Prispevki

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Sajenje poznih sort krompirja – nasveti za sezono

/in /by

Čeprav je zgodnje sajenje krompirja že marsikje opravljeno, se številni vrtičkarji in kmetje odločajo tudi za sajenje poznih sort. Te sorte so namenjene poznejšemu pobiranju in pogosto tudi dolgotrajnemu skladiščenju.

Pozne sorte krompirja so običajno bolj odporne, dajejo večji pridelek in so še posebej primerne za shranjevanje čez zimo.

Kdaj in kako sadimo pozne sorte krompirja?

Pozne sorte krompirja sadimo od sredine aprila do sredine maja, odvisno od vremenskih razmer in lege vrta. Pomembno je, da je zemlja dovolj ogreta – vsaj na 8 do 10 °C – in suha, saj mokra in mrzla tla upočasnijo kalitev ter povečajo tveganje za bolezni. Optimalna temperatura za samo kalitev se sicer giblje nekoliko višje, med 12 in 15 °C, saj takšne razmere pospešijo razvoj za 10 do 12 dni. Zanimivo je, da lahko kratkotrajno zvišanje temperature na približno 20 °C ob začetku kalitve, ki mu sledi znižanje na 8 do 10 °C, celo pozitivno vpliva na pridelek. Spremljanje talnih temperatur je torej bistveno za uspešen začetek rasti in kakovosten pridelek ter za dobro razvite gomolje.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Priprava tal

Za dober pridelek poznega krompirja je pomembna kakovostna priprava tal:

  • Zemljo prekopljemo ali prerahljamo do globine 25–30 cm.
  • Dodamo kompost ali zreli hlevski gnoj (če tega nismo storili že jeseni).
  • Izogibamo se neposrednemu dodajanju svežega hlevskega gnoja tik pred sajenjem – ta lahko povzroča gnitje.
  • Priporočljivo je, da naredimo grebene (visoke 10–15 cm), saj grebenasto sajenje omogoča boljše odvajanje vode, hitrejše ogrevanje zemlje, lažje okopavanje in pobiranje.

Katere sorte izbrati?

Med priljubljenimi poznimi sortami najdemo:

  • Desiree – zelo rodovitna, primerna za vse vrste jedi, dobro se skladišči.
  • Agria – odlična za pomfrit, pečenje in pire, rumen mesnat krompir.
  • Kondor – odporen na bolezni, primeren za predelavo in shranjevanje.
  • Marabel (srednje pozna sorta) – primerna za daljšo sezono, prijeten okus in obstojna pri kuhanju.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Razdalje in globina sajenja

  • Razdalja med vrstami: 60–75 cm
  • Razdalja med gomolji v vrsti: 30–35 cm
  • Globina sajenja: 8–10 cm
    Za boljšo rast gomoljev je priporočljivo, da sadilni krompir pred sajenjem nakalimo – izpostavimo ga svetlobi in toploti 2–3 tedne, da požene kratke, močne kalčke.

Osnovna nega krompirja

  • Okopavanje: prvič, ko doseže rastlina višino 15–20 cm, nato po potrebi. Grebeni varujejo pred svetlobo in podaljšajo rastno dobo gomoljev.
  • Zalivanje: redno v sušnih obdobjih, predvsem v času nastajanja gomoljev (6–10 tednov po sajenju).
  • Gnojenje: po potrebi dopolnilno z organskim gnojilom ali lesnim pepelom (vir kalija).

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Bolezni in škodljivci

Pozne sorte krompirja zaradi daljšega rastnega obdobja zahtevajo večjo pazljivost pri varstvu rastlin, saj so dlje časa izpostavljene boleznim in škodljivcem. Med najpogostejšimi težavami so:

  • Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) – najnevarnejša bolezen krompirja, ki se pojavi predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Prvi znaki so temne lise na listih in steblih. Priporoča se preventivno škropljenje z ekološkimi pripravki, kot je izvleček njivske preslice ali bakreni pripravki v skladu z ekološkimi smernicami.
  • Strune (žičniki) – ličinke hroščev, ki povzročajo mehanske poškodbe in zmanjšujejo kakovost gomoljev. Težavo omilimo z upoštevanjem kolobarja, sajenjem v dobro odcedna tla ter uporabo naravnih pasti (npr. koščki krompirja za vabo).
  • Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) – eden najbolj prepoznavnih škodljivcev, ki napade liste in s tem oslabi rastline. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo z listjem, kar lahko močno zmanjša pridelek. Priporočljivo je ročno odstranjevanje ter uporaba naravnih insekticidov na osnovi neemovega olja ali pripravkov iz listov rabarbare.
  • Virusne bolezni – prenašajo jih predvsem listne uši, ki se hitro širijo po nasadu. Najboljša preventiva je uporaba certificiranega, zdravega semenskega krompirja ter spremljanje nasada ob povečanem pojavu uši.

Pozorno opazovanje rastlin in pravočasno ukrepanje sta ključna za ohranitev zdravih in rodovitnih nasadov, še posebej pri poznih sortah, ki dozorijo šele v poletnih mesecih.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Pridelek in spravilo

Pozni krompir pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Pred spravilom pustimo, da se listje popolnoma posuši. Gomolje izkopljemo ob suhem vremenu in jih pustimo na zraku, da se nekoliko osušijo, nato pa jih shranimo v temnem, suhem in hladnem prostoru.

Ste vedeli?

Krompir lahko uspešno pridelate tudi na drugačne, manj klasične načine! Namesto običajne saditve v grebene na gredah, se številni vrtičkarji odločajo za alternativne metode:

  • Sajenje v slamo: krompir razporedite po površini zemlje in ga prekrijete z debelo plastjo slame (15–20 cm). Ta način zadržuje vlago, zmanjšuje rast plevela in omogoča preprosto spravilo – gomolje samo pobrskate iz slame.
  • Sajenje pod seno: podobno kot pri slami, le da se za zastirko uporabi seno. Pomaga ohranjati toploto in vlago v tleh, poleg tega pa so gomolji čisti in jih je lažje pobrati.
  • Sajenje v platnene vreče ali posode: odlična rešitev za manjše prostore ali urbano vrtnarjenje. V večje platnene vreče ali posode nasujete plast zemlje, dodate gomolje in postopoma dodajate substrat, šele ko rastlina raste.

Takšni načini so primerni tudi za težka tla ali vrtove, kjer je klasična obdelava otežena, pa tudi za sajenje na terasah ali balkonih kot del urbanega vrtičkarstva. Ti pristopi so zabaven eksperiment, ki pogosto navduši tudi mlajše vrtnarje, poleg tega pa so bolj prijazni okolju, saj zmanjšujejo potrebo po obdelavi tal in porabi vode.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Sajenje poznih sort krompirja je odlična izbira za vse, ki želijo zanesljiv in kakovosten pridelek za jesen in zimo. S pravo izbiro sorte, dobro pripravo tal in redno nego bodo gomolji zdravi, okusni in obstojni še dolgo po spravilu. Vlaganje časa in truda v pozni krompir se več kot obrestuje – tako na krožniku kot v shrambi.

 

Tekst:
N. G.

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Kako se vinogradništvo bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

/in /by

Podnebne spremembe postavljajo vinogradnike po vsem svetu pred vedno večje izzive. Ekstremne vremenske razmere, kot so dolgotrajna suša, nenadne pozebe, močne nevihte in toča, lahko bistveno vplivajo na količino in kakovost pridelka grozdja.

Vinogradniki se morajo prilagajati novim podnebnim razmeram s trajnostnimi praksami, sodobnimi tehnologijami in prilagodljivimi metodami kmetovanja.

V tem članku bomo predstavili, kako vinogradniška industrija, tako v Sloveniji kot drugod po svetu, odgovarja na te izzive in katere inovativne rešitve lahko izboljšajo stabilnost pridelave v prihodnosti.

Izzivi, ki jih prinašajo ekstremne vremenske razmere

Vinogradništvo je ena najbolj podnebno občutljivih panog, saj na kakovost grozdja močno vplivajo temperature, padavine in vremenske razmere. Med največjimi izzivi so:

  • Povišane temperature in vročinski valovi, ki povzročajo hitrejše dozorevanje grozdja in zmanjšujejo kislost vina.
  • Suša in pomanjkanje vode, ki zmanjšujeta pridelek in ogrožata kakovost grozdja.
  • Pozne spomladanske pozebe, ki lahko uničijo že razvite mladike in zmanjšajo količino pridelka.
  • Nevihte, močan veter in toča, ki lahko fizično poškodujejo trte in povzročijo izgube pridelka.

Da bi vinogradniki ohranili kakovost in količino pridelka, je prilagajanje podnebnim spremembam nujno.

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Strategije prilagajanja vinogradnikov ekstremnim razmeram

Uporaba odpornejših sort vinske trte

Vinogradniki vse pogosteje eksperimentirajo z novimi ali tradicionalnimi sortami, ki so bolj odporne na sušo in vročino. V Sloveniji na primer narašča zanimanje za sorte, kot so rebula, malvazija in modra frankinja, ki bolje prenašajo toplejše podnebje. Prav tako se razvijajo novi križanci, ki so odpornejši na bolezni in sušo.

Spreminjanje vzgoje in postavitve vinogradov

Prilagajanje vzgojnih oblik trte lahko pomaga zmanjšati vpliv podnebnih sprememb. Priporočene strategije vključujejo:

  • Višje gojitvene oblike, ki zmanjšujejo tveganje pozebe.
  • Sprememba usmerjenosti vrst trte, da se zmanjša izpostavljenost intenzivnemu soncu.
  • Uporaba senčnih mrež, ki zmanjšujejo izpostavljenost trt prevelikemu sončnemu sevanju in vročini.

Upravljanje s tlemi in voda

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Zaradi pogostih sušnih obdobij je vse več vinogradnikov prisiljenih v učinkovito upravljanje z vodo:

  • Kapljično namakanje, ki zagotavlja optimalno oskrbo rastlin z vodo in zmanjšuje izgube.
  • Zastiranje tal, ki zmanjšuje izhlapevanje vode in izboljšuje zadrževanje vlage v tleh.
  • Uporaba pokrivnih rastlin, ki izboljšujejo strukturo tal in zadržujejo vlago.

Zaščita pred pozebo in neurji

Vinogradniki uporabljajo različne metode za zmanjšanje tveganja spomladanske pozebe in poškodb zaradi toče:

  • Uporaba protipozebnih sveč in ventilatorjev, ki ustvarjajo toplejše zračne tokove in zmanjšujejo nevarnost pozebe.
  • Protitočne mreže, ki preprečujejo fizične poškodbe grozdja.
  • Učinkovito zavarovanje pridelka, ki kmetom omogoča finančno zaščito v primeru naravnih nesreč.

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Vloga tehnologije pri prilagajanju podnebnim spremembam

Tehnološke inovacije igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju stabilne pridelave v vinogradništvu:

  • Senzorji vlage v tleh omogočajo natančno spremljanje potrebe trte po vodi in optimizacijo namakanja.
  • Meteorološke postaje zagotavljajo natančne napovedi, ki pomagajo vinogradnikom pri odločanju o zaščitnih ukrepih.
  • Satelitsko spremljanje vinogradov omogoča boljše spremljanje zdravstvenega stanja trt in hitro odzivanje na težave.

Trajnostni pristopi v vinogradništvu

Ker se vse več vinogradnikov zaveda vpliva podnebnih sprememb, se v ospredje postavljajo trajnostne strategije:

  • Ekološko vinogradništvo, ki zmanjšuje uporabo kemičnih sredstev in krepi naravno odpornost trt.
  • Biodinamično vinogradništvo, ki temelji na naravnih ciklih in vplivih lune ter uporablja naravne pripravke za zaščito rastlin.
  • Zmanjšanje ogljičnega odtisa, kjer vinogradniki prehajajo na obnovljive vire energije in zmanjšujejo emisije CO₂.

Kako se prilagaja slovensko vinogradništvo?

Slovenija je ena od vinorodnih držav, ki se že prilagaja podnebnim spremembam. Vinogradniki v Vipavski dolini, Goriških Brdih in Slovenskih goricah se vedno bolj poslužujejo:

  • Spreminjanja saditvenega časa, da se trta izogne ekstremnim temperaturam.
  • Vključevanja trajnostnih metod pridelave, kot je uporaba komposta in sonaravnih škropiv.
  • Razvoja trajnostnega turizma v vinogradništvu, kjer obiskovalci spoznavajo vinogradniške prakse in degustirajo vina iz okolju prijaznih kleti.

Kako se vinogradniška industrija bori z ekstremnimi vremenskimi razmerami

Podnebne spremembe postavljajo vinogradništvo pred velike izzive, a z inovativnimi rešitvami in prilagojenimi praksami lahko vinogradniki zmanjšajo negativne vplive ekstremnih vremenskih razmer. Uporaba odpornejših sort, trajnostno upravljanje s tlemi in vodo ter sodobne tehnološke rešitve bodo ključne za prihodnost vinogradništva v Sloveniji in svetu. Prilagajanje podnebju ni več izbira, temveč nuja, ki bo odločala o kakovosti in prihodnosti vinogradniške panoge.

Preberite tudi:
Vinogradništvo skozi čas
Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka
Inovativne tehnike in tehnologije v kmetijstvu: Pogled v prihodnost

 

Viri:
www.farmersweekly.co.za
www.kmetijski-zavod.si
www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo

 

Kako se pravilno lotiti koruzne silaže?

/in /by

Koruzna silaža je najpogostejša vrsta silaže v Sloveniji in v svetu z največ različnimi mnenji o pravilnem siliranju. Ker zaznamuje prehrano živali za vse leto do naslednje žetve, smo pripravili kratka praktična navodila za pravilen postopek siliranja, ki naj jih vsak prilagodi zmožnostim kmetijske mehanizacije ob tem najpomembnejšem dogodku na kmetiji.

Koruzna silaža je brez dvoma najcenejša energetska osnovna krma krav za gospodarno prirejo mleka. Pridelovati koruzno silažo pomeni pet mesecev dela na njivi in le en dan za kakovostno žetev in spravilo.

Koruzna silaža je spravilo energije za dobrobit vaše živine

Spravilo silažne koruze ima neposreden vpliv na pridelek energije in kakovost silažne mase. Pravočasno spravilo ali pravi trenutek spravila ima tako neposreden vpliv na raven mlečne prireje preko celega leta. To dejstvo je zelo pomembno za razumevanje intenzivne prireje mleka.

Zavedati se moramo, da spravilo silažne mase ni samo spravilo velike količine sveže mase, ampak predvsem spravilo energije, ki je najpomembnejša za živino. Energija je prisotna v obeh komponentah rastline, v storžu in seveda tudi v koruznici.

Optimalni čas spravila silažne koruze pomeni enostavno optimalno vsebnost energije glede na zrelost škroba in vlaknine. Ko koruza zori in doseže 30-odstotno vsebnost suhe snovi celotne rastline, se vsebnost energije praktično skoraj ne spreminja več. Zelo pomembna je porazdelitev energije v koruzni rastlini. Če smo pozorni samo na škrob, vemo, da z zrelostjo narašča njegova vsebnost v zrnu in storžu.

Zelo pomembno je, da se zavedamo, da prebavljivost vlaknine (stopnja izkoristka energije iz vlaknine) začne strmo padati pri skupni vsebnosti sušine 37 % in več. Silažna koruza je mešanica energijske in voluminozne krme, zato moramo koruzo požeti, ko sta obe komponenti v optimalnem stanju. Nujno je požeti koruzo, ko je vsebnost sušine celotne rastline med 30 in 37 %. Samo takšno stanje zrelosti rastline je garancija, da bomo z njive odpeljali največ energije in da bomo v procesu kisanja in konzerviranja silaže ohranili največ razpoložljive energije.

Vsebnost sušine je ključni dejavnik kakovosti

Optimalna sušina koruze ob žetvi je torej 30-37 %, takrat dobimo največjo vsebnost energije!

Če je sušina previsoka:

• slabo tlačenje silažne mase, naknadna fermentacija (gretje) in kvarjenje na zraku (kvasovke) – slabša okusnost in ješčnost,
• slaba prebavljivost vlaknine.

Če je sušina prenizka:

• tveganje izgub in iztekanja silažnega soka,
• prenizka vsebnost škroba,
• zakisanost in neokusnost silaže.

Ko ima koruza sušino od 30 % do 37 %, sta vsebnost škroba in prebavljivih vlaknin v optimalnem razmerju. Skladiščenje v silosu je tako enostavno in učinkovito. Proces kisanja (fermentacije) poteka pravilno, vsebnost energije v celi rastlini je v razponu od 30 do 35 % sušine bolj ali manj stalna.

Zelo pomembna je kakovostna fermentacija. Kakovostno zaprt silos pomeni možnost dobrega skladiščenja že spravljene energije, ne pa njenega povečanja. Dejstvo je, da pri prenizkih sušinah pod 28 % in previsokih nad 40 % v silažni masi v obeh primerih izgubljamo energijo. Pri sušinah nad 40 % ne moremo ohraniti energije, ki jo zagotavlja celotna rastlina. Naknadna fermentacija takšne silaže je lahko resen problem, če tlačenje ni zadostno, in je odlično gojišče za razvoj silažne plesni (Penicillium roqueforti), ki pa povzroča zdravstvene težave pri reji krav.

Zaključimo lahko, da je bolje začeti z žetvijo koruze pri 30 % sušini in jo končati pri 33 % sušini, kot pa začeti žeti pri 37 % sušini in končati prepozno pri previsoki sušini čez 40 %.

Optimalna vsebnost sušine celotne rastline je med 33 in 35 %, da ohranimo največ energije iz storža in odlično prebavljive koruznice. Pomembna lastnost koruznice je tudi efekt stay green, ki je prisoten pri vseh sodobnih silažnih hibridih.

Kako določiti pravilen čas žetve?

Še vedno je za določanje sušine cele rastline najboljša metoda spremljanje zrelosti zrna in mlečne črte. Suha snov cele rastline je med 30 in 37 %, ko je mlečna črta na 1/2 do 2/3 zrna. Mlečna črta namreč ločuje mehki endosperm (vosek) in trdi edosperm (škrob). Optimalni čas žetve je, ko imajo storži nekje 45-50 % sušino. Ko mlečne črte ne vidimo več na storžu, je optimalni čas spravila že mimo oziroma smo prepozni.

Priporočljivo je, da njivo dva do tri tedne pred načrtovano žetvijo pregledamo, prelomimo storž in preverimo pozicijo mlečne črte na zrnu. Če je mlečna črta na 1/3 zrna, je koruza že skoraj primerno zrela za žetev. Optimalni čas spravila je, ko je mlečna črta med 1/2 in med 2/3 zrna.

Kako je z višino in dolžino rezi pri žetvi?

Višina rezi

Običajno je okrog 10 – 15 cm nad tlemi. Lahko se odločimo za višjo žetev, okrog 30 – 50 cm visoko. S tem zvišamo vsebnost sušine, povečamo delež zrnja, izboljšamo prebavljivost in energijsko vrednost silaže. Tvegamo pa motnje v delovanju vampa, ker taka silaža vsebuje manj vlaknine. V obrok moramo vključiti drugo voluminozno krmo (ovelo silažo ali seno). Višja žetev se priporoča predvsem zaradi higiene same krme (zemlja, klostridiji, mikrotoksini).

Dolžina rezi

Odvisna od zrelosti rastline in vrste silokombajna.

Pri sušini 300 – 350 g /kg SS

• brez drobilnih valjev – dolžina rezi 0,9 – 1,0 cm
• z drobilnimi valji – dolžina rezi 1,2 – 1,9 cm

Sušina nad 350 – 400 g/kg SS – nujno drobilnik zrnja – če ga ni je dolžina max. 0,65 cm, kar pa ni ugodno za prebavo vlaknine v vampu.

Namolsti veliko mleka pomeni pridelati kakovostno silažno koruzo

Koruza je ena redkih rastlin, ki ima istočasno dva različna vira nujno potrebne energije, pomembne za prežvekovalce; škrob in vlaknino. Škrob je vir hitro dostopne energije in po vsebnosti zelo malo niha. Energija iz vlaknine je za govedo zelo pomembna predvsem zaradi vzdrževanja delovanja vampa (prežvekovanje). Prispeva pa tudi zelo pomemben delež skupne energije za prežvekovalce.

Za skupno energijsko vrednost koruzne silaže je dobra prebavljivost vlaknine vsaj toliko pomembna kot vsebnost škroba v storžu. Kakovostna vlaknina ima namreč tudi neposreden vpliv na vsebnost maščobe v mleku in ob dobrem delovanju vampa odpravlja pojave acidoz.

Izbira koruznih hibridov z večjo prebavljivostjo vlaknine je vedno dobra izbira za rejce

Evropski rejci govedi (mlečna in mesna reja) so ugotovili, da so med koruznimi hibridi bistvene razlike glede agronomske in hranilne vrednosti. Hranilna vrednost in pridelek sta postala ključna parametra, na osnovi katerih se pridelovalci silaže in rejci govedi odločijo za nakup semena.

Limagrain je vodilno evropsko podjetje v žlahtnjenju silažne koruze, ki je sposobno zadovoljiti najvišje zahteve po visoki hranilni vrednosti koruze.

Žlahtnitelji se zavedajo, da mora silažna koruza rejcem prinašati dobiček z najboljšim genetskim potencialom hibridov z višjo energetsko vrednostjo silaže (vlaknine in škroba), ki jo imajo v krmnem obroku za svoje živali. Zato vsak nov hibrid najprej več let natančno preverjajo v obširni mreži poljskih poskusov.

Hibridi, ki dajo odlične rezultate na polju (osnovna zahteva) in so odlične kakovosti (dodana vrednost), so po nadaljnjih testiranjih prebavljivosti kasneje označeni kot najboljši za krmo živali. Edino hibridi, ki zadostijo vsem strogim zahtevam, kasneje dobijo oznako LG “Animal Nutrition”. Seme prepoznamo tako, da ima na vreči logotip LG “Animal Nutrition”. Oznaka LGAN označuje seme, ki zagotavlja pridelek najboljše silaže v Evropi. Limagrain je edino semenarsko podjetje, ki s pečatom na vreči jamči za visoko kakovost svojih silažnih hibridov.

Enostavno prepoznati in izbrati!

Prednosti, ki jih prinašajo hibridi LGAN, izhajajo iz hranilne vrednosti silaže, ki ima visoko vsebnost škroba in boljšo prebavljivost vlaknine od ostalih hibridov.

To ima pozitiven vpliv na:

• zauživanje večje količine silaže pri živalih,
• večjo prirejo mleka,
• večjo kakovost mleka,
• boljše zdravje živali,
• dobiček pri reji.

Zaključek

Čas je, da se močno zavedamo pomena termina spravila silažne koruze, ki je bistven za donosnost reje govedi preko celega leta. Pri novih silažnih hibridih z oznako LGAN je čas spravila pomemben za polno izkoriščenost njihovega genetskega potenciala, ki omogoča boljšo prebavljivost vlaknine za prežvekovalce.

Prepričani smo, da bodo pridelovalci in rejci ob optimalnem času spravila omenjenih silažnih hibridov ugotovili dodano vrednost, ki jo prinašajo v prireji mleka in mesa. Nova znanstvena odkritja žlahtniteljev tako prinašajo novo dodano vrednost v reji živali, ki jo za razvoj vsi tako močno potrebujemo.

 

Vir članka: Kmetijski inštitut Slovenije