Vrtnarska jesen

Ko se poletje zaključuje, na vrtu nikakor ni čas za počitek. Vrt nagradi v jesenskih mesecih svojega lastnika z (izdatnim) pridelkom. Če smo bili pridni, če smo dovolj zalivali, če smo dovolj skrbeli za zdravje naših rastlin, se bomo lahko pohvalili z obilno letino. Predvsem letos je resnično pomembno, da smo vrt ogromno zalivali. Da pa ne pozabimo, kaj lahko vse še v jesenskih mesecih sejemo, sadimo, si poglejmo spodaj.

September na vrtu

Septembra se poletje prevesi v jesen. Dnevi se skrajšajo, konec meseca začne listje na drevesih spreminjati barvo in pojavijo se lahko prve slane (predvsem v višjih legah).

September je čas za sajenje trajnic in zimzelenih rastlin. V zemljo posadimo čebulice zgodaj spomladi cvetočih čebulnic. Sedaj je tudi čas za sejanje trate.

V sadnem vrtu obiramo hruške, grozdje in nekatere sorte jabolk. Sadimo maline in rabarbaro. Še zadnjič pognojimo jagode.

V zelenjavnem vrtu pobiramo zrelo zelenjavo. Fižola in graha ne izpulimo, temveč ga odrežemo tik nad zemljo, da v zemlji ostanejo korenine, ki z dušičnimi gomoljčki izboljšajo zemljo. Sejemo zimsko zelenjavo, kot je zimska solata, špinača, redkvice in motovilec. Na izpraznjene grede posejemo rastline za zeleno gnojenje.

Kaj pa sejemo v septembru?

Motovilec lahko sejemo na površino, kjer so prej rasle druge vrtnine in so do sedaj že zapustile vrt (npr. krompir, čebula, česen …). Sejemo ga namreč v avgustu in septembru, vendar ne na površine, na katerih je prej rasla solata. Seme kali od 8 do 14 dni. Motovilec raste tudi pri temperaturi 4° C in prezimi celo pri temperaturi do -15° C. Pridelek bomo lahko pobirali že jeseni, pa tudi prihodnjo pomlad.

Špinačo lahko prav tako sejemo v septembru. Po setvi posevek zalivamo. Špinačo sejemo na stalno mesto in sicer v 2 cm globoke vrste, ki so od 20 do 25 cm narazen. Špinača bolje uspeva na toplejših legah. Priporočamo, da špinačo nabirate zjutraj, saj ima takrat najboljši okus. Mlade liste si lahko pripravimo v solati, iz starejših pa kuhano špinačo. Lahko obirate le listke, lahko pa odrežete kar celotno rastlino, in sicer 2,5 cm nad tlemi.

Blitva je vrtnina, ki jo na naše vrtove in njive sejemo v septembru ter oktobru, pridelek pa pobiramo od konca oktobra pa vse do marca. Preko zime priporočamo, da posevek pokrijete s kopreno. Glavna setev blitve sicer poteka spomladi, takrat lahko blitvo režemo skozi celo leto, in če so zime mile, lahko blitva na prostem tudi prezimi. Ko blitvo režemo, pustimo spodnjih 5 cm nedotaknjenih. Prav tako pa bodimo pozorni, da listi ne zrastejo preveč. Za liste, večje od 25 cm, namreč velja, da lahko postanejo slabšega okusa oziroma bolj nitasti.

Črno redkev lahko sejemo še do konca septembra oziroma odvisno od vremenskih razmer. Pridelek pa bomo pobirali vse do pozne jeseni. Črno redkev lahko tudi precej dolgo v zimo skladiščimo. Belo meso je prijetnega pekočega okusa in ga po želji dodajamo solatam. Črna redkev je sicer znana kot zdravilna rastlina, saj lahko njene zdravilne lastnosti uporabimo proti obolenju žolča in jeter ter za izboljšanje stanja ožilja.

Zimska solata Posavka je zimska krhkolistna domača sorta, ki spomladi oblikuje hrustljave rumenozelene glavice z rdečim navdihom. Sejemo jo od srede avgusta do konca septembra v razmiku enega tedna večkrat zapored. Seme solate kali 8-20 dni. Sejemo jo lahko med por, ohrovt in česen. Da bolje prezimi, jo prekrijemo s kopreno. Gnojimo zmerno, najbolje s kompostom, saj preveč dušika v tleh spodbuja gnilobo.

Oktober na vrtu

Mesec oktober je mesec, ko precej časa porabimo za shranjevanje pridelkov. Kmetje pospravljajo še zadnjo koruzo in pripravljajo njive na setev ozimnih žit ali na počitek prek zime. Pred samo setvijo je potrebno njive urediti in pripraviti. V veliko pomoč vam bosta tudi prednji drobilnik grinder in drobilnik terasofter.

Ravno tako je potrebna priprava našega vrta na zimski počitek. Drevje v okrasnem vrtu spremeni barvo. Iz zelene preide v rumenkasto, nato rdečkasto in na koncu rjavo barvo.

V oktobru je primeren čas za sajenje dreves, grmov, vrtnic in živih mej. Presajamo grme. Posadimo vse pomladanske čebulnice. Presajamo in delimo trajnice. Zadnjič pokosimo trato.

V sadovnjaku pobiramo zrelo sadje in ga shranjujemo za zimo. V veliko pomoč pri spravilu nam je tudi nakladalni plato loader. Sadimo sadna drevesa, ribez, kosmulje in drugo jagodičevje.

V zelenjavnem vrtu pospravljamo zrelo zelenjavo. Solato prekrijemo s plastičnim predorom ali plastičnimi okvirji s pokrovi. V toplih in sončnih dneh jih odkrijemo, zvečer pa ponovno pokrijemo, da zaščitimo pred nizkimi temperaturami. Paradižnike z nedozorelimi plodovi odrežemo pri tleh in jih obesimo na glavo v toplem prostoru. Paradižniki bodo počasi dozoreli. Konec meseca poberemo vso zelenjavo, ki ne bo ostala na gredah pozno v zimo, grede zrahljamo in pognojimo ter zastremo.

Koristni nasveti za sajenje čebulic

Jeseni sadimo spomladanske čebulice. Narcise, tulipani, hijacinte in druge spomladi cvetoče čebulnice potrebujejo določeno obdobje nizkih temperatur, da začno poganjati.

Čas sajenja čebulnic je od konca septembra do novembra oziroma vse do zmrzali. Pri sajenju upoštevamo navodila na embalaži, glede na globino sajenja in višino rasti. Na splošno velja pravilo: čebulico posadimo približno dvakrat globlje od njene velikosti.

Sajenje vrtnic

Vrtnice sadimo pozno v jeseni, ko tla še niso zmrznjena. V tem času je šok ob presaditvi najmanjši, razvijejo se nove korenine, vendar jih je potrebno dodatno zaščititi. Vrtnice, posajene v jeseni, bodo naslednje leto lepše in bolj čvrste.

Vrtnice, ki že rastejo na stalnih mestih, pred mrazom zaščitimo s prstjo, šoto ali preperelim hlevskim gnojem vsaj 15 cm visoko nad nivojem sajenja.

Sadilne razdalje: grmičaste vrtnice sadimo 45 do 60 cm narazen, za mini vrtnice je dovolj 30 cm.

Vrtnice potrebujejo sončen in zračen prostor. Sadimo jih na jugovzhodni ali jugozahodni strani. Uspevajo v vseh vrstah tal. Zemlja, v kateri uspevajo, mora biti bogata, pH rahlo kisla in ne prevlažna. Če je zemlja pretežka, dodamo kompost in pesek.

Trajnice

So večletne zelnate rastline. Pri večini trajnic nadzemni del jeseni odmre, podzemni del pa prezimi in spomladi poženejo novi poganjki. Med trajnicami so zelnate rastline s korenino, čebulnice, trajne gomoljnice, trajne trave, praproti, trajne močvirske in vodne rastline.

Večino trajnic lahko sadimo ali presajamo še v oktobru.

Okrasna drevesa in grmovnice

Ko se odločimo za izvedbo novih zasaditev in gredic, je oktober zelo ugoden mesec, če nam le vreme dopušča in tla niso preveč mokra. Izbira je zelo pestra in vse do zmrzovanja zemlje imamo čas, da uresničimo načrte, ki smo si jih pripravili za letošnjo jesen.

Zelenjavni vrt

Pobiramo zimsko korenje, kolerabo, endivijo, rdečo peso in gomolje zelene. Prav tako zavarujemo jesenske posevke špinače, motovilca in zimske solate. Prazne gredice pokrijemo s kompostom ali na grobo prelopatimo in zemljo pustimo čez zimo v grudah, da dobro zmrzne.

Konec jeseni na vrtu v novembru

Dež, megla in nizke temperature so običajne za november, vendar pa so lahko novembra še številni dnevi topli in suhi. Drevje običajno v tem mesecu dokončno odvrže listje, ki ga lahko zberemo in kompostiramo.

Če vreme omogoča, še vedno lahko sadimo drevesa in grme. Trajnice porežemo in prekrijemo s plastjo grobega komposta ali druge zastirke. Sadimo čebulice narcis in tulipanov.

V sadovnjaku še vedno lahko sadimo drevesa in pobiramo zadnje zrele sadeže. Na debla dreves namestimo lepljive trakove, da ujamemo škodljivce.

Z zelenjavnih gred pospravimo pozno korenje, peso in zeleno. Kodrasti in brstični ohrovt pustimo na gredah do zmrzali. Naredimo visoko gredo.

 

VIR: gardenersworld