Prispevki

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Rastlinjaki: Kako do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah

Dandanes, ko vremenske razmere postajajo vse bolj nepredvidljive in ekstremne, od snega v aprilu, ki smo ga že imeli letos, do poletnih neurij in toče, se kmetje in vrtnarji soočajo s številnimi izzivi pri zagotavljanju zdrave in obilne pridelave.

Rastlinjaki nudijo idealno rešitev za te izzive, saj omogočajo nadzorovano rastno okolje, ki rastlinam zagotavlja zaščito pred zunanjimi vplivi.

Pomen rastlinjakov v sodobnem vrtnarstvu in kmetijstvu

Rastlinjaki so postali bistveni za sodobne vrtnarske in kmetijske prakse, saj omogočajo pridelavo zelenjave, sadja, jagodičevja, cvetja in drugih rastlin neodvisno od sezonskih vremenskih razmer. Ti strukturirani prostori lahko bistveno zmanjšajo tveganje poškodb rastlin zaradi naravnih ujm in škodljivcev, hkrati pa povečajo produktivnost in kakovost pridelkov.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Vrste rastlinjakov

Obstajajo različne vrste rastlinjakov, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in materialih:

  • Stekleni rastlinjaki so klasična izbira, ki ponuja odlično svetlobno prepustnost in dolgo življenjsko dobo, vendar so lahko dražji in zahtevnejši za vzdrževanje. Idealni so za gojenje zelenjave, kot so paradižnik, paprika in kumare, ki zahtevajo veliko svetlobe. Primerni so tudi za cvetje, kot so vrtnice in gerbere, ki potrebujejo konstantno in močno svetlobo.
  • Plastični rastlinjaki iz polikarbonata ali drugih sintetičnih materialov so bolj dostopni in nudijo dobro zaščito pred UV žarki ter so lažji za postavitev. Primerni so za gojenje jagodičevja, kot so maline in jagode, ki so občutljive na direktno sončno svetlobo. Prav tako so dobri za gojenje solate ter večine zelenolistnate zelenjave in zelišč, ki zahtevajo zaščito pred močnimi UV žarki.
  • Tunelski rastlinjaki so preprostejše in cenejše rešitve, ki so lahko tudi prenosljivi in primerni za manjše vrtove ali sezonsko uporabo. Uporabni so za sezonsko gojenje zelenjave, kot so na primer špinača, blitva in grah. So tudi dobra izbira za začetno vzgojo sadik, ki jih lahko kasneje presadimo na prosto.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Prednosti uporabe rastlinjakov

Uporaba rastlinjakov omogoča številne prednosti, vključno z:

  • Podaljšana rastna sezona: Rastlinjaki omogočajo zgodnejši začetek in poznejši zaključek pridelovalne sezone.
  • Optimalni pogoji za rast: Z nadzorom temperature, vlage in svetlobe lahko v rastlinjakih ustvarite idealne pogoje za rast rastlin.
  • Večja donosnost: Z zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi lahko rastlinjaki zagotovijo bolj zanesljivo in obilnejšo pridelavo.

Rastlinjaki tako predstavljajo odlično naložbo za vse, ki želijo zagotoviti kakovost in količino svojih pridelkov, ne glede na zunanje pogoje. Vlaganje v rastlinjak zmanjša tveganje za upad ali izgubo pridelkov zaradi vremenskih ujm. Obenem tudi dopušča možnosti poigravanja z različnimi vrstami rastlin, ki morda ne bi uspevale v vaši klimi.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Zgodnje vrtnarjenje v rastlinjaku

Rastlinjaki nudijo odlično rešitev za vrtnarje, ki želijo začeti pridelavo že zgodaj spomladi in jo podaljšati vse do konca leta. Ti strukturirani prostori omogočajo nadzor nad rastnimi pogoji. Saj ščitijo rastline pred hladnimi nočnimi temperaturami in nepredvidljivimi vremenskimi pojavi, kot so spomladanske pozebe.

Z ogrevanim rastlinjakom lahko vrtnarji že konec aprila pridelajo paradižnik, medtem ko lahko sadike jagod že v februarju preselijo v toplo okolje rastlinjaka za zgodnji pridelek. Ko paradižnik zahteva več prostora, je mogoče jagode preprosto prestaviti na prosto, kar omogoča celoletno optimalno izrabo prostora v rastlinjaku. Poleg tega lahko uporabijo sistem kapljičnega zalivanja, kar zagotavlja enakomerno vlažnost, ki izboljša rast in okus zgodnjih vrtnin. Ta način pridelave bistveno podaljša pridelovalno sezono, izboljša kakovost in količino pridelka, hkrati pa vrtnarjem in kmetom omogoča večjo samozadostnost v nestabilnih klimatskih razmerah.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Prihodnost vrtnarjenja s pomočjo rastlinjakov

Rastlinjaki so se izkazali kot nepogrešljivo orodje v boju proti vse bolj nepredvidljivim vremenskim razmeram, ki vplivajo na kmetijsko in vrtnarsko sezono. Z zagotavljanjem kontroliranega okolja, ki omogoča predvidljivo in zdravo rast rastlin, rastlinjaki izboljšajo kakovost in količino pridelkov ter hkrati zmanjšajo okoljski odtis pridelave hrane. So naložba v prihodnost, saj ponujajo trajnostni pristop k vrtnarjenju in kmetijstvu. To lahko pomaga zagotoviti prehransko varnost in ekonomsko stabilnost za prihodnje generacije. Za vse, ki se želijo prilagoditi spremenljivim klimatskim razmeram in izkoristiti možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, je vlaganje v rastlinjak pametna in tudi zelena odločitev.

 

 

Tekst:
N. G.

 

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Izbor sort za sajenje v oktobru: Katera zelenjava in sadje sta najboljša izbira?

Ob zlati svetlobi jesenskih dni, ko se drevesa obarvajo v paleto čudovitih barv in temperature počasi začenjajo padati, mnogi menijo, da je sezona za vrtičkarje že mimo. Vendar pa je za izkušene pridelovalce oktober čas, ko vrt dobi povsem novo dimenzijo.

Izbira primernih poljščin za sajenje v oktobru je lahko na prvi pogled zapletena naloga, saj se zdi, da večina vrtnin raje cveti in uspeva v toplejših mesecih. Toda prava izbira sort in vrst lahko popolnoma spremeni vaš vrt. Medtem ko japonska čebula in šparglji najdejo svoj idealen čas v svežini poznojesenskega vrta, bob počasi zori in pridobiva popolno mehkobo pod zimskim pokrivalom.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Pravzaprav nekatere rastline, kot je ohrovt, tudi ob snežni odeji ponujajo mlade liste in mikro listje že nekaj tednov po setvi. Druge, kot je črna redkev, pa mirno rastejo in ponujajo sveže, pikantne okuse, medtem ko se temperature nižajo.

Ker jesen napreduje, se zdi, da so dnevi sajenja in obiranja plodov mimo. Z izbiro pravih poljščin, ki dozorevajo v različnih obdobjih, pa lahko zagotovite, da vaša kuhinja ostane oskrbljena s svežo zelenjavo. Ta organizirani način sajenja pomaga preprečiti vrzeli v pridelavi in zagotavlja sveže pridelke skozi vso sezono.

Vendar je ključnega pomena, da ste pripravljeni na nepredvidljive jesenske in zimske vremenske pogoje. Zaščitite svoje rastline pred zimskim mrazom s šotori, volnenimi tkaninami in zaščitnimi okvirji. Bodite pozorni na vremenske napovedi in po potrebi dodajte zaščito in podporo. Z dobrim načrtovanjem in strategijo lahko uživate v bogatem pridelku tudi v hladnejših mesecih.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Sajenje oktobra – najboljša izbira

Jagode:
Medtem ko večina misli na jagode kot na poletni sadež, oktober ponuja idealno priložnost za pripravo naslednje sezone. Sorti ‘Cambridge Favourite‘ in ‘Elsanta‘ sta znani po svoji visoki rodnosti in sladkem okusu.

Kivi:
Kdor želi v svojem vrtu nekaj eksotičnega, naj se odloči za kivi. Sorta ‘Jenny‘ ne potrebuje druge rastline za oploditev in obrodi sočne plodove.

Česen:
Česen je nepogrešljiv v vsaki kuhinji. Sorte ‘Carcassonne White‘ in ‘Germidour‘ ne le da obrodita veliko, ampak se tudi dobro upirata boleznim.

Por:
To je zelenjava, ki je del mnogih jesenskih in zimskih juh. ‘Bleu de Solaise‘ in ‘Musselburgh‘ sta znani po močnem okusu in dolgem obdobju pridelave.

Ohrovt:
Ni samo zdrav, ampak tudi zelo prilagodljiv glede podnebja. ‘Nero di Toscana‘ in ‘Dwarf Green Curled‘ sta sorti, ki se odlično spopadata z mrazom.

Endivija:
Za popestritev jesenskih solat. ‘Salad King‘ in ‘Witloof‘ ponujata hrustljave in okusne liste.

Mlada špinača:
Kot naravni vir železa je nujna v prehrani. ‘Winter Giant‘ in ‘Medania‘ dajeta obilen pridelek tudi v hladnejših mesecih.

Špinača velikanka:
Robustna in pripravljena na zimsko sajenje. ‘Gigante d’Inverno‘ in ‘Giant Noble‘ bosta dodali teksturo in okus vsaki solati.

Šparglji:
Prava delikatesa na vrtu. ‘Guelph Millennium‘ in ‘Jersey Knight‘ sta sorti, ki obljubljata bogate in okusne plodove.

Japonska čebula:
Za tiste, ki želijo nekaj drugačnega. ‘Radar‘, ‘Troy‘ in ‘Electric‘ so trpežne sorte, ki zrastejo tudi v zimskih mesecih.

Bob:
Za zgodnje pomladne pridelke. ‘Aquadulce Claudia‘ je znana sorta po zgodnjem zorenju.

Kalčki:
Majhni, a polni hranil. Odlični v solatah, sendvičih ali kot priloga. Lahko jih gojimo kar v domači kuhinji!

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Oktober ni zgolj čas, ko so obarvani listi pripeti na drevesne krošnje in ustvarijo čudovito jesensko kuliso. Ni le mesec, ko vrtičkarji pokrivajo svoje grede in pripravljajo zemljo na zaslužen zimski počitek. Oktober je čas obnove, načrtovanja in vizije za prihodnost. Vsako seme, ki je posajeno v tem mesecu, predstavlja obljubo za bogatejšo letino, ki bo v prihodnjih mesecih razveseljevala naše družine in prijatelje.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Z izbiro pravih sort, s skrbno setvijo in sajenjem lahko vrtičkarji ustvarijo zeleno oazo sredi hladne zime. In tudi, ko se snežinke prikradejo na tla, pod njimi raste in cveti življenje, ki ga je zasadil priden vrtičkar že oktobra.

 

 

Vir:
www.gardeningetc.com

Leto 2021 je Mednarodno leto sadja in zelenjave

V našem življenjskem ciklusu ima vse večji pomen hrana. Tudi lokalno pridelana, za katero pa marsikdaj sploh ne vemo, da obstaja. Življenje je postalo hitro in navade kupcev omejene na velika nakupovalna središča.

Kje in kako izvedeti o kakovosti, pridelavi, tehnologiji in še čem, je letos Generalna skupščina Združenih narodov na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela resolucije, ki leto 2021 razglašajo za Mednarodno leto sadja in zelenjave.

Cilji Mednarodnega leta sadja in zelenjave 2021 so:

1. ozaveščanje in usmerjanje pozornosti politike na prehrano in zdravstvene koristi uživanja sadja in zelenjave,
2. spodbujanje uživanja raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane ter vpeljave življenjskega sloga z uživanjem sadja in zelenjave,
3. zmanjšanje izgub in odpadkov sadja ter zelenjave v prehranskih sistemih,
4. promocija najboljših praks o:

• spodbujanju trajnostne porabe in pridelave sadje ter zelenjave, s ciljem prispevati k trajnostnim prehranskim sistemom,
• izboljšanju trajnosti skladiščenja, prevoza, trgovine, predelave, prodaje na drobno, zmanjševanja izgub in odpadkov ter recikliranja in interakcije med temi procesi,
• vključevanju malih lastnikov, vključno z družinskimi kmetovalci, v lokalno, regionalno in globalno proizvodnjo, verige vrednosti s trajnostno pridelavo in porabo sadja ter zelenjave, pri čemer je potrebno upoštevati pomen sadja in zelenjave, vključno z avtohtonimi in domačimi sortami, za doseganje njihove prehranske varnosti, prehrane, preživetja in pravičnih dohodkov,
• krepitvi zmogljivosti vseh držav, zlasti držav v razvoju, za vpeljavo inovativnih pristopov in tehnologij v boju proti izgubam in odpadkom sadja in zelenjave.

Prvi vseevropski interaktivni zemljevid sezonskega sadja in zelenjave

Evropski center za informiranje o hrani (EUFIC) je objavil prvi vseevropski interaktivni zemljevid sezonskega sadja in zelenjave (za zdaj je samo v angleškem jeziku). V okviru mednarodnega leta sadja in zelenjave 2021 novi zemljevid ponuja natančne in znanstveno utemeljene informacije, ki potrošnike usmerjajo k bolj zdravi in trajnostni izbiri.

Ta dokument opisuje prednosti uživanja sadja in zelenjave, hkrati pa preučuje različne vidike sektorja sadja in zelenjave: od trajnostne proizvodnje in trgovine do ravnanja z izgubami in odpadki. Hkrati želijo spodbuditi večjo odločnost v smeri promocije pravičnejšega, bolj trajnostnega in bolj učinkovitega prehranskega sistema.

Po priporočilih FAO in WHO (Svetovne organizacije za zdravje) predstavljata sadje in zelenjava temeljni del zdrave prehrane, zato priporočajo, da naj bi odrasla oseba pojedla vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, rakom, sladkorno boleznijo in debelostjo, kot tudi za preprečevanje pomanjkanja mikrohranil.

»V Evropi smo navajeni, da imamo zelo veliko raznovrstne hrane na voljo vse leto, kar pomeni, da smo pogosto daleč od izvora pridelovanja. Ponosni smo, da smo lansirali to inovativno kartico za spodbujanje lokalne in sezonske porabe sadja in zelenjave, da bi ljudem pomagali do bolj raznolike, uravnotežene, zdrave in trajnostne prehrane.« Laura Fernandez Celemin, generalna direktorica EUFIC.

 

In kaj se bo v okviru Mednarodnega leta sadja in zelenjave dogajalo v Sloveniji?

Izvedli bomo številne promocijske dejavnosti in ozaveščanja potrošnikov o pomenu uživanja sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani, prehranski varnosti in prehranski samooskrbi ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ki ga najdete na tej spletni povezavi.

V Sloveniji smo se na promocijo lokalne hrane odzvali že v preteklosti, ko se je vzpostavila shema šolskega sadja, kasneje shema izbrane kakovosti, ves čas pa pristojno ministrstvo obvešča potrošnike o pomenu samooskrbe in jih usmerja v nakup lokalno pridelane hrane.

Cilj ministrstva je doseči 90% odzivnost kupca na lokalno pridelano hrano, saj navezanost domačega potrošnika na lokalno hrano posledično stabilizira lokalno pridelavo, kar pomeni tudi povečanje pridelave in predelave hrane. Za spodbujanje trajnosti in lokalnosti na področju prehrane je bila v Sloveniji sprejeta tudi resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«.

Eden od pomembnih ciljev Mednarodnega leta sadja in zelenjave je tudi zmanjšanje količin odpadnega sadja in zelenjave v prehranski verigi. Inovativni pristopi, izboljšane tehnologije in infrastruktura so ključnega pomena za povečanje učinkovitosti in produktivnosti v dobavnih verigah sadja in zelenjave ter posledično zmanjšanje izgub in odpadkov.

 

Vir članka