Prizadeto kmetijstvo zaradi suše
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) posredovala prve ocene stanja in škode zaradi pomanjkanja padavin. Kmetijska suša se pojavlja skoraj po vsej Sloveniji, stanje na prizadetih območjih zaradi suše in vročine je zaskrbljujoče, saj so kmetje marsikje že izgubili velik del pridelka in s tem vir zaslužka. KGZS zato zahteva, da MKGP na osnovi ocene pripravi program in predlog finančne pomoči prizadetim kmetijam.
Najbolj je prizadeta koruza
Po podatkih KGZS je od poljščin še najbolj prizadeta koruza, ki predvsem na lahkih peščenih tleh ne bo niti oblikovala storžev oziroma bodo ti zelo majhni in poškodovani. Ocenjujejo, da bo pridelek v povprečju od 40 do 50 % manjši, ponekod lahko govorimo tudi o od 80- do 100-odstotnem izpadu pridelka.
Siliranje koruze v suši
Koruzna silaža je pomembna sestavina krmnega obroka za govedo. Včasih se je z njo krmilo le v zimskem in spomladanskem času, sedaj pa jo na veliko kmetijah krmijo preko celega leta. Letos bo na količino pridelka in na čas siliranja koruze močno vplivala suša. Nekatere koruze so visoke le okrog 130 cm in brez razvitih storžev. Tudi pri nekaterih koruzah, ki so dosegle normalno višino, so se storži slabo razvili ali jih sploh ni.
Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša?
Za kakovost silaže iz prizadete koruze je ključna določitev najprimernejšega časa za siliranje. Gre za eno od najzahtevnejših odločitev, ki jih moramo sprejeti pri pridelovanju krme. Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Še bolje od 320 – 370 g sušine na kg. Neprizadeta koruza doseže primerno vsebnost sušine v voščeni zrelosti, za prizadeto koruzo pa je značilno naslednje: − Storži so slabo razviti ali pa jih sploh ni. Zaradi majhnega deleža storžev ne moremo računati, da se bo vsebnost sušine v celi rastlini povečala na račun velike vsebnosti sušine v storžih.
Zaradi majhnega deleža storžev je torej vsebnost sušine v celi rastlini manjša, kot bi pričakovali na podlagi ocene zrelosti zrnja. − Vsebnost sušine v koruznici je zelo variabilna. Ta je lahko ob začetku suše kljub močni prizadetosti rastlin (posušeni listi) podobna kot pri neprizadeti koruzi (le od 200 do 300 g na kg), kasneje pa se lahko v kratkem času poveča na 500 g na kg in več. Zaradi velike vsebnosti sušine v koruznici je lahko po daljšem sušnem obdobju vsebnost sušine v celi rastlini večja, kot bi pričakovali na podlagi ocene zrelosti zrnja. Zaradi teh značilnosti velja pravilo, da pri prizadeti koruzi ocenjujemo primernost časa za siliranje na podlagi vlage v celi rastlini.
Za določitev najprimernejšega časa za siliranje priporočamo določitev vlage s sušenjem cele koruzne rastline. Vse druge metode so le približne. Za grobo oceno primernosti za siliranje prizadete koruze, ki ima storže, lahko upoštevamo, da je primerna za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. To priporočilo pa je zgolj okvirno, saj je vizualna ocena vsebnosti sušine v koruznici zelo nezanesljiva. Pogosto se zgodi, da je koruza na videz že povsem suha, pa je notranjost stebel še vlažna in se bomo za žetev odločili prehitro. Izkušnje kažejo, da koruznica v gobastem tkivu stebel dolgo časa zadržuje vlago, nato pa jo v kratkem času odpusti.
Prav zaradi tega je najprimernejše obdobje za žetev prizadete koruze zelo kratko, krajše kot pri neprizadeti koruzi. V bližnji prihodnosti ni napovedanih občutnejših padavin. Težko je napovedati, kako hitro se bo koruza sušila oziroma pridobivala na sušini.
Optimalnega časa za siliranje še ni možno napovedati. Kmetovalcem svetujemo, da naj redno pregledujejo koruzne njive in občasno določijo vlago s sušenjem cele koruzne rastline. Ko bo imela cela rastlina sušino med 300 in 400 g na kg, je optimalni čas za žetev.
Kako določimo vlago v koruzni rastlini? Tri povprečne koruze na drobno zrežemo in odtehtamo vzorec za sušenje. Lahko vzorec delno posušimo na soncu, nato še na temperaturi 60 stopinj. Stehtamo suh vzorec in iz razlike v teži izračunamo sušino v vzorcu, ki smo ga dali sušit. Upoštevamo, da je po sušenju v vzorcu ostalo še 5,5% higroskopske vlage.
Ostali pridelki
Pri drugih žitih ocenjujemo izpad pridelka v povprečju 40 %, pri bučah in krompirju pa za 30 do 50 % manjši pridelek. Pri hmelju bo pridelek zmanjšan za okrog 40 %.
Izpad pridelka na travinju in travno-deteljnih mešanicah ocenjujemo v povprečju na okrog 50 %, v nekaterih predelih pa tudi do 90%.
V pridelavi zelenjave in sadja so največ škode povzročile visoke temperature, saj so listi ter plodovi ožgani, drobni in prisilno dozorevajo. Pridelki na vrtninah in sadju bodo nižji za vsaj 40 %, ponekod tudi od 80 do 100 %.
Tudi pri vinski trti, ki je na sušo sicer precej odporna, se kažejo vidni znaki pomanjkanja vode. Listi in grozdi venijo, bledijo in odpadajo. Pridelek bo lahko zmanjšan tudi do 50 %.
Veliko težav imajo živinorejci, ki že zdaj zaradi močno zmanjšanega pridelka travinja težko zagotavljajo krmo za živali, obeta pa se še velik izpad pridelka koruze. Na območjih, kjer je izpad krme velik, so kmetje že prisiljeni zmanjševati stalež živali, morebiten dokup krme pa bo močno vplival na ekonomičnost kmetij.
Pobuda na MKGP
KGZS na osnovi navedenih ocen ugotavlja, da je na kmetijskih rastlinah že nastala nepopravljiva škoda in zato se daje MKGP pobudo, da se pristopi k pripravi ocene škode v kmetijski pridelavi zaradi suše in visokih temperatur v letu 2022.
Zbornica zato zahteva, da se na osnovi ocene pripravi program in predlog finančne pomoči prizadetim kmetijam, izvede predčasno izplačilo kmetijskih podpor ter zniža oziroma odpiše prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter najemnine za kmetijska zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
VIR: KGZS