Prispevki

Blaženje posledic spomladanske suše (ustrezni ukrepi za pripravo tal na prve setve in sejanja)

Posledice pomanjkanja vode lahko ublažimo z nekaterimi agrotehničnimi ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje zadrževanja razpoložljive vode v tleh. Prizadetost rastlin je precej odvisna tudi od ustrezne prehranjenosti rastlin ter strukture tal. Negativne posledice suše so mnogo manjše na kmetijskih rastlinah, ki rastejo na težjih ilovnato-glinastih tleh, kot tistih na lahkih peščenih tleh.

Splošni tehnološki ukrepi v času suše

 

Obdelava tal

Z ustrezno obdelavo tal lahko uspešno omilimo posledice suše, vendar je učinkovitost tega ukrepa močno odvisna tudi od strukture tal. V letošnji suhi pomladi je pomembno, da v čim večji meri ohranimo vlago v tleh. Z nepravilnimi postopki obdelave tal (globoko oranje spomladi in puščanje odprte brazde) zapravljamo vlago iz ornice.

V sušnih spomladanskih razmerah pri obdelavi njivskih površin upoštevamo naslednje nasvete:

  • Izogibamo se globokemu oranju, saj z obdelavo presuhih tal dodatno kvarimo njihovo strukturo in povečamo izhlapevanje iz tal.
  • Jeseni preorana tla čim prej poravnamo z lahko klinasto brano (zapremo zimsko brazdo), da zmanjšamo izhlapevanje iz tal.
  • Na ozelenjenih njivskih površinah s prezimnimi dosevki za podor takoj prekinemo vegetacijo:

– Posevek zmulčimo ali z orodji za konzervacijsko (ohranitveno) obdelavo plitvo vdelamo v tla. Za minimalno obdelavo uporabimo diskaste brane ali rahljalnik.

– Posevek poškropimo s herbicidom, počakamo do optimalnega roka za setev posameznih spomladanskih kultur in opravimo direktno setev na strukturnih, lahkih peščenih ali humusnih tleh. Na težjih tleh, razpokanih od suše in v slabem strukturnem stanju, priporočamo minimalno obdelavo.

– Če se ne odločimo za desikacijo ali nimamo orodij za konzervacijsko obdelavo, potem prezimni posevek za podor takoj plitvo podorjemo. Ko njivo preorjemo, brazdo takoj zgostimo z zgoščevalnimi valji in tako zapremo brazdo, da se preveč ne izsuši.

  • Izhlapevanje iz tal lahko dodatno zmanjšamo z zastirko oziroma razporeditvijo rastlinskih ostankov po površini tal. S tem ukrepom izboljšamo tudi vpijanje morebitnih padavin.
  • Če smo opravili setev v sušnih razmerah, po setvi njivo povaljamo, da pritisnemo seme ob talne delce in hkrati zagotovimo kapilarni dvig vode iz globljih plasti tal.
  • Po vzniku rastlin tla večkrat zelo plitvo obdelamo, da preprečimo zaskorjenost površine in prekinemo kapilarni dvig vode do površine ter tako zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal.

Gnojenje

Da rastline bolje prenašajo sušo, je treba vsa leta ustrezno gnojiti na podlagi analize tal, zelo pomembna pa je zlasti optimalna prehranjenost rastlin s kalijem in cinkom. V sušnih razmerah je dostopnost hranil za rastline onemogočena in zato se kljub gnojenju kmalu pokažejo motnje v prehranjenosti rastlin.

Pri gnojenju upoštevamo v sušnih razmerah naslednje nasvete:

  • Izogibamo se gnojenju z granuliranimi gnojili, saj se ne bodo raztopila in v sušnih razmerah ne bodo delovala. Z gnojenjem obvezno počakamo do dežja.
  • Če so rastline že dovolj razraščene (imajo dovolj listne površine) in niso zaradi suše preveč prizadete (sušenje, venenje), jih lahko gnojimo foliarno, tj. preko listov.
  • Dostopnost hranil lahko izboljšamo z namakanjem površine.
  • Po suši opravimo hitri talni ali rastlinski test in tako pred gnojenjem ugotovimo preskrbljenost rastlin z dušikom in na osnovi tega določimo odmerek dušika.

Zatiranje plevelov

V sušnih razmerah se priporoča le mehansko zatiranje plevelov s čim plitvejšo obdelavo tal, ko so pleveli še majhni. Zatiranju s herbicidi se v sušnih razmerah izogibamo.

Posebni tehnološki ukrepi pri posameznih kulturnih rastlinah

Ozimna žita in oljna ogrščica

Zaradi pomanjkanja padavin so posevki ozimnih žit in oljne ogrščice v slabem stanju, še posebej na lahkih, peščenih tleh. Posevke ozimnih žit je treba čim prej pobranati, da se vlaga iz tal ne izgublja po nepotrebnem. Za brananje posevkov so primerne mrežne brane ali česala.

Ker je razrast slaba in nepravilna, bi bilo treba posevke čim prej dognojiti z dušikom, vendar dognojevanje ovirajo sušne razmere, ki preprečujejo dostopnost hranil rastlinam. Treba je spremljati vremensko napoved in ob prvih večjih padavinah dognojiti tako ozimna žita kot tudi oljno ogrščico.

Tekočih živinskih gnojil ne nanašamo v vetrovnem in suhem vremenu (smrad, izgube dušika v zrak – toplogredni plini).

Za hitro dognojevanje na posevkih, kjer že vidno primanjkuje dušika, lahko uporabimo tudi listna dušična gnojila in s tem ublažimo zastoj rasti posevkov.

Kemično zatiranje plevelov v tem času ni priporočljivo za dobro delovanje herbicidov, ki delujejo prek tal; za herbicide, ki delujejo prek listov, pa so pleveli še premajhni. S kemičnim načinom zatiranja počakajmo do primerne vlage v tleh. Herbicide lahko uporabimo le tam, kjer so že zrasli trajni koreninski pleveli.

V tem času priporočamo glede na razvoj posevkov le mehanično zatiranje plevelov, in sicer le česanje posevkov. Tega izvajamo v posevkih, ki so že dobro ukoreninjeni, saj se lahko slabo ukoreninjena žita pri česanju izpulijo.

Trajno travinje

Zaradi plitvega razvoja koreninskega sistema je travinje zelo občutljivo na pomanjkanje padavin. Botanično raznovrstna travna ruša ima večjo sposobnost prilagajanja sušnim razmeram. Na sušo so odpornejše predvsem metuljnice (lucerna), med travami pa navadna pasja trava.

Na lahkih, nagnjenih in plitvih tleh ter delno tudi na srednje težkih tleh je vpliv letošnje suše na travinju opazen v obliki rumene posušene ruše, ki je bila marsikje zaradi zmrzali privzdignjena in je stik ruše s tlemi šibak. Na takih površinah priporočamo valjanje travnikov. Na ta način bomo vzpostavili stik ruše s tlemi, da bo voda prek kapilarnega dviga dostopna ruši. Hkrati povaljamo tudi krtine, ki so na travnikih še dodaten problem.

Valjanje lahko opravimo s težkimi valjarji ali pa tudi improviziramo (npr. gradbena železna mreža za betoniranje, ki jo obtežimo). Ostro brananje bi povzročilo le še večjo škodo na travniku.

Suho spomladansko vreme je primerno za česanje travne ruše. Česanje travnikov lahko opravimo s česali ali s travniškimi branami. Namen česanja travnikov je zračenje travne ruše, odstranjevanje odmrlih rastlin in mahu ter ravnanje krtin. Česanje travne ruše opravimo v suhem vremenu, pred pričakovanimi padavinami.

 

Gnojenje travnikov z mineralnimi gnojili opravimo, ko travna ruša povsem ozeleni in je trava visoka vsaj 5 cm.

Na težjih tleh je problem suše manjši in bodo zgoraj navedeni ukrepi bolj učinkoviti. Tudi tu v tem obdobju ne priporočamo ostrega brananja, ker bi rušo v teh razmerah preveč raztrgalo in privzdignilo.

Trenutno priporočeni ukrepi so naslednji:

  • grabljenje suhe organske snovi in vejevja ter odstranjevanje s travinja,
  • valjanje travnikov in ravnanje krtin, da stisnemo pretrgan koreninski sistem z zemljo.

Zelenjadnice

Zelenjadnice so zaradi suše prizadete zlasti na Primorskem. Najbolj so prizadete prezimne zelenjadnice, kot so cvetača, ohrovt, zelje, radič in por. Zaradi suše je treba namakati tudi čebulnice. Na tem območju Slovenije se trenutno sadi zgodnje glavnato zelje, glavnati ohrovt in zgodnje sorte cvetače. Vse te kulture je treba takoj po sajenju namakati, da se dobro ukoreninijo. Za preprečevanje izhlapevanja vode se priporoča zastiranje tal.

V ostalih delih Slovenije trenutno sejemo čebulo in sadimo česen, na prosto pa se presaja le solata. Za ohranjanje vlage se priporoča hitro zapiranje zimske brazde – plitva obdelava tal, pri sajenju solate pa uporaba folije, pod katero se namestijo namakalne cevi. Tik pred presajanjem (v dnevu presajanja) se sadik ne zaliva, dan pred presajanjem pa se sadike zalije s pripravki za preprečevanje stresa – aminokislinski in vitaminski kompleksi ali izvlečki morskih alg. Osnovno gnojenje z dušikom se zmanjša, saj je previsoka založenost tal z dušikom in posledično prehranjenost rastlin lahko vzrok še večjih potreb rastlin po vodi. Z dušikom raje kasneje listno ali talno dognojimo. V rastlinjakih pa je seveda potrebno redno namakanje. Namakamo zmerno, saj so nekoliko bolj suhe rastline manj občutljive na nizke nočne temperature v neogrevanih rastlinjakih.

Sadovnjaki in jagodičevje

Tehnološki ukrepi v trajnih nasadih, s katerimi delno ublažimo posledice pomanjkanja padavin:

  • vrstni prostor mora biti čist – brez plevelov (okopavanje ali površinsko odstranjevanje), saj so pleveli konkurenčni porabniki vode,
  • v sušnem obdobju je potrebno redno mulčenje medvrstnega prostora, da zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal in rastlin v ozračje.

Trajni nasadi največ vode potrebujejo pred začetkom cvetenja in 4 tedne po tem, ko v plodičih poteka delitev celic. V primeru nadaljnjega sušnega obdobja bo treba namakati (kjer je to mogoče). Namakanje moramo izvajati strokovno glede na tip tal, temperaturo in potrebe sadne vrste.

V nasadih jagod, ki so že pokriti s tuneli, se je vegetacija že začela. V tleh, kjer je ugotovljena suša, je treba začeti z namakanjem. Odmerke vode prilagodimo tipu tal in fenofazi rastline.

Setev koruze, sajenje krompirja

Če želite pripraviti njivo za setev koruze ali sajenje krompirja, priporočamo, da s pripravo zemlje nekoliko počakate do ustrezne vlažnosti tal. Na njivah, kjer bi morebitne večje količine dežja v aprilu za dlje časa onemogočile dostop in obdelavo tal, je treba opraviti osnovno obdelavo (oranje) ob hkratni takojšnji poravnavi brazd oziroma zapiranju brazd in s tem zadrževanju talne vlage. Sveže zorana njiva namreč ne sme biti izpostavljena soncu, ker pride do dodatne izgube vlage v tleh.

 

Spomladanska priprava travinja na novo sezono

Krma s travinja (travniki in pašniki) je osnova živinoreje, zato je pomembno, da jo dobro izkoristimo in pripravimo. Delo na travinju se konča in začne v jeseni. V jeseni je treba travinje pripraviti na prezimovanje, da bomo spomladi imeli krmo čim hitreje in da bo le-ta čim boljša.

Ali ste vedeli, da travinje pokrivajo skoraj 60% vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji?

Veliko površin v spomladanskem času kaže kaj klavrno podobo, saj je na njih stara, dolga in suha trava, ki jo je treba pred rastjo odstraniti, se pravi, da jo je najbolje pograbiti oziroma pobranati.

Kositi in grabljati travo ali jo raje požgati?

Košnja in grabljenje je na takih površinah z ostarelo travo zelo težavno opravilo, zato te površine lastniki najraje požgejo. To je v resnici najlažji, hkrati pa najdražji in tudi najnevarnejši način priprave travinja. Zaradi nepredvidljivih posledic (požig gozda, mladih nasadov, hiš …) nikakor ne priporočamo uporabe ognja pri pripravi travinja.

S tem, ko staro travo požgete, toplota ognja poškoduje rastne vršičke kakovostnih vrst trav, hkrati pa toplotno obdela zelenje in manjvrednih trav, ki potem hitreje kalijo. Ogenj ne poškoduje le rastnih vršičkov kakovostnih vrst trav, ampak tudi koristne organizme (deževniki, črvi …) in mikroorganizme (bakterije, glive …), ki spreminjajo organsko snov v hranila, dostopna rastlinam. Na požganih površinah poženejo manj kakovostne trave, ki se težje kosijo.

Kaj moramo vedeti pri silaži (shranjevanju pokošene trave)?

Pri silaži je zelo pomembno, da košnjo opravimo pravočasno, saj ima mlada krma višjo hranilno vrednost. Paziti moramo tudi na čim manj onesnaženja, da ni vmes slučajno kakšnih primesi prsti. Te namreč znižujejo hranilno vrednost in slabšajo razmere za vrenje. Priporočljivo je tudi, da uskladite zmogljivosti strojev za spravilo in tlačenje (zagotovite maksimalni pritisk na krmo). Na koncu pa še poskrbite za hitro in kakovostno pokrivanje, kjer uporabite podfolijo in silos pokrijete ter obtežite z vrečami.

Katero orodje in pripomočke potrebujemo?

V jeseni gredo spet prevelike bilke v prezimovanje in spomladi se postopek zažiganja spet ponovi. S takšnim delom ne morete izboljšati kakovosti krme. Staro, dolgo in suho travo lahko s travnikov spravite tudi s pomočjo travniške brane, da ne gre pregloboko v travno rušo, ali jo kar »zmulčite«.

S travniško brano lahko torej hitro in učinkovito prezračite travno rušo, postrgate mah, izravnate krtine in razdrobite hlevski gnoj. Uporabite jo lahko tudi kot pripomoček za ravnanje vrhnje plasti zemlje ali pa za urejanje raznovrstnih terenov oziroma zemeljskih površin (odlično se obnese tudi v drevesnicah in na golf igriščih). Travniška brana mora biti izdelana iz kakovostnih odpornih materialov, da ji tako zagotavljajo vrhunsko zmogljivost in dolgo življenjsko dobo. Več o takšni travniški brani si lahko preberete tukaj >>.

Odlično orodje za pripravo travinja je tudi česalo, ki je zelo enostavno za uporabo. Več o prednostih in koristih česala pa si lahko preberete tukaj >>.

Kaj pa bližina gozdov in njihova senca na travnate površine?

Ob robovih gozdov se pojavlja grmičevje, ki meče senco na travinje in travna ruša slabše raste – zato je bolj prisoten pojav mahu. To grmičevje je dobro v tem času posekati in odstraniti ter potem kasneje v marcu zasejati s travno-deteljno mešanico. Travinje, ki raste ob robu gozda in bolj na senčni strani, raste na močneje zakisanih tleh. Tukaj še vedno priporočamo, da te površine apnite.

Kako pa je z ročno setvijo?

Travinje, ki je spomladi redko oziroma ima veliko praznih prostorov, bo treba zasejati oziroma dosejati. Po vsaki ročni setvi je treba posejano površino povaljati, saj tako dobimo bolj enakomeren in hitrejši vznik. Valjanje travinja priporočamo na lažjih, pa tudi na težjih tleh, kjer so koreninice travne ruše izgubile stik z zemljo.

S stiskanjem koreninic k zemlji pospešimo in izenačimo rast travne ruše. Spomladansko gnojenje travinja je seveda odvisno od kemične analize tal ter vrste in količine gnoja, ki ga imate doma.

Kaj potrebujejo travinje za dobro in kakovostno rast?

Le v rastni sezoni, ko se listna masa veča, rastline izkoriščajo dušik, pa naj bo ta dušik v mineralnem ali organskem gnojilu. Fosfor in kalij se v bistvu iz tal ne izpirata oziroma ne izhlapevata. Z njima lahko gnojimo na zalogo oziroma eno leto manj, drugo pa več.

Spomladi in za dognojevanje potrebujejo travinje za dobro rast in kakovosten pridelek 40 do 60 kg čistega dušika na hektar. Takšno količino čistega dušika daste z gnojevko, in sicer ne več kot 20 m3 na hektar, ali pa z mineralnimi gnojili, iz katerih preračunate pravilno količino. Dušik iz mineralnih in organskih gnojil rastline sprejmejo le takrat, ko so zelene oziroma ko rastejo – se pravi v vegetaciji. Dušik, ki ga rastline ne izkoristijo, se izpere v podtalje ali izhlapi v zrak in je za rastline izgubljen.

 

Vir: Wildseed