Od vrta do krožnika – kako sestaviti uravnotežen poletni obrok
Pozno poletje je čas, ko so vrtovi, sadovnjaki in domače shrambe polni pridelkov. Paradižnik, kumare, bučke, paprike, stročji fižol, krompir, blitva, špinača in različna zelišča rastejo skoraj hitreje, kot jih uspemo porabiti, dozorevajo pa tudi jabolka, hruške, grozdje in slive.
Prav zato je avgust eden najlažjih mesecev za sestavljanje raznolikega jedilnika iz domačih in sezonskih sestavin.
Uravnotežen poletni obrok ni nujno zapleten. Osnovo naj predstavlja zelenjava, ki ji dodamo kakovosten vir beljakovin, primerno količino žit, krompirja ali drugih škrobnih živil ter nekaj kakovostnih maščob. Pri malicah in zajtrku pa lahko dobro izkoristimo tudi trenutno obilje domačega sadja.

Začnimo dan z domačim sadjem
Jabolka, hruške in slive lahko ob koncu poletja postanejo osnova preprostega zajtrka. Sadje zagotavlja vitamine, minerale, vodo in prehranske vlaknine, vendar samo po sebi za večino ljudi ne predstavlja dovolj nasitnega obroka.
Narezano hruško ali jabolko lahko zato dodamo ovsenim kosmičem, proseni ali ajdovi kaši ter domačemu jogurtu ali skuti. Dodatek orehov, lešnikov ali semen prispeva kakovostne maščobe in beljakovine ter poskrbi za večjo sitost. Slive lahko na kratko podušimo s cimetom in jih ponudimo ob kaši, skuti ali jogurtu.
Ko imamo sadja veliko, ga lahko del sproti narežemo in zamrznemo, skuhamo v čežano, marmelado ali kompot oziroma ga posušimo za hladnejši del leta.
Naj bo zelenjava glavni del poletnega kosila
Poleti se pogosto priležejo lažji obroki, vendar lahek obrok še ne pomeni samo sklede zelene solate. Če želimo, da nas kosilo nasiti in zagotovi dovolj hranil, zelenjavi dodamo še vir beljakovin in ogljikovih hidratov.
Bučke so lahko osnova zelenjavnih polpetov, narastkov, omak ali ratatuja. Kumare uporabimo v solatah, tzatzikiju, hladnih juhah ali jogurtovih omakah. Paradižnik, paprika in čebula se lepo povežejo v satarašu, pečeni zelenjavi, bolgarski solati ali omaki za testenine. Tudi jajčevci obogatijo marsikatero od naštetih jedi.
Poletni zelenjavni krožnik lahko na primer sestavimo iz pečenih bučk in paprike, kuhanega krompirja ter fižolove ali lečine solate. Druga možnost je riž, ješprenj ali ajdova kaša z veliko sveže oziroma pečene zelenjave in dodatkom čičerike, fižola, jajc ali sira za žar.
Zelo uporaben domač pridelek je tudi stročji fižol. S krompirjem, čebulo, svežimi zelišči in kuhanim jajcem hitro postane samostojen poletni obrok, ne le priloga. Če pripravimo boranjo, ki je prava poletna poslastica, ji lahko dodamo meso ali pa pripravimo brezmesno različico in za več beljakovin dodamo še fižol v zrnu.

Če je na jedilniku meso, izberimo lažje kombinacije
Tudi meso je lahko del uravnoteženega poletnega obroka. V vročih dneh se običajno bolje podajo pusti kosi mesa in preprostejši načini priprave, na primer piščanec ali puran, pusta govedina in teletina ter ribe. Namesto težkih omak in ocvrtih jedi meso spečemo, podušimo ali pripravimo na žaru ter ga ponudimo z obilico sezonske zelenjave.
Piščančje ali puranje meso lahko dopolnimo s pečenimi bučkami, papriko in paradižnikom, pusto govedino s stročjim fižolom ali veliko poletno solato, ribe pa s krompirjem, blitvo in svežimi zelišči. Pri žaru pazimo, da mesa ne zažgemo, saj pri zelo visokih temperaturah in zoglenelih delih nastajajo neželene snovi.
Prednost dajemo svežemu, čim manj predelanemu mesu, medtem ko naj bodo klobase, salame in drugi mesni izdelki na jedilniku redkeje. Tako tudi mesni obrok ostane lahek in se lepo poveže z obiljem domače poletne zelenjave.

Izkoristimo tudi hladne poletne jedi
V najbolj vročih dneh nam pogosto bolj prijajo hladne jedi. Gazpačo iz zrelih paradižnikov, kumar, paprike, česna in oljčnega olja je dober način, kako porabiti večjo količino zelenjave. Da bo obrok popolnejši, ga ponudimo s kosom polnozrnatega kruha ter na primer skuto, sirom, jajci ali stročnicami.
Podobno velja za velike poletne solate. Kumare, paradižnik in paprika so odlična osnova, vendar lahko dodamo kuhan fižol, lečo, čičeriko, jajca, sir, kuhano žito ali krompir. Tako iz zelenjavne priloge nastane samostojen obrok.
Sveža zelišča, ki jih je poleti prav tako v izobilju, naj ne bodo samo okras. Bazilika, peteršilj, drobnjak, timijan, šetraj, koper, meta in druga zelišča jedi obogatijo z aromo in omogočajo, da za izrazit okus potrebujemo manj soli in težkih omak.
Tudi vloženine sodijo na poletni krožnik
Če je shramba še polna domačih vloženin ali pa že vlagamo letošnji pridelek, jih lahko vključimo kot dodatek obroku. Vložene kumare, paprika, pesa, zelenjavni namazi in fermentirana zelenjava prinesejo izrazit okus ter lepo dopolnijo krompir, žita, stročnice, jajčne jedi ali sendviče.
Ker so vložena živila pogosto bolj slana, naj bodo predvsem dodatek in ne glavni zelenjavni del obroka. Sveža sezonska zelenjava naj ima poleti še vedno prednost.
Sadje je odlična poletna malica
Za dopoldansko ali popoldansko malico lahko izberemo kos domačega sadja, ki mu po želji dodamo kruh s skuto ali sirom, pest oreščkov, jogurt ali kefir. Tako bo malica bolj nasitna in prehransko uravnotežena.
Tudi domači sadni napitki so lahko okusni, vendar celo sadje zaradi ohranjenih vlaknin praviloma nasiti bolje kot sok. V vročini ostaja najpomembnejša pijača voda, ki jo lahko popestrimo z limono, meto ali meliso. Občasno ji lahko dodamo tudi malo domačega bezgovega, metinega ali drugega sadnega oziroma zeliščnega sirupa.

Večerja naj porabi tisto, kar je ostalo
Poletna kuhinja je idealna za premišljeno porabo ostankov. Pečena zelenjava od kosila lahko zvečer postane nadev za omleto, hladna solata ali dodatek sendviču. Preostanek kuhanega krompirja lahko zmešamo s kumarami, fižolom in zelišči, kuhano žito pa naslednji dan uporabimo za solato.
Tak način kuhanja ni le praktičen, pomaga tudi zmanjševati količino zavržene hrane. Obenem se naučimo kakovostno porabiti zaloge in razmišljati o tedenskih jedilnikih.
Poletni vrt ponuja skoraj vse za dober krožnik
Uravnotežen poletni jedilnik ne zahteva eksotičnih sestavin. Pogosto imamo velik del tega, kar potrebujemo, že na domačem vrtu, v sadovnjaku ali shrambi.
Sezonski zelenjavi in sadju dodamo vir beljakovin, žita ali krompir ter nekaj kakovostnih maščob in iz preprostih sestavin nastane hranljiv, barvit in okusen obrok.
Prav avgustovsko obilje nas spodbuja, da kuhamo po tem, kar trenutno dozoreva. Tako ne uživamo le bolj sveže hrane, ampak tudi smiselno porabimo domači pridelek in na krožnik vsak dan prinesemo nekaj drugačnega.

Tekst:
N. G.



