Kako shraniti presežek bučk – od zamrzovanja do sušenja

Bučke sodijo med najbolj radodarne poletne vrtnine. Ko začnejo obilno roditi, lahko skoraj vsak dan poberemo nov plod, zato jih včasih težko porabimo sproti.

Najokusnejše so mlade, čvrste bučke z nežno lupino in še nerazvitimi semeni, vendar so uporabni tudi večji plodovi. Ker vsebujejo veliko vode in sveži ne zdržijo prav dolgo, je presežek najbolje čim prej predelati, zamrzniti, vložiti ali posušiti.

Sveže bučke hranimo le krajši čas

Za shranjevanje izberemo zdrave, nepoškodovane in čvrste plodove. Preden jih pospravimo, jih ne umivamo, saj lahko dodatna vlaga pospeši razvoj plesni in gnitje. Zemljo ali drugo umazanijo le nežno obrišemo, bučke pa operemo tik pred uporabo.

V hladilniku jih shranimo v predalu za zelenjavo, jih redno pregledujemo in najprej porabimo tiste, ki se začnejo mehčati ali imajo poškodovano lupino.

Večje in zrelejše bučke imajo pogosto tršo lupino in večja semena. Takšne olupimo, jim odstranimo sredico, meso pa uporabimo za juhe, omake, polpete, nadeve, narastke ali pecivo.

Zamrzovanje je najpreprostejša rešitev

Zamrzovanje je eden najhitrejših načinov, kako shraniti večjo količino bučk. Ker vsebujejo veliko vode, po odmrzovanju niso več tako čvrste kot sveže, zato jih pozneje uporabimo predvsem v juhah, omakah, enolončnicah, narastkih in drugih kuhanih jedeh.

Mlade bučke operemo, odstranimo peclje ter jih narežemo na približno centimeter debele rezine ali kocke. V vreli vodi jih blanširamo približno tri minute, nato jih takoj prestavimo v ledeno mrzlo vodo. Dobro jih odcedimo in osušimo.

Da se med zamrzovanjem ne sprimejo v večjo kepo, jih najprej razporedimo v eni plasti po pladnju in zamrznemo. Nato jih prestavimo v vrečke ali posode, iz njih odstranimo čim več zraka in označimo datum shranjevanja. Tako lahko pozneje vzamemo le toliko bučk, kot jih potrebujemo.

Zelo praktično je tudi zamrzovanje naribanih bučk, ki jih lahko uporabimo za polpete, narastke, bučkin kruh, mafine ali pecivo. Naribamo jih in razdelimo v količine, ki jih običajno potrebujemo za posamezen recept. Za boljše ohranjanje kakovosti jih lahko pred zamrzovanjem eno do dve minuti blanširamo v sopari. Po odmrzovanju se iz njih izloči precej tekočine, zato jo glede na recept odlijemo ali bučke rahlo ožamemo.

Zamrznemo lahko tudi že pripravljene jedi, denimo bučkino juho, omako za testenine, zelenjavni namaz ali polpete. Tako hkrati porabimo veliko pridelka in si pripravimo hiter obrok za poznejše mesece.

Sušene bučke zavzamejo malo prostora

Sušenje je dobra rešitev, kadar je zamrzovalnik že poln ali želimo pridelek shraniti brez porabe energije v naslednjih mesecih. Najprimernejše so mlade, zdrave bučke brez poškodb.

Narežemo jih na enakomerno tanke kolobarje, trakove ali manjše kocke. Sušimo jih v sušilniku pri približno 57–60 °C, dokler niso povsem suhe. Čas sušenja je odvisen od debeline kosov, vsebnosti vode in zmogljivosti sušilnika, zato se namesto na uro zanašamo predvsem na njihovo strukturo. Dobro posušene rezine so suhe, čvrste in pogosto krhke.

Tanke rezine lahko pred sušenjem rahlo začinimo in pripravimo kot zelenjavni prigrizek. Kocke ali trakove pozneje dodajamo juham, omakam in enolončnicam, kjer se ponovno navlažijo in navzamejo okusa jedi. Posušene bučke lahko tudi zmeljemo v prah, ki ga uporabljamo za zgostitev juh in omak ali kot dodatek testu in zelenjavnim jedem.

Pred shranjevanjem jih popolnoma ohladimo. Spravimo jih v nepredušno zaprte kozarce ali posode ter hranimo v suhem, hladnem in temnem prostoru.

Bučke lahko tudi vložimo

Za vlaganje so najprimernejši mladi, čvrsti in ozki plodovi. Narežemo jih na kolobarje, trakove ali paličice ter vložimo v kis ali fermentiramo v slanici. Dobro se ujemajo s čebulo, česnom, koprom, gorčičnimi semeni, poprom in drugimi začimbami.

Pripravimo lahko kisle bučkine rezine, sladko-kisle bučke, mešano vloženo zelenjavo ali zelenjavni namaz. Bučke pri vlaganju praviloma dobro ohranijo strukturo, zato lahko v nekaterih receptih nadomestijo tudi kumare.

Pomembno je, da uporabljamo preverjen recept in ne spreminjamo predpisanega razmerja med zelenjavo, kisom in vodo. Kis mora imeti navedeno ustrezno kislost. Bučke so živilo z nizko vsebnostjo kislin, zato jih ni varno zgolj napolniti v kozarce in toplotno obdelati brez zadostne količine kisline. Navadno konzerviranje nekisanih bučk za domačo shrambo zato ni priporočljivo.

Iz presežka pripravimo namaze

Bučke lahko z dodatkom čebule, česna, zelišč in oljčnega olja počasi dušimo, dokler se ne zmehčajo v gost zelenjavni namaz. Tega razdelimo v manjše posodice in zamrznemo. Pozneje ga uporabimo kot namaz za kruh, prilogo, dodatek testeninam ali osnovo za zelenjavno omako.

Večjo količino lahko predelamo tudi v ratatouille, zelenjavno omako, juho ali maso za polpete ter pripravljene jedi zamrznemo v manjših porcijah. Nekatere omake in zelenjavne mešanice lahko shranimo tudi v kozarcih, vendar le po preverjenem receptu z natančno določenim razmerjem sestavin in ustreznim postopkom toplotne obdelave. Bučkin kruh, mafini in drugo pecivo se prav tako dobro zamrznejo. Tako shranimo že pripravljen izdelek, ki ga moramo pozneje le odmrzniti ali pogreti.

Tudi velike bučke so uporabne

Bučke pogosto zrastejo hitreje, kot pričakujemo. Če kakšen plod na vrtu spregledamo, lahko v nekaj dneh postane zelo velik. To še ne pomeni, da ga moramo zavreči.

Večje bučke olupimo, po dolžini prerežemo in odstranimo zrela semena ter mehko sredico. Čvrsto meso naribamo ali narežemo ter uporabimo za juhe, omake, polpete, narastke, nadeve in pecivo. Prav večji plodovi so zaradi svoje količine primerni za sušenje, kuhanje namazov ali zamrzovanje naribanega mesa v odmerjenih porcijah.

Od poletnega presežka do zimske zaloge

Bučke so veliko več kot hitro pripravljena poletna priloga. Z zamrzovanjem, sušenjem, vlaganjem in predelavo v namaze ali pripravljene jedi lahko obilni pridelek uporabimo še dolgo po koncu sezone. Najpomembneje je, da predelamo čim bolj sveže in zdrave plodove, način shranjevanja pa izberemo glede na to, kako jih bomo pozneje uporabili. Tako se poletni presežek spremeni v praktično in raznoliko zalogo za hladnejši del leta.

Tekst:
N. G.