Spomladanska priprava travinja na novo sezono

Krma s travinja (travniki in pašniki) je osnova živinoreje, zato je pomembno, da jo dobro izkoristimo in pripravimo. Delo na travinju se konča in začne v jeseni. V jeseni je treba travinje pripraviti na prezimovanje, da bomo spomladi imeli krmo čim hitreje in da bo le-ta čim boljša.

Ali ste vedeli, da travinje pokrivajo skoraj 60% vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji?

Veliko površin v spomladanskem času kaže kaj klavrno podobo, saj je na njih stara, dolga in suha trava, ki jo je treba pred rastjo odstraniti, se pravi, da jo je najbolje pograbiti oziroma pobranati.

Kositi in grabljati travo ali jo raje požgati?

Košnja in grabljenje je na takih površinah z ostarelo travo zelo težavno opravilo, zato te površine lastniki najraje požgejo. To je v resnici najlažji, hkrati pa najdražji in tudi najnevarnejši način priprave travinja. Zaradi nepredvidljivih posledic (požig gozda, mladih nasadov, hiš …) nikakor ne priporočamo uporabe ognja pri pripravi travinja.

S tem, ko staro travo požgete, toplota ognja poškoduje rastne vršičke kakovostnih vrst trav, hkrati pa toplotno obdela zelenje in manjvrednih trav, ki potem hitreje kalijo. Ogenj ne poškoduje le rastnih vršičkov kakovostnih vrst trav, ampak tudi koristne organizme (deževniki, črvi …) in mikroorganizme (bakterije, glive …), ki spreminjajo organsko snov v hranila, dostopna rastlinam. Na požganih površinah poženejo manj kakovostne trave, ki se težje kosijo.

Kaj moramo vedeti pri silaži (shranjevanju pokošene trave)?

Pri silaži je zelo pomembno, da košnjo opravimo pravočasno, saj ima mlada krma višjo hranilno vrednost. Paziti moramo tudi na čim manj onesnaženja, da ni vmes slučajno kakšnih primesi prsti. Te namreč znižujejo hranilno vrednost in slabšajo razmere za vrenje. Priporočljivo je tudi, da uskladite zmogljivosti strojev za spravilo in tlačenje (zagotovite maksimalni pritisk na krmo). Na koncu pa še poskrbite za hitro in kakovostno pokrivanje, kjer uporabite podfolijo in silos pokrijete ter obtežite z vrečami.

Katero orodje in pripomočke potrebujemo?

V jeseni gredo spet prevelike bilke v prezimovanje in spomladi se postopek zažiganja spet ponovi. S takšnim delom ne morete izboljšati kakovosti krme. Staro, dolgo in suho travo lahko s travnikov spravite tudi s pomočjo travniške brane, da ne gre pregloboko v travno rušo, ali jo kar »zmulčite«.

S travniško brano lahko torej hitro in učinkovito prezračite travno rušo, postrgate mah, izravnate krtine in razdrobite hlevski gnoj. Uporabite jo lahko tudi kot pripomoček za ravnanje vrhnje plasti zemlje ali pa za urejanje raznovrstnih terenov oziroma zemeljskih površin (odlično se obnese tudi v drevesnicah in na golf igriščih). Travniška brana mora biti izdelana iz kakovostnih odpornih materialov, da ji tako zagotavljajo vrhunsko zmogljivost in dolgo življenjsko dobo. Več o takšni travniški brani si lahko preberete tukaj >>.

Odlično orodje za pripravo travinja je tudi česalo, ki je zelo enostavno za uporabo. Več o prednostih in koristih česala pa si lahko preberete tukaj >>.

Kaj pa bližina gozdov in njihova senca na travnate površine?

Ob robovih gozdov se pojavlja grmičevje, ki meče senco na travinje in travna ruša slabše raste – zato je bolj prisoten pojav mahu. To grmičevje je dobro v tem času posekati in odstraniti ter potem kasneje v marcu zasejati s travno-deteljno mešanico. Travinje, ki raste ob robu gozda in bolj na senčni strani, raste na močneje zakisanih tleh. Tukaj še vedno priporočamo, da te površine apnite.

Kako pa je z ročno setvijo?

Travinje, ki je spomladi redko oziroma ima veliko praznih prostorov, bo treba zasejati oziroma dosejati. Po vsaki ročni setvi je treba posejano površino povaljati, saj tako dobimo bolj enakomeren in hitrejši vznik. Valjanje travinja priporočamo na lažjih, pa tudi na težjih tleh, kjer so koreninice travne ruše izgubile stik z zemljo.

S stiskanjem koreninic k zemlji pospešimo in izenačimo rast travne ruše. Spomladansko gnojenje travinja je seveda odvisno od kemične analize tal ter vrste in količine gnoja, ki ga imate doma.

Kaj potrebujejo travinje za dobro in kakovostno rast?

Le v rastni sezoni, ko se listna masa veča, rastline izkoriščajo dušik, pa naj bo ta dušik v mineralnem ali organskem gnojilu. Fosfor in kalij se v bistvu iz tal ne izpirata oziroma ne izhlapevata. Z njima lahko gnojimo na zalogo oziroma eno leto manj, drugo pa več.

Spomladi in za dognojevanje potrebujejo travinje za dobro rast in kakovosten pridelek 40 do 60 kg čistega dušika na hektar. Takšno količino čistega dušika daste z gnojevko, in sicer ne več kot 20 m3 na hektar, ali pa z mineralnimi gnojili, iz katerih preračunate pravilno količino. Dušik iz mineralnih in organskih gnojil rastline sprejmejo le takrat, ko so zelene oziroma ko rastejo – se pravi v vegetaciji. Dušik, ki ga rastline ne izkoristijo, se izpere v podtalje ali izhlapi v zrak in je za rastline izgubljen.

 

Vir: Wildseed