vplive suše in podpira dolgoročno zdravje tal. V času podnebnih sprememb in pogostih vremenskih ekstremov je mulčenje ena ključnih praks za bolj odporne in produktivne nasade.

 

Viri:
www.cwejournal.org
www.sciencedirect.com
www.fao.org

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Sajenje poznih sort krompirja – nasveti za sezono

/in /by

Čeprav je zgodnje sajenje krompirja že marsikje opravljeno, se številni vrtičkarji in kmetje odločajo tudi za sajenje poznih sort. Te sorte so namenjene poznejšemu pobiranju in pogosto tudi dolgotrajnemu skladiščenju.

Pozne sorte krompirja so običajno bolj odporne, dajejo večji pridelek in so še posebej primerne za shranjevanje čez zimo.

Kdaj in kako sadimo pozne sorte krompirja?

Pozne sorte krompirja sadimo od sredine aprila do sredine maja, odvisno od vremenskih razmer in lege vrta. Pomembno je, da je zemlja dovolj ogreta – vsaj na 8 do 10 °C – in suha, saj mokra in mrzla tla upočasnijo kalitev ter povečajo tveganje za bolezni. Optimalna temperatura za samo kalitev se sicer giblje nekoliko višje, med 12 in 15 °C, saj takšne razmere pospešijo razvoj za 10 do 12 dni. Zanimivo je, da lahko kratkotrajno zvišanje temperature na približno 20 °C ob začetku kalitve, ki mu sledi znižanje na 8 do 10 °C, celo pozitivno vpliva na pridelek. Spremljanje talnih temperatur je torej bistveno za uspešen začetek rasti in kakovosten pridelek ter za dobro razvite gomolje.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Priprava tal

Za dober pridelek poznega krompirja je pomembna kakovostna priprava tal:

  • Zemljo prekopljemo ali prerahljamo do globine 25–30 cm.
  • Dodamo kompost ali zreli hlevski gnoj (če tega nismo storili že jeseni).
  • Izogibamo se neposrednemu dodajanju svežega hlevskega gnoja tik pred sajenjem – ta lahko povzroča gnitje.
  • Priporočljivo je, da naredimo grebene (visoke 10–15 cm), saj grebenasto sajenje omogoča boljše odvajanje vode, hitrejše ogrevanje zemlje, lažje okopavanje in pobiranje.

Katere sorte izbrati?

Med priljubljenimi poznimi sortami najdemo:

  • Desiree – zelo rodovitna, primerna za vse vrste jedi, dobro se skladišči.
  • Agria – odlična za pomfrit, pečenje in pire, rumen mesnat krompir.
  • Kondor – odporen na bolezni, primeren za predelavo in shranjevanje.
  • Marabel (srednje pozna sorta) – primerna za daljšo sezono, prijeten okus in obstojna pri kuhanju.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Razdalje in globina sajenja

  • Razdalja med vrstami: 60–75 cm
  • Razdalja med gomolji v vrsti: 30–35 cm
  • Globina sajenja: 8–10 cm
    Za boljšo rast gomoljev je priporočljivo, da sadilni krompir pred sajenjem nakalimo – izpostavimo ga svetlobi in toploti 2–3 tedne, da požene kratke, močne kalčke.

Osnovna nega krompirja

  • Okopavanje: prvič, ko doseže rastlina višino 15–20 cm, nato po potrebi. Grebeni varujejo pred svetlobo in podaljšajo rastno dobo gomoljev.
  • Zalivanje: redno v sušnih obdobjih, predvsem v času nastajanja gomoljev (6–10 tednov po sajenju).
  • Gnojenje: po potrebi dopolnilno z organskim gnojilom ali lesnim pepelom (vir kalija).

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Bolezni in škodljivci

Pozne sorte krompirja zaradi daljšega rastnega obdobja zahtevajo večjo pazljivost pri varstvu rastlin, saj so dlje časa izpostavljene boleznim in škodljivcem. Med najpogostejšimi težavami so:

  • Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) – najnevarnejša bolezen krompirja, ki se pojavi predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Prvi znaki so temne lise na listih in steblih. Priporoča se preventivno škropljenje z ekološkimi pripravki, kot je izvleček njivske preslice ali bakreni pripravki v skladu z ekološkimi smernicami.
  • Strune (žičniki) – ličinke hroščev, ki povzročajo mehanske poškodbe in zmanjšujejo kakovost gomoljev. Težavo omilimo z upoštevanjem kolobarja, sajenjem v dobro odcedna tla ter uporabo naravnih pasti (npr. koščki krompirja za vabo).
  • Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) – eden najbolj prepoznavnih škodljivcev, ki napade liste in s tem oslabi rastline. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo z listjem, kar lahko močno zmanjša pridelek. Priporočljivo je ročno odstranjevanje ter uporaba naravnih insekticidov na osnovi neemovega olja ali pripravkov iz listov rabarbare.
  • Virusne bolezni – prenašajo jih predvsem listne uši, ki se hitro širijo po nasadu. Najboljša preventiva je uporaba certificiranega, zdravega semenskega krompirja ter spremljanje nasada ob povečanem pojavu uši.

Pozorno opazovanje rastlin in pravočasno ukrepanje sta ključna za ohranitev zdravih in rodovitnih nasadov, še posebej pri poznih sortah, ki dozorijo šele v poletnih mesecih.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Pridelek in spravilo

Pozni krompir pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Pred spravilom pustimo, da se listje popolnoma posuši. Gomolje izkopljemo ob suhem vremenu in jih pustimo na zraku, da se nekoliko osušijo, nato pa jih shranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru.

Ste vedeli?

Krompir lahko uspešno pridelate tudi na drugačne, manj klasične načine! Namesto običajne saditve v grebene na gredah, se številni vrtičkarji odločajo za alternativne metode:

  • Sajenje v slamo: krompir razporedite po površini zemlje in ga prekrijete z debelo plastjo slame (15–20 cm). Ta način zadržuje vlago, zmanjšuje rast plevela in omogoča preprosto spravilo – gomolje samo pobrskate iz slame.
  • Sajenje pod seno: podobno kot pri slami, le da se za zastirko uporabi seno. Pomaga ohranjati toploto in vlago v tleh, poleg tega pa so gomolji čisti in jih je lažje pobrati.
  • Sajenje v platnene vreče ali posode: odlična rešitev za manjše prostore ali urbano vrtnarjenje. V večje platnene vreče ali posode nasujete plast zemlje, dodate gomolje in postopoma dodajate substrat, šele ko rastlina raste.

Takšni načini so primerni tudi za težka tla ali vrtove, kjer je klasična obdelava otežena, pa tudi za sajenje na terasah ali balkonih kot del urbanega vrtičkarstva. Ti pristopi so zabaven eksperiment, ki pogosto navduši tudi mlajše vrtnarje, poleg tega pa so bolj prijazni okolju, saj zmanjšujejo potrebo po obdelavi tal in porabi vode.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Sajenje poznih sort krompirja je odlična izbira za vse, ki želijo zanesljiv in kakovosten pridelek za jesen in zimo. S pravo izbiro sorte, dobro pripravo tal in redno nego bodo gomolji zdravi, okusni in obstojni še dolgo po spravilu. Vlaganje časa in truda v pozni krompir se več kot obrestuje – tako na krožniku kot v shrambi.

 

Tekst:
N. G.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

/in /by

Marija Thun (1922–2012) je bila pionirka biodinamičnega kmetovanja in ena najvplivnejših osebnosti na področju ekološkega vrtnarjenja. Njeno delo temelji na raziskovanju vpliva kozmičnih sil na rastline, kar jo je vodilo do razvoja setvenega koledarja, ki danes velja za enega najpomembnejših priročnikov za vrtnarje in kmete, ki želijo pri svojem delu upoštevati naravne ritme.

Na podlagi dolgoletnih preizkusov in natančnih opazovanj je Marija Thun napisala setveni koledar, ki pomaga pri načrtovanju ter izboljšanju razvoja in odpornosti rastlin. Hkrati pa daje smernice, kako izboljšati kakovost pridelka ter omogočiti bolj trajnostno obdelavo zemlje.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Življenje in delo Marije Thun

Marija Thun se je rodila v Nemčiji in že od mladih let je kazala zanimanje za kmetijstvo in naravne zakonitosti. Pomembno vlogo pri njenem razmišljanju je odigral dr. Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije in biodinamičnega kmetijstva. Njegove teorije o vplivu Lune in planetov na rast rastlin so jo spodbudile k lastnim raziskavam.

V 50. letih prejšnjega stoletja je začela izvajati praktične eksperimente, pri katerih je iste rastline sejala ob različnih dnevih in v različnih luninih fazah ter podrobno beležila njihove razlike v rasti in razvoju. Kmalu je ugotovila, da položaj Lune in planetov vpliva na specifične dele rastlin – korenine, liste, cvetove in plodove.

Njeni izsledki so postali temelj za prvi setveni koledar, ki ga je leta 1963 objavila v knjižni obliki. Od takrat se priročnik izdaja vsako leto in je postal nepogrešljiv pripomoček za številne vrtnarje in kmete po svetu.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Kako deluje setveni koledar?

Glavna ugotovitev Marije Thun je bila, da imajo zvezdna znamenja in lunini cikli močan vpliv na rastline. Njeno delo temelji na razdelitvi rastlin glede na to, kateri del rastline je najbolj izrazit:

  • Korenine – najbolje rastejo, ko je Luna v zemeljskih znamenjih (bik, devica, kozorog).
  • Listi – se najbolj razvijajo, ko je Luna v vodnih znamenjih (rak, škorpijon, ribi).
  • Cvetovi – cvetijo močneje, ko je Luna v zračnih znamenjih (dvojčka, tehtnica, vodnar).
  • Plodovi in semena – najlepše zorijo, ko je Luna v ognjenih znamenjih (oven, lev, strelec).

To pomeni, da je za optimalne rezultate treba setev, presajanje in obdelavo rastlin načrtovati v skladu z luninimi ritmi.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Praktična uporaba setvenega koledarja

Setev in presajanje

Če želite močne in zdrave korenovke (npr. krompir, korenje, čebulo), jih sejete na dneve, ko je Luna v zemeljskih znamenjih.

Solata, špinača, zelje in druga listnata zelenjava najbolje rastejo, če jih sejete, ko je Luna v vodnih znamenjih.

Če želite bogato cvetenje rož in dišavnic, izberite dneve, ko je Luna v zračnih znamenjih.

Paradižnik, paprika, kumare in sadno drevje imajo najboljši pridelek, če jih sadite ob dnevih, ko je Luna v ognjenih znamenjih.

Obrezovanje in nega rastlin

Obrezovanje drevja in trte je najbolje opraviti v času upadajoče Lune, saj bo tako rastlina porabila manj energije za celjenje ran.

Če želite spodbuditi bujno rast sobnih rastlin, jih presajajte v obdobju rastoče Lune v vodnih ali zračnih znamenjih.

Pobiranje pridelka

Za shranjevanje krompirja, čebule in drugih korenovk izberite dneve v zemeljskih znamenjih.

Sadje in zelenjava za sprotno porabo naj se pobirata v obdobju rastoče Lune, da ohranita več sočnosti.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Zanimivosti o delu Marije Thun

  • Njeni prvi eksperimenti so potekali na majhnem vrtu, kjer je Marija Thun z možem vodila biodinamično kmetijo. Prve poskuse je izvajala na redkvicah in korenju.
  • Njeni koledarji so izjemno natančni, saj vključujejo tudi ugodne in neugodne dni za določena dela – na primer dneve, ko je priporočljivo pustiti vrt pri miru.
  • Znanstvena potrditev – čeprav je bila metoda sprva deležna dvomov, so nekatere sodobne raziskave potrdile, da rastline resnično reagirajo na lunine cikle.
  • Koledar uporabljajo tudi vinogradniki in čebelarji – pri negi trte in pri negi čebeljih panjev.

Setveni koledar Marije Thun je v uporabi že več kot 60 let in vsako leto izide v več kot 20 jezikih.

Marija Thun in razvoj setvenega priročnika

Kako lahko sami preizkusite setveni koledar?

Čeprav se morda ne boste držali vseh priporočil, lahko začnete z osnovnimi poskusi:

  1. Poskusite posejati isto vrsto rastline na različne dni v skladu z luninim ciklom in opazujte razlike.
  2. Beležite, kdaj obrezujete drevje ali trto in preverite, kako se odzovejo na različne lunine faze.
  3. Pri spravilu krompirja ali čebule preizkusite, ali shranjeni pridelki res bolje obstanejo, če jih pobirate ob določenih dnevih.

Marija Thun je s svojim raziskovalnim delom pustila izjemno zapuščino na področju biodinamičnega kmetovanja. Njen setveni koledar je nepogrešljiv priročnik za vrtnarje in kmete, saj ponuja dragocene vpoglede glede vpliva naravnih zakonitosti na rast in razvoj rastlin.

Ne glede na to, ali ste pridelovalec hrane ali ljubiteljski vrtnar, lahko z upoštevanjem luninih ritmov izboljšate rast pridelkov in prispevate k trajnostnemu kmetovanju. Njeno delo nas uči, da je narava povezana z vesoljem in da lahko s spoštovanjem ritmov narave ohranimo tudi bolj zdravo in rodovitno zemljo.

 

Tekst:
N. G.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Trajnostno in učinkovito kmetovanje v zimskem času

/in /by

Zima na kmetiji ne pomeni zgolj obdobja mirovanja, temveč ponuja številne priložnosti za trajnostno in učinkovito upravljanje kmetijskih dejavnosti. Pametno načrtovanje in izvajanje ukrepov v zimskih mesecih lahko izboljša produktivnost, zmanjša vpliv na okolje ter prispeva k dolgoročni odpornosti kmetijstva.

To obdobje je dobro izkoristiti za izboljšanje tal, ohranjanje virov in pripravo na prihajajočo sezono.

Podnebne spremembe ostajajo ena osrednjih tem v razpravah o trajnostnem kmetijstvu, saj je nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in se prilagoditi že prisotnim vplivom na kmetijsko proizvodnjo. Naraščajoče podnebne nestabilnosti vplivajo na pridelavo in distribucijo hrane ter povzročajo večje stroške in manjšo dostopnost hrane. Vendar se pogled na trajnostno kmetijstvo širi in vključuje tudi druge ključne vidike, kot sta zdravje ekosistemov in pravičnost v kmetijstvu.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Skrb za tla in priprava na novo sezono

V zimskih mesecih je pomembno poskrbeti za zdravje tal, saj kakovost tal neposredno vpliva na prihodnje donose. Preverite priporočene ukrepe.

  • Uporaba zelene podorine: Setev rastlin, ki ščitijo tla pred erozijo in hkrati prispevajo hranila ter izboljšujejo strukturo tal. Uporaba detelj, gorjušice in rži lahko pripomore k povečanju vsebnosti organskih snovi v tleh.
  • Analiza tal: Zimski čas je idealen za analizo tal, kar omogoča natančno načrtovanje gnojenja v prihodnji sezoni. Priporočljivo je preveriti pH vrednost, vsebnost hranil in organske snovi ter pripraviti ciljno strategijo za izboljšanje tal.
  • Prekrivanje tal: Uporaba zastirk ali organskih materialov, kot so slama, sekanci in kompost, za zaščito pred erozijo in ohranjanje vlage.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Oskrba živali in prilagoditev prehrane

Hladnejše temperature prinašajo izzive pri oskrbi živali, zato je potrebno zagotoviti primerno prehrano in zavetje. Za optimalno oskrbo živali upoštevajte naslednje ukrepe:

  • Kakovostna krma: Zagotovite zadostne zaloge kakovostne krme, bogate z energijo in hranili, kot so seno, silaža in zrnata krma. Pomembno je tudi dodajanje vitaminov in mineralov za krepitev imunskega sistema živali.
  • Vodna oskrba: Redno preverjanje zaledenelosti napajalnikov in uporaba grelcev vode za zagotavljanje stalnega dostopa do sveže vode.
  • Zavetja: Izboljšanje pogojev v hlevih z dodatno izolacijo sten in tal ter ustrezno prezračevanje za preprečevanje vlage in bolezni dihal.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Trajnostno upravljanje virov

Zima je odličen čas za optimizacijo virov in zmanjšanje stroškov. Za učinkovito rabo virov in trajnostno delovanje kmetije upoštevajte naslednje ukrepe:

  • Varčevanje z vodo: Preverjanje in popravilo namakalnih sistemov ter uvajanje ukrepov za učinkovito rabo vode, kot je zbiranje deževnice za zalivanje in napajanje živali.
  • Energijska učinkovitost: Uporaba energetsko varčnih rešitev, kot so LED razsvetljava, toplotne črpalke ter prehod na obnovljive vire energije, kot sta sončna energija in biomasa.
  • Recikliranje in zmanjševanje odpadkov: Izboljšanje sistemov ravnanja z odpadki, uporaba biološko razgradljivih materialov in ponovna uporaba organskih odpadkov za kompostiranje.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Načrtovanje prihodnjih pridelkov in diversifikacija

Zima je idealen čas za ocenjevanje pretekle sezone in pripravo načrtov za prihodnost. Za izboljšanje produktivnosti in prilagajanje tržnim razmeram razmislite o naslednjih možnostih:

  • Razvoj novih kultur: Raziskava alternativnih pridelkov, ki so odporni na vremenske spremembe, kot so trpežne sorte žit, oljnic in stročnic.
  • Digitalno kmetijstvo: Uvajanje sodobnih tehnologij za natančno kmetovanje, kot so senzorji vlage, satelitsko spremljanje posevkov in avtomatizirani namakalni sistemi.
  • Razvoj novih tržnih poti: Priprava strategij za neposredno prodajo izdelkov potrošnikom preko spletnih platform in sodelovanje v shemah lokalne preskrbe.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Zimsko vzdrževanje kmetijske opreme

Redno vzdrževanje kmetijske mehanizacije v zimskih mesecih zagotavlja nemoteno delovanje v sezoni. Za ohranitev delovne učinkovitosti in preprečevanje okvar upoštevajte naslednje korake:

  • Čiščenje in servisiranje: Pregled strojev, zamenjava olja, preverjanje pnevmatik in popravilo morebitnih poškodb.
  • Shranjevanje opreme: Zaščita občutljivih delov pred vlago, uporaba zaščitnih premazov in primerno prezračevanje skladiščnih prostorov.
  • Načrtovanje nakupov: Ocena potreb po novi opremi in iskanje subvencij za izboljšanje tehnološke opremljenosti.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi je ključno za uspešno prihajajočo sezono in dolgoročno ohranjanje naravnih virov. S premišljenimi ukrepi lahko kmetje optimizirajo svoje procese, povečajo produktivnost in prispevajo k trajnostnemu razvoju kmetijstva. Naj bo zima priložnost za načrtovanje, uvajanje izboljšav ter krepitev odpornosti kmetij na prihodnje izzive.

 

Preberite tudi:
Alternativne zimske pridelave za dodatni zaslužek na kmetiji

Skrb za živali na kmetiji pozimi – nasveti za dobro počutje

Ozimna žita – najboljše prakse za setev

Zimska priprava kmetijskih strojev in opreme

Sneg je lahko koristen za pridelek pšenice

 

Tekst:
N. G.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Življenje na podeželju in izzivi za mlade

/in /by

Podeželje ponuja priložnosti za življenje v stiku z naravo, ohranjanje tradicije in tesno povezanost s skupnostjo. Vendar pa mladi na teh območjih pogosto naletijo na specifične izzive, ki vplivajo na njihovo odločitev, ali ostati na podeželju ali se preseliti v urbana območja. Razumevanje teh izzivov in ustvarjanje ustreznih rešitev je pomembno za prihodnost podeželskih skupnosti.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Izzivi mladih na podeželju

Podeželje je pogosto romantično prikazano kot idiličen prostor za odraščanje, kjer so skupnosti tesno povezane, narava zagotavlja varno okolje, življenjski slog pa je preprost. A ta podoba pogosto zakriva realne izzive, s katerimi se soočajo mladi na podeželju.

  1. Omejene izobraževalne in zaposlitvene možnosti
    Mnogi mladi na podeželju se soočajo s pomanjkanjem izobraževalnih ustanov in priložnosti za nadaljnje usposabljanje. To pogosto pomeni selitev v mesta, kar vodi do razpršenosti družin in izgube mladih na podeželju. Zaposlitvene možnosti so prav tako omejene, zlasti za tiste z višjo izobrazbo. Pogosto prevladujejo tradicionalne oblike zaposlitve, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in lokalne obrti, kar morda ne ustreza ambicijam ali sodobnim interesom mladih.
  • Dober primer iz tujine: Švedska univerza za kmetijske vede (SLU) ponuja magistrski program “Rural Development and Natural Resource Management“, ki se osredotoča na razvoj podeželja in trajnostno upravljanje naravnih virov. Ta program mladim omogoča pridobivanje znanj za reševanje izzivov na podeželju.
  1. Družbeni pritiski in pričakovanja
    Mladi na podeželju se pogosto soočajo s pričakovanji, da bodo prevzeli družinske kmetije ali podjetja. Čeprav je to lahko priložnost, prinaša tudi pritisk in omejuje njihove osebne izbire.
  • Dober primer rešitve: Avstrijska kmetijska politika poudarja inovativnost in trajnost v kmetijstvu. Država je vodilna na področju ekološkega kmetijstva v EU, kar mladim kmetom ponuja priložnosti za vključevanje v trajnostne prakse.
  1. Izolacija in omejena infrastruktura

Podeželska območja pogosto trpijo zaradi pomanjkanja javnega prevoza, slabše zdravstvene oskrbe in omejenega dostopa do kulturnih ali športnih dejavnosti. Ta izolacija lahko vpliva na socialno življenje mladih in prispeva k občutkom osamljenosti.

Možne rešitve:

  • Izboljšanje javnega prevoza: Subvencioniranje prevoznih sredstev ali uvedba večjih frekvenc javnega prevoza lahko izboljša mobilnost.
  • Razvoj družabnih prostorov: Gradnja ali prenova mladinskih centrov, športnih objektov in kulturnih središč spodbuja druženje in aktivnosti.
  • Digitalna povezljivost: Zagotavljanje hitrega interneta omogoča dostop do spletnih vsebin, izobraževanja na daljavo in povezovanje z vrstniki.

Več o tem si lahko preberete v našem članku: Duševno zdravje mladih na kmetiji je pogosto spregledano

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Priložnosti za mlade na podeželju

Kljub izzivom podeželje omogoča številne možnosti za razvoj mladih generacij.

Inovativno podjetništvo in agro-turizem

Podeželje ponuja odlične priložnosti za mlade podjetnike, ki želijo združiti tradicijo s sodobnimi inovacijami.
– Primer dobre prakse: Mladi podjetnik z Gorenjske je razvil koncept “podeželskih doživetij”, ki obiskovalcem ponuja izdelavo domačega kruha, spoznavanje zelišč in vožnjo s konjsko vprego. Takšni projekti povezujejo lokalne skupnosti in privabljajo turiste.

Digitalizacija kot most med podeželjem in mesti

Razvoj interneta in digitalnih tehnologij odpira vrata za delo na daljavo in spletno podjetništvo. Mladi na podeželju lahko vzpostavijo globalne povezave, hkrati pa uživajo prednosti mirnega in naravnega okolja.

Možnosti digitalizacije:

  • Spletno delo in freelancing: Mladi lahko delajo kot neodvisni strokovnjaki na področjih, kot so programiranje, grafično oblikovanje ali digitalni marketing.
  • Spletne platforme za prodajo lokalnih izdelkov: Uporaba e-trgovin in socialnih medijev za promocijo in prodajo izdelkov širšemu trgu.
  • Digitalno izobraževanje: Dostop do spletnih tečajev in webinarjev omogoča stalno učenje in pridobivanje novih veščin.

Podpora skupnosti in tradiciji

Podeželske skupnosti so pogosto tesno povezane in ponujajo občutek pripadnosti. Mladi, ki prevzemajo lokalne pobude, kot so organizacija dogodkov ali obnovitev lokalnih tradicij, lahko močno prispevajo k ohranjanju in razvoju podeželja.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Iniciative za krepitev skupnosti:

  • Lokalni festivali in prireditve: Organizacija kulturnih in športnih dogodkov, ki povezujejo prebivalce in promovirajo območje.
  • Projekti medgeneracijskega sodelovanja: Povezovanje starejših in mladih pri prenosu znanj in veščin ter skupnih projektih.
  • Prostovoljstvo in družbeni projekti: Sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih krepi družbene vezi in izboljšuje kakovost življenja v skupnosti.

Pomen podpore mladim na podeželju

Za spodbujanje mladih, da ostanejo na podeželju, je bistvena tudi sistemska podpora:

  • Dostop do financiranja in subvencij: Nacionalni in evropski programi, kot je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, lahko mladim pomagajo pri vzpostavitvi podjetij ali prenovi kmetij.
  • Razvoj infrastrukture: Boljša prometna povezava, hitrejši internet in dostop do zdravstvenih storitev so ključni za privlačnost podeželja.
  • Izobraževanje in usposabljanje: Lokalni izobraževalni programi, prilagojeni potrebam podeželja, omogočajo mladim pridobivanje znanj, ki so potrebna za razvoj sodobnega podeželja.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Programi razvoja podeželja

Programi razvoja podeželja, financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), so pomemben instrument EU za podporo trajnostnemu razvoju podeželskih območij.

  • Prednostne naloge: Med glavnimi cilji je prenos znanja v kmetijstvu, krepitev konkurenčnosti kmetij, učinkovita raba virov, ohranjanje ekosistemov in spodbujanje socialne vključenosti.
  • Primer uspeha: Mladinski kmetijski projekti v Sloveniji, ki so s subvencijami EKSRP omogočili prehod na ekološko pridelavo in povečali konkurenčnost mladih kmetov.

Življenje na podeželju in izzivi za mlade - Gorenc.si

Mladi so pomembni za prihodnost podeželskih skupnosti. S prepoznavanjem njihovih izzivov, zagotavljanjem podpore in ustvarjanjem priložnosti jim lahko pomagamo, da ostanejo, živijo in ustvarjajo na podeželju. Podeželje lahko postane privlačen prostor, ki združuje tradicijo, inovacije in trajnostne rešitve, te bodo oblikovale prihodnost celotne skupnosti.

 

Viri:
www.agriculture.ec.europa.eu
www.ruralpact.rural-vision.europa.eu

Kolobarjenje - Gorenc.si

Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka

/in /by

Kolobarjenje, starodavna kmetijska praksa, je pomembno za ohranjanje zdravih tal in zagotavljanje bogatega pridelka. Temelji na načrtni menjavi različnih vrst pridelkov na istem zemljišču skozi več let, kar preprečuje izčrpavanje tal ter zmanjšuje tveganje za rastlinske bolezni.

Ta metoda je še posebej učinkovita, saj preprečuje razmnoževanje škodljivcev, ki se sicer pojavijo, če iste rastline več let rastejo na istem mestu. Poleg tega kolobarjenje omogoča optimalno porabo hranil. Na primer, metuljnice, kot sta fižol ali grah, vežejo dušik v tla, kar izboljša kakovost tal za pridelke, ki potrebujejo več dušika v naslednjem ciklu. Na manjših vrtovih pa je kolobarjenje nekoliko bolj zahtevno, saj se škodljivci lahko lažje širijo med tesno postavljenimi gredicami.

Načrtovanje kolobarjenja

Učinkovit načrt kolobarjenja vključuje izmenjavo različnih vrst rastlin na gredicah skozi več let, kar preprečuje širjenje škodljivcev in bolezni ter izčrpavanje tal. Pri načrtovanju je priporočljivo razdeliti vrt na tri dele, pri čemer vsaka skupina rastlin vsako leto zasede drugo gredico. Pomembno je tudi upoštevati potrebe po hranilih; najbolj zahtevne rastline, kot so kapusnice (npr. zelje, cvetača) in plodovke (npr. paradižnik, paprika), posadimo na grede, ki so bile gnojene v prejšnjem letu. Srednje zahtevne rastline, kot so korenovke (npr. korenje, rdeča pesa), sadimo na grede, gnojene pred dvema letoma, najmanj zahtevne rastline, kot so stročnice (fižol, grah) in solata, pa na grede, ki niso bile gnojene zadnji dve leti.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Ustrezno gnojenje in zeleno gnojenje

Ustrezno načrtovanje gnojenja v kombinaciji s kolobarjenjem bistveno pripomore k manjši potrebi po dodatnih hranilih. Na primer, eno tretjino vrta pognojite vsako leto, tako bodo v tretjem letu tam uspevale manj zahtevne rastline, kot so stročnice in solata, ki ne potrebujejo veliko hranil.

Kolobarjenje je tudi odlična priložnost za integracijo zelenega gnojenja, kjer rastline, kot so detelja, gorjušica ali oljna redkev, obogatijo tla z organskimi snovmi in izboljšajo njihovo strukturo. Te rastline lahko posadite kot predhodni ali naknadni posevek, s čimer še dodatno izboljšate plodnost tal za naslednje pridelke.

Ugodne rastlinske kombinacije

Ta proces lahko dopolnite z upoštevanjem ugodnih rastlinskih kombinacij. Na primer, zelje in cvetača uspevata najbolje po stročnicah, saj te rastline obogatijo tla z dušikom. Paradižnik in paprika pa uspevata bolje po čebulnicah, kot je česen, saj te rastline puščajo tla bolj rahla in lažje dostopna za korenine plodovk.

Če sledimo tej metodi, lahko kolobarjenje bistveno izboljša dolgoročno zdravje tal in odpornost rastlin, kar vodi do bogatega pridelka ter bolj trajnostnega načina kmetovanja.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Pomen kolobarjenja za tla

Kolobarjenje je več kot le rotacija pridelkov – omogoča naravno obnovo hranil in povečuje biotsko raznovrstnost tal. Z izmenjavo rastlin, kot so stročnice, žita in korenovke, tla pridobivajo različna hranila, ki jih posamezne kulture potrebujejo in vračajo. Poleg hranil pa kolobarjenje pomaga ohranjati dobro strukturo tal, kar je pomembno za dolgoročno rodovitnost in boljšo absorpcijo vode.

Primeri koristi:
1. Obogatitev z dušikom: Stročnice, kot so grah, leča in fižol, naravno vežejo dušik iz zraka in ga shranjujejo v tleh, kar omogoča naslednjim pridelkom, da izkoristijo ta hranila.
2. Izboljšana struktura tal: Korenine različnih pridelkov, zlasti globokih korenovk, pomagajo pri rahljanju tal in izboljšanju zračnosti. To je še posebej koristno na območjih, kjer so tla bolj zbita.
3. Zmanjšanje erozije: Izmenjava pridelkov, kot so pokrivne rastline, ščiti tla pred erozijo, zlasti med sušnimi obdobji. Erozija lahko dolgoročno uniči strukturo tal, kolobarjenje pa preprečuje izpostavljenost površine vremenskim vplivom.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Zmanjševanje škodljivcev in bolezni

Kolobarjenje je odlično sredstvo za kontrolo škodljivcev in bolezni. Nekateri škodljivci in bolezni so specifični za določeno vrsto rastlin, zato izmenjavanje pridelkov prekine njihov življenjski cikel in prepreči kopičenje bolezni v tleh.

Primer:
• Če na istem mestu vedno sadite paradižnik, se lahko patogeni, kot je paradižnikova pegavost, kopičijo v tleh. Kolobarjenje z drugimi pridelki (npr. stročnice, korenovke) lahko prepreči, da bi se bolezen razširila. To omogoča naravno obvladovanje bolezni brez uporabe kemikalij, kar je pomembno za ohranjanje zdravega pridelka.

Kolobarjenje - Gorenc.si

Imate načrt?

Načrt kolobarjenja je prvi korak za uspešno kolobarjenje. Pomembno je poznati lastnosti posameznih rastlin in kako le-te vplivajo na tla. Na primer, visokopotrošne rastline potrebujejo več hranil in zato morajo slediti stročnicam, ki tla obogatijo.

Osnovna pravila za načrtovanje kolobarjenja

• Razdelitev na skupine: Rastline razdelite v skupine glede na njihove hranilne potrebe (npr. visokopotrošne rastline, kot so koruza ali paradižnik, srednjepotrošne rastline, kot so korenovke, in nizkopotrošne rastline, kot so stročnice).
• Obdobje rotacije: Pridelke v istem območju menjajte vsaj vsaka tri leta, tako preprečite izčrpavanje tal in razmnoževanje škodljivcev.
• Upoštevanje rasti talnih organizmov: Nežno prekopavanje in raba organskih gnojil povečujeta aktivnost koristnih mikroorganizmov. To spodbuja regeneracijo tal in omogoča boljši razvoj rastlin v naslednjem ciklu.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Primer kolobarjenja za vrtove in polja

Kolobarjenje je prilagodljivo in se lahko uporablja tako na velikih kmetijskih zemljiščih kot v domačih vrtovih. S preprosto skico in načrtovanjem različnih rastlin lahko že na manjšem vrtu dosežete odlične rezultate.

Primer štiriletnega načrta kolobarjenja:

1. leto: Stročnice (npr. grah, leča, fižol) – bogatijo tla z dušikom.

2. leto: Listnata zelenjava (npr. solata, špinača, blitva) – uporabljajo dušik.

3. leto: Korenovke (npr. korenje, koleraba, pesa) – izboljšujejo strukturo tal s koreninskim sistemom.

4. leto: Plodovke (npr. paradižnik, paprika, kumare) – bogat pridelek iz predhodno obogatenih tal.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Kolobarjenje je odlična metoda za dolgoročno ohranjanje rodovitnosti in zdravja tal. S skrbnim načrtovanjem pridelkov lahko kmetje in vrtičkarji povečajo pridelek, zmanjšajo uporabo kemičnih gnojil ter bolje zaščitijo rastline pred škodljivci in boleznimi. Raznolikost pridelkov, kot so stročnice, ki obogatijo tla z dušikom, in plodovke, ki črpajo več hranil, prispeva k ohranjanju naravnega ravnovesja hranil v tleh. Kolobarjenje prav tako pomaga izboljšati strukturo tal, zmanjša njihovo zbitost in spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov, ki so ključni za zdrava tla. S pravilnim izvajanjem teh tehnik lahko kmetje dolgoročno prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in zagotovijo višje in kakovostnejše pridelke.

 

Preberite tudi:
>>> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal
>>> Svetovni dan tal
>>> Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov
>>> Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?
>>> Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino
>>> Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih

 

Tekst:
N. G.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva?

/in /by

Sončna energija postaja vse pomembnejši vir obnovljive energije na kmetijah. Z naraščajočimi stroški elektrike in potrebo po trajnostnem razvoju se sončne elektrarne izkazujejo za dobro rešitev za kmete, ki želijo zmanjšati stroške in povečati energetsko neodvisnost.

Elektrika je nujna ne le za pogon strojev, kot so sistemi za molžo, ampak tudi za osvetlitev in ogrevanje vode. Kmetije po vsej Sloveniji že izkoriščajo to tehnologijo; leta 2023 je bilo registriranih okoli 450 kmetij s povprečno močjo sončnih elektrarn med 25 in 30 kW.

Kmetje lahko pridobijo tudi subvencije prek javnih razpisov, kar še dodatno spodbuja širitev teh rešitev na podeželju.

V tem članku bomo predstavili prednosti in izzive uporabe sončne energije na kmetijah ter kako lahko kmetje izkoristijo različne finančne spodbude.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Prednosti sončne energije na kmetijah

  1. Prihranki pri stroških
    Eden največjih izzivov kmetij so visoki stroški električne energije, še posebej na tistih, ki potrebujejo velike količine elektrike za namakanje, hlajenje ali molžo. Sončna energija omogoča znatno znižanje stroškov, saj kmetije same proizvajajo večino potrebne energije.
  2. Dolgotrajna investicija
    Solarni sistemi imajo življenjsko dobo več kot 25 do 30 let. Ko je sistem nameščen, zahteva zelo malo vzdrževanja, kar pomeni, da lahko kmetje skozi leta dosežejo velike prihranke. Investicija v sončno energijo se povrne skozi leta v obliki prihrankov, saj so operativni stroški nizki.
  3. Energetska neodvisnost
    Kmetije, ki same proizvajajo elektriko, so zaščitene pred nihajočimi cenami elektrike in težavami z dobavo. Solarni sistemi omogočajo kmetom večjo avtonomijo in varnost pri oskrbi z energijo.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Vrste solarnih sistemov za kmetije

  • Strešne sončne elektrarne: Namestitev sončnih panelov na strehe hlevov ali skladišč omogoča optimalno izrabo prostora.
  • Talne sončne elektrarne: Te lahko zavzamejo kmetijsko površino, vendar agrivoltaika omogoča dvojno rabo zemljišča, saj se pod paneli še vedno lahko gojijo rastline ali pase živina.

Ta tehnologija ima velik potencial za ohranjanje podeželja in izboljšanje lokalnih ekosistemov, saj prostostoječe sončne elektrarne pogosto pripomorejo k povečevanju biodiverzitete. Velike sončne elektrarne se že spodbujajo na evropski ravni, investitorjem pa so na voljo subvencije za njihovo postavitev. Postavitev elektrarn ne predstavlja konkurence tradicionalni kmetijski proizvodnji, ampak dopolnitev, ki omogoča boljšo izrabo zemljišč ter trajnostno pridobivanje energije.

Za vsak 1 kW inštalirane moči sončne elektrarne za samooskrbo potrebujemo približno 4,5 do 5,5 m² strešne površine. Pri trenutni tehnologiji in moči sončnih celic lahko na 1 m² strehe pričakujemo proizvodnjo med 190 in 230 W moči. Vendar pa je dejanska proizvodnja odvisna tudi od lokalnih pogojev, kot so količina sončnih dni, kakovost zraka in sezonska oblačnost. Poleg tega so orientacija strehe, njen naklon ter izpostavljenost soncu pomembni dejavniki, ki lahko znatno povečajo ali zmanjšajo učinkovitost sistema. Optimalna orientacija (običajno proti jugu) in pravilna namestitev lahko močno vplivata na končni izkoristek energije.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Kaj pravi zakonodaja?

Postavitev sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih je mogoča, vendar zahteva določene korake, kot je sprememba namenske rabe zemljišča v stavbno. Zakonodaja, kot sta Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), omogoča, da se po pridobitvi ustreznih dovoljenj lahko na takšnih zemljiščih postavijo sončne elektrarne. Mnogi strokovnjaki in kmetje podpirajo uvedbo tako imenovane “dvojne rabe” zemljišč, kjer bi kmetijske površine lahko služile tako za pridelavo hrane kot za proizvodnjo obnovljive energije, kar predstavlja pomemben korak v trajnostni rabi virov.

Možni izzivi pri uporabi solarne energije na kmetijah

  1. Visoki začetni stroški
    Visoki začetni stroški se lahko znižajo s subvencijo tudi do 40 % pri sistemih z baterijskim hranilnikom in do 25 % brez hranilnika.
  2. Uporaba zemljišč
    Sončne elektrarne lahko zavzamejo dragoceno kmetijsko zemljo, vendar agrivoltaika omogoča, da se zemljišče uporablja tudi za kmetijsko pridelavo ali pašo živali. Kmetje lahko tako optimalno izkoristijo svojo zemljo za proizvodnjo energije in za kmetijske dejavnosti.

Sončna energija na kmetijah – prihodnost kmetijstva? - Gorenc.si

Vzdrževanje solarnih sistemov

Vzdrževanje solarnih sistemov je relativno enostavno. Ključno je občasno čiščenje panelov, saj prah in umazanija lahko zmanjšata njihovo učinkovitost. Pomembno je tudi spremljanje učinkovitosti sistema prek nadzornih sistemov, ki obvestijo lastnika o morebitnih odstopanjih ali napakah v delovanju. Solarni pretvorniki, ki imajo življenjsko dobo 10-15 let, so ena redkih komponent, ki potrebuje redno zamenjavo. S primernim vzdrževanjem lahko solarni sistemi delujejo več kot 30 let.

Sončna energija prinaša pomembne prednosti za kmetije, od znižanja stroškov energije do povečanja energetske neodvisnosti. Čeprav začetni stroški morda predstavljajo izziv, so na voljo številne subvencije, ki olajšajo prehod na trajnostno pridobivanje energije. Sončne elektrarne omogočajo kmetom dolgoročne prihranke in trajnostni razvoj kmetijskih gospodarstev ob hkratnem zmanjšanju okoljskega odtisa.

 

Vir:
www.paradisesolarenergy.com
www.borzen.si
www.energetika-portal.si

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih

/in /by

Zdravje tal je temeljnega pomena za uspešno pridelavo hrane. Zagotavlja bistvena hranila, vodo, kisik in podporo koreninam, kar spodbuja rast in razvoj rastlin. V vročih poletnih mesecih je pomembno, da preusmerimo aktivnosti od sajenja semen na vzdrževanje zdrave zemlje.

S skrbjo za tla poleti bomo zagotovili prednosti za naš zelenjavni vrt pred jesensko sezono. Zdrava tla zmanjšujejo potrebo po vodi in gnojilih, hkrati pa povečujejo odpornost rastlin na škodljivce in bolezni. Tla so dom milijardam organizmov, ki tvorijo kompleksen ekosistem, zato mora vsako delo na vrtu podpirati to mrežo življenja.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Mikroorganizmi v tleh

Mikroorganizmi v tleh igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in rodovitnosti tal. Bakterije, glive, praživali in drugi mikroorganizmi sodelujejo v zapletenih ekosistemih, ki omogočajo razgradnjo organskih snovi in sproščanje hranil, ki so na voljo rastlinam. Poleg tega pomagajo pri tvorbi humusa, izboljšujejo strukturo tal in omogočajo boljše zadrževanje vode. Mikroorganizmi sodelujejo tudi pri zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci ter prispevajo k splošni odpornosti tal proti stresnim razmeram, kot so suša ali pomanjkanje hranil. Ključna vloga mikroorganizmov je podpora vsem procesom, ki so opisani v nadaljevanju.

Več o vlogi mikroorganizmov si lahko preberete v našem članku >> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Posebni izzivi poletne vročine in suše

Poletna vročina in suša predstavljata velik izziv za tla, saj povečata izsuševanje in zbijanje tal. Da bi zmanjšali vpliv teh ekstremnih pogojev, je pomembno, da se osredotočimo na metode, ki pomagajo ohraniti vlago v tleh. Prvi korak je uporaba zastirke, ki preprečuje neposredno izhlapevanje vode in ščiti tla pred sončno pripeko. Poleg tega je pomembno, da rastline zalivate zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je izhlapevanje najmanjše. Razmislite tudi o namestitvi namakalnega sistema, ki omogoča enakomerno in globoko zalivanje, kar spodbuja razvoj globokih korenin, ki so bolj odporne na sušo. Na območjih, kjer so tla nagnjena k zbijanju, je koristno redno zračenje tal, ki omogoča boljšo absorpcijo vode in izboljšuje strukturo tal.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Pravilno zalivanje tal

Globinsko zalivanje je pomembno za doseganje korenin rastlin. Spodbuja razvoj globokega koreninskega sistema, kar omogoča boljše prenašanje sušnih razmer. Uporaba zastirke pomaga zadrževati vlago v tleh in preprečuje izsušitev, kar je še posebej pomembno v vročih mesecih.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Zdravje tal in uporaba zastirke

Zastirka, bodisi organska kot slama ali kompost, ali anorganska kot lubje, ima številne prednosti. Zmanjšuje erozijo tal, vzdržuje optimalno temperaturo in dodaja organsko snov, ki je potrebna za zdravje tal.

Dodajanje organske snovi

Redno dodajanje komposta je odličen način za obogatitev tal. Zeleno gnojenje, ki vključuje sajenje rastlin, kot sta detelja ali gorčica, dodatno prispeva k izboljšanju strukture tal in povečanju vsebnosti organskih snovi.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Ohranitev rodovitnosti tal

Kolobarjenje je praksa, ki pomaga ohraniti rodovitnost tal, saj menjavanje pridelkov preprečuje izčrpavanje tal. Dodatno gnojenje z organskimi gnojili zagotavlja obnavljanje hranil, ki jih rastline potrebujejo.

Preprečevanje zbijanja tal

Izogibanje teptanju tal je pomembno za ohranitev njihove strukture. Dvignjene gredice so odlična rešitev, saj preprečujejo zbijanje tal in omogočajo boljši pretok zraka ter vode.

Če želite izvedeti več, preberite članek >> Svetovni dan tal

Kako krožna brana Soiler spreminja pravila igre v obdelavi tal - Gorenc.si

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih je pomembno za trajnostno pridelavo hrane. Z upoštevanjem zelenih praks, kot so pravilno zalivanje, uporaba zastirke, dodajanje organske snovi in preprečevanje zbijanja tal, lahko zagotovimo dolgoročno rodovitnost in zdravje tal, ki so osnova za bogat pridelek. Redno vzdrževanje tal je naložba v prihodnost, saj omogoča stabilno in produktivno kmetovanje ter prispeva k ohranjanju okolja.

 

Tekst:
N. G.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

Sezona je tu: Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika

/in /by

Sezona domačega paradižnika je tu! Kaj vse se da iz tega poletnega sadeža pripraviti in predvsem shraniti? Pa veste, da paradižnik ne sodi med zelenjavo, temveč med sadje? Pripravljate radi domačo omako in jo imate za ozimnico? Kaj pa ostalo? Veste, da ga lahko tudi vložite?

Najboljši načini za pripravo paradižnika

Paradižnik je ena izmed najbolj vsestranskih in pogosto uporabljenih sestavin v kulinaričnem svetu. Uporablja se v različnih jedeh in je ključna sestavina v številnih kuhinjah sveta. Paradižnik se lahko uživa surov, kuhan, pretlačen, pečen, vložen, fermentiran ali pečen na žaru. Uporablja se v solatah, omakah, juhah, enolončnicah in karijih. Paradižnik je tudi osnova za kečap, salso in druge znane omake.

V tem članku bomo predstavili različne načine priprave paradižnika za shranjevanje in ozimnico.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

Paradižnik – priprava shrankov 

Poletna sezona je idealna za pripravo shrankov iz paradižnika, ki vam bodo popestrili zimske mesece. Tukaj je nekaj načinov, kako lahko paradižnik shranite za kasnejšo uporabo.

  • Paradižnikova omaka

Domača paradižnikova omaka je odlična izbira za ozimnico. Pripravite jo lahko iz svežih paradižnikov, čebule, česna, bazilike in drugih začimb. Po kuhanju jo lahko shranite v sterilizirane kozarce in uporabite za testenine, pice ali ostale priljubljene jedi.

  • Paradižnikova mezga

Paradižnikovo mezgo pripravite tako, da svež paradižnik zmeljete ali spasirate in ga nato kuhate, dokler se ne zgosti. Mezgo lahko shranite v kozarcih in jo uporabljate kot osnovo za različne jedi, kot so enolončnice in omake.

  • Paradižnikova salsa

Paradižnikova salsa je priljubljen dodatek, ki ga lahko uporabite kot pomako ali preliv za mnoge jedi. Za pripravo salse potrebujete sveže paradižnike, čebulo, pekočo jalapeno papriko, koriander, limetin sok, česen in sol. Tudi salso lahko s postopkom pasterizacije shranite za zimske dni.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

  • Paradižnikova juha

Paradižnikovo juho lahko pripravite vnaprej in jo zamrznete v porcijah. Ko jo potrebujete, jo le odmrznete in pogrejete. Dodate lahko sveža zelišča, smetano, vino ali druge dodatke po okusu.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

  • Sušeni paradižniki

Paradižnike narežite na rezine in jih posušite na soncu ali v pečici, lahko si pomagate tudi s sušilcem ali dehidratorjem. Sušeni paradižniki so odličen dodatek k solatam, sendvičem, namazom, pomakam in ostalim različnim jedem. Shranite jih lahko v oljčnem olju ali v soli za daljšo obstojnost.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

  • Paradižnikova marmelada

Čeprav se morda sliši nenavadno, je paradižnikova marmelada prava izbira za ljubitelje sladko-kislih okusov. Saj smo že omenili, da je paradižnik pravzaprav sadje, kajne? Pripravite jo lahko z dodajanjem sladkorja, limoninega soka in začimb, kot so cimet, piment ali klinčki.

Kaj vse lahko pripravimo iz paradižnika - Gorenc.si

  • Vložen paradižnik

Manjše paradižnike, kot so češnjevci, lahko vložite v kis ali oljčno olje z zelišči in začimbami. Vloženi paradižniki so odličen prigrizek ali dodatek k solatam, prilogam in glavnim jedem. Na piknikih so nepogrešljivi v družbi dobrih sirov.

Nasveti za shranjevanje paradižnika

  • Sterilizacija kozarcev: Pred shranjevanjem paradižnika v kozarce poskrbite za ustrezno sterilizacijo, s tem preprečite razvoj bakterij.
  • Shranjevanje v hladnem in temnem prostoru: Shranjujte ga v hladnem in temnem prostoru, da ohranite njihovo kakovost.
  • Uporaba svežih sestavin: Vedno uporabite svež paradižnik in druge kakovostne sestavine. Tako dosežete pravi okus in dobro hranilno vrednost.

Shranjevanje paradižnika je odličen način, da izkoristite bogato poletno letino in uživate v okusih domačega paradižnika skozi vse leto. Preizkusite različne metode shranjevanja in si pripravite zalogo okusnih in hranljivih živil za zimo. Paradižnikove pripravke je mogoče shranjevati, če jih pravilno pasterizirate. Vroče pakiranje in pasterizacija v pečici ali vodni kopeli bo zagotovila daljšo obstojnost.

Preverite tudi >> Zaključek poletne sezone: poskrbimo za shranjevanje pridelkov

Shranjevanje paradižnika v različnih oblikah omogoča, da ohranite bogate poletne okuse skozi vse leto. S široko paleto načinov priprave lahko vsak najde metodo, ki mu najbolj ustreza. Uporabite nasvete iz tega članka in si pripravite ozimnico, ki bo popestrila vaše jedi v hladnejših mesecih.

 

Tekst:
N. G.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu: Pogled v prihodnost

/in /by

Kmetijstvo se neprestano razvija, pri čemer inovacije in tehnološki napredek igrajo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti sektorja. V luči naraščajočega števila globalnega prebivalstva in izzivov, kot so podnebne spremembe in trajnost, postaja nujno iskanje novih rešitev za povečanje učinkovitosti, produktivnosti in trajnosti kmetijskih praks.

V tem članku raziskujemo tri ključne trende, ki oblikujejo prihodnost kmetijstva, in kako se ti odražajo v inovativnih tehnikah in tehnologijah, ki jih že uvajamo na naših poljih in v rastlinjakih.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu - Gorenc.si

1. Kmetovanje v nadzorovanem okolju (CEA): Prihodnost je znotraj

Kmetovanje v nadzorovanem okolju (CEA) predstavlja revolucionaren pristop h gojenju rastlin, ki omogoča natančen nadzor nad rastnimi pogoji. Z uporabo naprednih hidroponskih sistemov in optimizacijo hortikulturnih praks lahko CEA objekti proizvajajo zelišča, solate, mikrozelenje, paradižnik, jagode in celo cvetje z manjšo porabo vode in brez uporabe pesticidov. Ta pristop ne le da izboljšuje svežino in zmanjšuje čas transporta, ampak tudi odpira vrata za gojenje širšega spektra pridelkov. Kar je še posebej pomembno v času globalnih izzivov v dobavni verigi.

2. Vloga akademskih raziskav in inovacij

Univerze in raziskovalni inštituti igrajo ključno vlogo pri razvoju novih tehnologij in praks v kmetijstvu. Z naraščajočimi investicijami v kmetijske raziskave se odpirajo nove možnosti za boj proti vplivom podnebnih sprememb na pridelavo, izboljšanje odpornosti in trajnosti pridelkov ter razširjanje dostopa do hranljive hrane.

3. Avtomatizirane vertikalne kmetije: Prihodnost je avtomatizacija

Vertikalno kmetovanje postaja vse bolj avtomatizirano, s čimer se povečujejo donosi in zmanjšujejo stroški dela. Z uporabo umetne inteligence in napredne avtomatizacije lahko vertikalne kmetije zagotovijo dosledne in napovedljive rezultate. To zmanjšuje možnost človeških napak. Ta trend poudarja potencial za povečanje učinkovitosti in produktivnosti. Obenem odpira vprašanja o prihodnjih potrebah po usposabljanju delovne sile in upravljanju višjih začetnih stroškov opreme.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu - Gorenc.si

V kontekstu teh napredkov je pomembno, da se ozremo nazaj na Razvoj kmetijskih strojev in tehnologij ter glavne kmetijske trende in novosti v letu 2023, ki smo jih že obravnavali.

Razumevanje, kako se novi trendi vklapljajo v širši kontekst preteklih inovacij in izzivov, nam omogoča boljše načrtovanje za prihodnost in prilagajanje na hitro spreminjajoče se globalno okolje.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu - Gorenc.si

Pionirske tehnologije preoblikujejo kmetijski sektor

Poleg razvoja kmetovanja v nadzorovanem okolju, vloge akademskih raziskav in avtomatizacije vertikalnih kmetij, obstaja več ključnih tehnologij, ki korenito spreminjajo kmetijski sektor:

• Tehnologije za vektorsko opraševanje s čebelami:

Inovacija, ki uporablja komercialno vzrejene čebele za dostavo ciljanih sredstev za zaščito rastlin skozi opraševanje, kar predstavlja okolju prijazno alternativo kemičnim pesticidom.

• Natančno kmetovanje:

Tehnologija, ki omogoča zbiranje, obdelavo in vrednotenje podatkov za optimizacijo kakovosti tal in produktivnosti, kar kmetom pomaga pri sprejemanju bolj informiranih odločitev.

• Notranje vertikalno kmetovanje:

Revolucionarna metoda, ki omogoča gojenje pridelkov v zaprtih prostorih na vertikalno nameščenih policah, kar maksimizira donos na omejenih površinah.

• Tehnologija reje živali:

Ponuja podatkovno vodene vpoglede za izboljšanje upravljanja kmetij, skrbi za živali in povečanje produktivnosti.

• Laserski strašilci:

Napredne naprave, ki uporabljajo zeleno lasersko svetlobo za zaščito pridelkov pred pticami in glodavci, kar predstavlja inovativen pristop k zaščiti pridelkov.

• Avtomatizacija kmetij:

Integracija kmetijske mehanizacije, računalniških sistemov in upravljanja podatkov za izboljšanje delovanja opreme in odločanja.

• Tehnologija Real-Time Kinematic (RTK):

Omogoča natančno kartiranje polj in omejevanje vozil na stalne prometne poti, kar izboljšuje zdravje tal in produktivnost.

• Tehnologija minikromosomov:

Omogoča ustvarjanje rastlin, ki so bolj odporne na sušo ali škodljivce, brez poseganja v naravni razvoj gostitelja.

• Programska oprema za upravljanje kmetij:

Integrirana platforma, ki kmetom zagotavlja podatke v realnem času za izboljšanje dnevnih odločitev in upravljanja.

• Tehnologija upravljanja z vodo:

Ponuja bolj trajnostne načine za zagotavljanje zadostne količine vode rastlinam, kot je mikro namakanje, ki zmanjšuje porabo vode in izboljšuje kakovost pridelkov.

Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu - Gorenc.si

Te inovativne tehnologije ne samo da povečujejo učinkovitost in produktivnost, ampak tudi prispevajo k večji trajnosti kmetijskih praks. To je ključnega pomena za prihodnost našega planeta. Z integracijo teh inovacij v kmetijske prakse lahko kmetje po vsem svetu izboljšajo donose, zmanjšajo vpliv na okolje in bolje zadovoljijo potrebe naraščajočega globalnega prebivalstva.

Inovativne tehnologije in prihodnost kmetijstva

Prihodnost kmetijstva je svetla, polna inovacij in tehnološkega napredka. Od avtomatiziranih vertikalnih kmetij do raziskav, ki jih vodijo univerze, in razvoja kmetovanja v nadzorovanem okolju, so tehnološke inovacije ključne za reševanje globalnih izzivov. Podnebne spremembe, trajnost in varnost preskrbe s hrano so bistvene v tem kontekstu. Kot vedno bo ključnega pomena sodelovanje med kmeti, raziskovalci, tehnološkimi podjetji in političnimi odločevalci. Le tako se lahko zagotovi, da bodo te inovacije prinesle največje možne koristi za vse.

 

Vir: 

www.jiva.ag
www.forbes.com