Kako v vročih dneh poskrbeti za živali na kmetiji
Poletne temperature lahko resno ogrozijo zdravje in dobro počutje živali – tako domačih kot rejnih. Tako kot ljudje tudi živali težko prenašajo vročino, zato je pomembno, da jim v vročih dneh omogočimo primerne pogoje za ohlajanje in počitek.
Še posebej so izpostavljene rejne živali, ki bivajo v hlevih, ogradah ali na prostem, pa tudi hišni ljubljenčki in divje živali, ki se morajo same znajti v spremenjenih okoljskih pogojih.
Hidracija je ključna
Prva in najpomembnejša naloga ob vročini je zagotovitev stalne oskrbe s svežo, čisto in po možnosti hladno vodo. Napajalniki naj bodo v senci, da voda ostane čim bolj hladna. Ob vročinskih valovih je priporočljivo vodo večkrat dnevno zamenjati, pri živini na prostem pa preveriti, da so napajalniki delujoči in polni. Pomanjkanje vode hitro vodi v dehidracijo in toplotni udar.

Senčenje in zračenje
Živali morajo imeti vedno dostop do senčnih mest – bodisi naravnega zavetja bodisi umetnih senčil, kot so nadstreški, senčna mreža ali premični šotori. V hlevih in zaprtih prostorih je pomembno zagotoviti dobro prezračevanje – pri tem pomagajo ventilatorji, odprta okna in vrata, lahko pa tudi meglilni sistemi, ki z razprševanjem fine vodne meglice znižujejo temperaturo zraka in s tem lajšajo toplotni stres pri živalih. Dobra zračna prepihnost oziroma pretok zraka pomaga ohlajati živali, saj odvaja odvečno toploto iz hlevov in s tem zmanjšuje tveganje za pregrevanje ter prispeva k večjemu toplotnemu udobju.
Ohlajanje telesa
Pri visokih temperaturah lahko pomaga tudi dodatno ohlajanje. Govedo, prašiči in konji dobro prenašajo tuširanje ali pršenje z vodo – pomembno je, da se pri tem ne prehladijo, zato naj bo voda mlačna. Tudi škropljenje tal okoli ležišč lahko prispeva k znižanju temperature okolice. Perutnini lahko v kurnik postavimo keramične ploščice ali plastenke z zmrznjeno vodo, ovite v krpo.

Manj aktivnosti, več počitka
V času največje vročine, med 11. in 17. uro, se je priporočljivo izogibati premeščanju, transportu ali kakršnim koli intenzivnim aktivnostim živali. Dela z živalmi načrtujmo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Tudi prehrano lahko nekoliko prilagodimo – v vročini živali pogosto pojedo manj, zato naj bo hrana lahko prebavljiva in bogata s tekočino.
Znaki toplotnega stresa
Med znake pregrevanja sodijo pospešeno dihanje, letargija, pretirano slinjenje, zmanjšan apetit in celo kolaps. Ob pojavu takih simptomov je nujno ukrepanje – takojšnja osvežitev in po potrebi veterinarska pomoč. Posebej ogrožene so mlade, starejše ali bolne živali, ki težje uravnavajo telesno temperaturo.

Racionalna poraba vode v vročini in suši
V vročih in sušnih obdobjih lahko pride do potrebe po racionalni porabi vode. Tudi takrat moramo živalim zagotoviti osnovne količine za preživetje.
Po priporočilih strokovnjakov znašajo dnevne minimalne potrebe po vodi približno:
- 38–52 litrov za molznice,
- 38 litrov za drugo govedo,
- 20–45 litrov za konje,
- 4–11,5 litra za prašiče,
- 6 litrov za ovce in
- 0,5 litra za perutnino.
Posebno pozornost je treba nameniti mladim, starejšim ali bolnim živalim, saj lahko te v vročini potrebujejo še več tekočine.

Ne pozabimo na hišne ljubljenčke in divje živali
Psi in mačke, ki se gibljejo zunaj, naj imajo vedno dostop do vode in sence. Nikoli jih ne puščajmo zaprte, zlasti ne v zaprtih vozilih.
Posebno pozornost posvetimo tudi divjim živalim. Ob robu vrta, njive ali gozda lahko postavimo plitvo posodo z vodo, ki bo pomagala pticam, ježem in drugim manjšim živalim preživeti vročinske dni.
Vročinski valovi postajajo vse pogostejši, zato je skrb za dobro počutje in zdravje živali na kmetiji ključnega pomena. S pravočasnimi ukrepi – od zagotavljanja sence in sveže vode do ustreznega prezračevanja in opazovanja znakov pregretosti – lahko preprečimo resne posledice in poskrbimo za boljše počutje vseh živali.
Kjerkoli lahko, jim omogočimo naravno vedenje in pogoje, ki jih potrebujejo za preživetje v vročih dneh. Prilagoditve so pogosto preproste, učinki pa dolgoročno zelo pomembni. Skrb za živali v vročini ni le naša dolžnost, temveč tudi temelj trajnostnega in odgovornega kmetovanja.
Tekst:
N. G.
























































