Dobrote slovenskih kmetij – recite DA lokalnim pridelkom

/in /by

V mesecu maju so na KGZ izvedli predavanje z naslovom Dobrote slovenskih kmetij – bližnjica do prodaje in nakupa lokalnih pridelkov.

V živo ste pa lahko tudi obiskali festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekal od 20. do 22. maja na Ptuju.

S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih 30 letih kmetijam omogočeno, da so svoja tradicionalna znanja in prakse oblikovali v visoko kakovostne izdelke. Strokovno ocenjevanje in podelitev priznanj za kakovost je spodbujalo kmetije k dvigu kakovosti izdelkov in k njihovemu ohranjanju. Tradicija in sodobnost sta tako z roko v roki pripravila ponudbo, ki vstopa v vaše domove.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so tisti vir dohodka, ki marsikatero kmetijo ohranjajo pri življenju. Na predavanju so udeleženci lahko izvedeli, kaj pravzaprav so dopolnilne dejavnosti na kmetiji in kateri je njihov temeljni namen, kdaj je smiselno pridobiti dovoljenje za izvajanje dopolnilnih dejavnosti, katere vrste poznamo, kako z njimi poslujemo in komu so namenjene. Udeleženci predavanja so imeli tudi možnost postavljanja vprašanj in odprtega pogovora.

V lanskem letu so na KGZ predstavili portal Dobrote slovenskih kmetij, ki omogoča prikaz tržne ponudbe pridelkov in izdelkov ponudnikov, ki sodelujejo pri ocenjevanju izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. Sodelovanje na ocenjevanju je nujen pogoj, saj tako lahko predstavljamo izdelke preverjene kakovosti. Na predavanju so bili predstavljeni pogoji sodelovanja na portalu, prikaz vpisa ponudbe, ki omogoča, da se ponudba predstavi končnemu kupcu, javnim zavodom, gostinstvu, hotelom in drugim.

Če bi si želeli ogledati video posnetek, je na voljo TUKAJ ali pa kliknete na spodnjo sliko.

 

Vir: KGZ

Kaj sejemo in sadimo v mesecu juniju?

/in /by

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so (oz. bodo) ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski pridelek sveže domače zelenjave. V tem času pobiramo tudi vrtnine, ki smo jih sadili in sejali v zgodnji pomladi.

V spodnjem video posnetku Miša Pušenjak s KGZ Maribor svetuje o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se oz. se bodo spraznile v juniju.

Med drugim boste spoznali, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje. Pred boleznimi je treba krepiti tudi paradižnik, fižol in ostale rastline na vrtu.

Za poletje izberite primerno zastirko

V času sajenja je treba pomisliti tudi na to, da poleti tla nikoli niso gola. Za zastirko je najbolj priročna kar pokošena trava z zelenic. Uporabimo lahko svežo travo in jo večkrat dodajamo na gredice v tankih slojih, ki so debeli cca. 2 cm. Tako nam na vrtu trava ne bo gnila, razgradila se bo hitro, zato jo na gredice dodajamo večkrat.

Zelo dobra je tudi poletna zastirka iz ovčje dlake (volne), ki ob dežju vpije velike količine vode in jo poleti počasi oddaja rastlinam. Ovčja dlaka je odličen izolator pred poletnimi sončnimi žarki, ker varuje tla pred vročino in poletnimi nevihtami, ki zbijajo tla.

Kaj še lahko sejemo v juniju?

Junij je prvi poletni mesec. Padavin je v tem mesecu še dovolj, zato hitro zapolnite prazne gredice. Še vedno lahko sejemo sladko koruzo, korenček, peteršilj. Tudi za setev rdeče pese in nizkega fižola še niste prepozni.

Korenček, peteršilj in rdečo peso redno redčite. S tem procesom hkrati rahljate tudi tla. To na rastline deluje zelo blagodejno, saj po poletnih nalivih v tla sprostite zrak. Če je padavin premalo, je treba poskrbeti tudi za namakanje.

Če imate radi cvetačo in brokoli, ju lahko sejete v senco visokega fižola in sladke koruze, saj ne prenašata poletne vročine.

Vrt redno namakamo in rahljamo tla

V juniju je treba skrbeti za ustrezno vlago v tleh. Če na to pozabite, se lahko pojavijo težave na paradižniku in ostalih rastlinah.

Na paradižniku se največkrat pojavijo črne ali rjave lise, ki so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih. Sušijo se tudi bučke in kumare. V primeru zbitih tal in neenakomernih padavin se tudi na solatah pojavijo črni robovi listov. Vrtna tla in rastline bodo hvaležne tudi za zastirko.

Zelo priporočamo, da tla v vrtu redno rahljate. Tako zemlja okrog rastlin ne bo zbita. Za rahljanje poskrbite z ročnim vrtnim kultivatorjem, ki ima tri roglje. Z njim hitro in enostavno rahljamo tla v celem vrtu. Tako poletne padavine ne bodo odtekle po površini in se bodo zadržale v območju korenin.

 

 

Vir: KGZ

Pravilna uporaba FFS in varstvo opraševalcev

/in /by

Začela se je sezona intenzivne rasti kmetijskih in okrasnih rastlin. Pri tem nanje prežijo številne nevarnosti, predvsem škodljivci in bolezni, pri rasti pa jim konkurirajo pleveli.

Kako torej pravilno ravnati, od priprave sredstev do pravilne rabe in na koncu ravnanj z ostanki in embalažo?

Fitofarmacevtska sredstva (FFS) so pripravki, namenjeni varstvu rastlin in pridelkov pred škodljivci, povzročitelji bolezni in za zatiranje plevelov. Nepravilna uporaba sredstev lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje, zdravje ljudi in medonosne čebele ter ostale opraševalce. Prav zaradi navedenega po uporabi FFS posežemo šele takrat, ko smo izčrpali vse druge možnosti varstva rastlin. Več informacij o kmetijskih praksah z manjšo rabo FFS s poudarkom na integriranem varstvu rastlin in nekemičnih metodah lahko uporabniki FFS preberejo na spletni strani za integrirano varstvo rastlin.

Le uporaba pri nas registriranih sredstev

Osnovno načelo pravilne uporabe FFS je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. Pozorni moramo biti na odmerek, čas, število tretiranj in karenco ter na ustreznost opreme, varnostne ukrepe in morebitne omejitve uporabe. Vse navedene podatke najdemo na etiketi oziroma v navodilu za uporabo, ki ga moramo skrbno prebrati.

Upoštevajte karenco!

Karenca nam zagotavlja, da bodo morebitni ostanki FFS v rastlinah ali na njih minimalni, oziroma da na zdravje ljudi in živali ne bodo imeli negativnega vpliva. Karenca škropiva nam pove, koliko časa mora preteči do obiranja in uživanja pridelka.

Varujte tudi svoje zdravje

Glede na to, da je uporabnik FFS pri pripravi škropilne brozge ter pri delu s sredstvom najbolj izpostavljen FFS, je izrednega pomena dosledna in pravilna uporaba zaščitne opreme. Škropilno brozgo pripravljamo na posebnih mestih za polnjenje in mešanje, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodnih tokov in drenažnih jarkov. Ob večjih razlitjih je treba poklicati gasilsko ali policijsko postajo oziroma center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Brezhibna naprava za nanašanje

Za ravnanje s sredstvi uporabljamo brezhibno delujoče (pregledane!) naprave za nanašanje. Pri nanašanju FFS je treba paziti, da škropilne brozge ne zanaša izven območja škropljenja na sosednje parcele. Nikoli se ne sme škropiti v vetrovnem vremenu.

Varovanje voda

Pri uporabi FFS mora uporabnik upoštevati varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino, ki je naveden na etiketi in v navodilu za uporabo. Če ni drugače navedeno, znaša varnostni pas najmanj 15 m tlorisne širine od brega voda 1. reda oziroma 5 m od meje brega voda 2. reda, kot je določeno v zakonodaji s področja voda.

Varovanje opraševalcev

Posebno mesto pri uporabi sredstev ima skrb za medonosne čebele in druge opraševalce, ki so izpostavljeni sredstvom med nabiranjem nektarja, mane in cvetnega prahu neposredno ob nanašanju sredstev. Od 1300 gojenih rastlin jih kar 70 odstotkov potrebuje oprašitev, 35 odstotkov pridelave hrane je odvisno od opraševanja čebel.

Katera sredstva so nevarna za čebele?

Pri uporabi sredstev moramo biti pozorni na znak, ki nas opozarja, da je sredstvo nevarno čebelam. Sredstva, ki so čebelam nevarna, so na etiketi označena kot »Nevarno za čebele« in opremljena s posebnim grafičnim znakom.

Pri uporabi takih sredstev mora uporabnik FFS upoštevati naslednja navodila:

  • Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS dosegla. Košnja ali mulčenje naj bosta opravljena čim boj zgodaj zjutraj ali čim bolj pozno zvečer, ko na cvetoči podrasti še ni ali ni več opraševalcev.
  • Uporaba sistemskih, čebelam nevarnih FFS, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin.
  • Škropljenje opravimo takrat, ko čebele niso na paši. Uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in v navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba tega FFS v celoti prepovedana v času cvetenja.

Previdnost pri setvi koruze

Tudi pri setvi koruze, tretirane z insekticidi, je treba paziti, da bo setev izvedena tako, da ne bo zanašanja insekticidnega prahu s semena na sosednje parcele. Koruze ne sejemo v zelo suhem in vetrovnem vremenu, s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami pa samo, če so opremljene z napravo, ki usmerja tok zraka k tlom in se tako zmanjša odnašanje prašnih delcev v okolico. Pri praznjenju vreč s semenom se iz vreče ne sme stresati odpadlega prahu v nasipnico sejalnice ali v okolje, izpraznjene vreče in odpadli prah v vrečah odstranimo v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

Obveze poklicnih uporabnikov

Za poklicne uporabnike velja zakonska obveza, da vodijo evidence o uporabljenih FFS. Poklicni uporabniki so tisti, ki uporabljajo FFS za poklicno rabo, imajo izkaznico o znanju ravnanja s FFS in z izkaznico lahko kupujejo vsa FFS.

Ne pozabite na embalažo

Strokovno in odgovorno ravnanje s FFS ne pomeni zgolj njihove pravilne uporabe, temveč tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Z njimi moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, izpraznjeno in pravilno očiščeno embalažo pa lahko vrnemo v trgovino s FFS ali jo odnesemo na posebno zbirno mesto za očiščeno embalažo FFS. Navodila o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo FFS so navedena na etiketi in v navodilu za uporabo.

 

 

Vir: KGZS

Kako gospodariti na vrstno bogatem travinju?

/in /by

V Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, skoraj 60 %. Kljub temu, da večina travinja leži na območjih z omejenimi naravnimi pogoji, ki ne omogočajo intenzivne rabe, opažamo, da v sodobnih intenzivnih živinorejskih praksah travinje izgublja svojo prioritetno mesto za pripravo krme. Kmetje pogosto ne prepoznajo številnih možnosti, ki jih ponuja travinje, in temu primerno se slabša tudi gospodarjenje na travnatem svetu.

Vremenske razmere v času rasti travinja in košnje

Tudi letos vreme ni kaj veliko dopustilo, da bi pridelali silažo in seno najboljše kakovosti. Razlogi so tako v nadpovprečno mrzli zimi brez (pretiranega) snega kot v suši, ki se je bolj ali manj pojavljala čez zimo. Vremenske razmere marca in aprila, ki so prinesle podpovprečne količine padavin, razmer niso izboljšale, ampak še poslabšale. Rastline niso nadoknadile želene razrasti, kljub dognojevanju (kdor je to storil) v začetku marca je travna ruša ostala nižja kot običajno. Suša v marcu je tudi preprečila razrast trav, s tem pa je ostala ruša redka in z več praznih mest, saj so nekatere boljše trave preminile.

V tem času so travniške rastline že prešle optimalno fazo za košnjo. Regrat je na Dolenjskem začel cveteti že proti koncu marca, trpežna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica in visoka pahovka so že v fazi cvetenja, podobno tudi mačji rep. Črna detelja, navadna nokota in lucerna v travni ruši pa so v začetku cvetenja.

Priporočilo za začetek košnje za pripravo kakovostnega sena in travne silaže s travnikov srednje intenzivnosti je v začetku latenja oz. klasenja trav ter v začetku brstenja detelj in drugih metuljnic. To je takrat, ko lati oz. klasi približno 15 % trav tistih vrst, ki jih je v ruši največ. Ker hladno in oblačno vreme v maju otežuje košnjo za siliranje, še bolj pa za pripravo sena, bo tudi letos v veliki večini na kmetijah silaže in sena manj in bo slabše kakovosti.

Ali dovolj dobro poznamo svojo travno rušo?

V času cvetenja najlažje prepoznamo rastline v travni ruši ter ocenimo njeno kakovost. Za ta namen ne zadošča, da jo gledamo le iz traktorske kabine. Treba se ji je približati in ugotoviti, kolikšen delež je v njej trav, metuljnic in drugih zeli. Za izboljševanje kakovosti zelinja je dobro poznati tudi krmno vrednost posameznih rastlin, ki rušo sestavljajo. Prepogosto imamo na kmetijah stanje, ko je delež trav in metuljnic prenizek na račun preveč zeli oz. plevelov.

Govedorejske kmetije, na katerih se širijo težave s ketozami, obporodnimi hipokalcemijami, vnetji rodil in splošno manjšo mlečnostjo, lahko iščejo vzroke tudi v kopičenju kalija v tleh. S tem namenom priporočamo vzorčenje tal, ki se lahko opravi tudi po 1. košnji (če spomladi niste gnojili). Na podlagi analiz tal kmetijski svetovalci izdelajo gnojilne načrte. Ti so pogosto presenetljivi za kmete, saj je največkrat priporočen nižji odmerek dušičnih gnojil od običajnih gnojilnih praks. Ravno prekomerno gnojenje z dušikom je razlog za pojav najpogostejših plevelov: ščavja in zlatic ter ostalih. Nižji gnojilni odmerki z dušikom niso le priporočilo, ki izhaja iz novejših raziskav, ampak tudi obveznost, ki izhaja iz nitratne uredbe.

Gnojilne norme z dušikom za trajno travinje so za 4-kosne travnike zmanjšane na 160 kg dušika na hektar (iz prejšnje gnojilne norme 320 kg dušika na hektar). Priporočeno gnojenje z dušikom je sedaj 20-40 kg dušika/ha na posamezen odkos namesto prej priporočenih 40-50 kg dušika/ha na posamezen odkos.

Ukrepi za boljšo krmo iz travinja

Na doseganje goste travne ruše z rastlinami z visoko krmno vrednostjo najbolj vplivamo z ustreznim gnojenjem, pravilno košnjo in pašno rabo ter višino odkosa. Z ustrezno tehnologijo na teh področjih omejujemo razvoj neželenih plevelnih vrst in dosežemo optimalno sestavo travne ruše, ki daje najbolj kakovostno krmo.

Predlagamo sledeče ukrepe:

  • Čas rabe travinja ima odločilen vpliv na kakovost zelinja – zgodnja košnja ali paša ohranjata večji delež hranilnih snovi v krmi, saj s starostjo kakovost travne ruše pada.
  • Ne preobremenjujmo posameznih čredink na pašnikih s predolgo zasedbo z živalmi. Čredinkam namenimo potreben odmor za obnovo ruše. Število rab mora biti usklajeno s prirastom krme.
  • Gnojenje z dušikom in ostalimi hranili le toliko, kot ruša potrebuje. Ob intenzivnejšem gnojenju je treba povečati tudi intenzivnost rabe. To je razvidno v gnojilnem načrtu.
  • Priporoča se uvedba pašno-košnega sistema rabe. Izmenjaje površine enkrat kosimo za siliranje, drugič za seno, tretjič za zeleno krmo oziroma pašo. Vsaki dve do tri leta moramo vrstni red koriščenja travne ruše zamenjati. Tako na nek način kolobarimo na travni ruši.
  • Optimalna višina košnje naj bo 6 do 9 cm. Prenizka košnja na travinju povzroča predčasni propad kakovostnih trav in detelj v ruši. S tem nastajajo prazna mesta, na katere se naselijo pleveli. Prenizka košnja povzroča tudi onesnaževanje sena in silaže z zemljo, kar zmanjša energijsko vrednost krme.
  • Dosejavanje trav in detelj v obstoječo rušo uvedimo kot reden tehnološki ukrep.

Ocena praznih mest v travni ruši

Za uspešno dosejavanje trav in detelj je treba predhodno preveriti, ali je v ruši dovolj praznega prostora za rast novega posevka. To preverimo tako, da izberemo nekaj mest na parceli v velikosti 40×40 cm, ki so povprečnega videza. S polaganjem dlani v izbrani kvadrat lažje ocenimo, ali delež praznih mest predstavlja več kot 20%, če vemo, da naša dlan pomeni 15%.

Če je delež praznih mest v travni ruši večji od 20%, je treba čim prej dosejati ali vsejati travno-deteljne mešanice. Če praznih mest ni, je smiselno razmisliti o rabi herbicida. Mešanice izberemo glede na talne razmere in način rabe. Vsekakor dodamo seme rastlin (izbrane TDM), ki jih v ruši primanjkuje in jih želimo v kvalitetni krmi.

Raba travinja z okoljskim pomenom

V zadnjih letih se na določenih varovanih območjih krepi tudi vloga ekstenzivnega travinja, ki pred pridelavo kakovostne krme daje prednost ohranjanju ptic, še posebej travniških gnezdilk, metuljev, kačjih pastirjev, hroščev in drugih organizmov. Običajno so to travniki, ki zaradi naravnih omejitvenih dejavnikov nimajo pogojev za pridelavo kakovostne krme.

S pestrostjo rastlin na pozno košenih travnikih, ki se gnojijo le po predpisanih režimih, pa lahko poskrbijo za ustrezno prehrano varovanih ptic in drobnoživk ter nudijo ustrezno seno za določene kategorije živali v ustreznem deležu v obroku. Pozna košnja, ki je zahtevana, omogoča tudi samovsejavanje avtohtonih rastlin. Tu se pričakuje, da se košnja ali paša opravi šele po 30. juniju.

Na zmerno intenzivnih travnikih z obremenitvijo 0,2-1,5 GVŽ/ha (če so GERK-i večji od 1 hektarja) pa se lahko uveljavlja tudi t.i. nepokošen pas travnika v obsegu 5 do 10 % površine. Nepokošeni pasovi imajo podobno okoljsko funkcijo, kot je navedena za ekstenzivne travnike. Njihov dejanski doprinos za okolje pa se je pokazal v raziskavah in v drugih okoljsko razvitih državah. Na našem podeželju predstavlja novost, ki potrebuje predstavitve glede tehnologije ravnanja z njimi in glede njihovih dejanskih učinkov na okolje. Predpisani časi košnje nepokošenih pasov so različni glede na značaj varovanega travinja, medtem ko je predpisani čas na nevarovanih območjih, kjer se izvajata ukrepa TRZ I in II, po 1. marcu ali ob prvi košnji od maja naslednjega leta naprej.

Za košnjo nepokošenih pasov na zemljiščih, ki so okoljsko varovana in vključena v različne operacije, so tu roki košnje sledeči: za posebne traviščne habitate (HAB_NPAS) po 30. juniju naslednjega leta, za habitate ptic vlažnih travnikov (VTR_NPAS) po 1. avgustu in za steljnike (STE_NPAS) po 25. avgustu. Paša teh nepokošenih pasov ni dovoljena.

Trajni travnati svet predstavlja pestro vegetacijo z izredno velikim okoljskim pomenom, kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nam v prvi vrsti nudi bogato beljakovinsko krmo v neposredni okolici kmetij. Ali je možno, smiselno in potrebno pri rabi travinja slediti tudi okoljevarstvenim ciljem, bomo v praksi precej več preverjali v naslednjih letih.

 

Vir članka:
farmingfornature.ie

Vlagajmo v naš planet – svetovni dan Zemlje!

/in /by

Svetovni dan Zemlje, ki ga že več kot pol stoletja obeležujemo 22. aprila, je letos potekal s pobudo, da moramo investirati v naš planet. Svetovni dan Zemlje v svojem sporočilu nagovarja vsakega izmed nas. »To je trenutek, ko lahko spremenimo vse. Zdaj je čas za neustavljiv pogum. Skupaj moramo vlagati v naš planet. Kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost«.

Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost ter da obnovimo naravo in zgradimo zdrav planet za naše otroke. Veliko je področij in aktivnosti, v katerih se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet.

Lokalno, strateški načrt in druge aktivnosti

Lokalna hrana oziroma samooskrba na področju prehrane sta izjemnega pomena za Slovenijo. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta tudi ena od prioritet bodoče skupne kmetijske politike EU 2023 – 2027 (SKP). V novem strateškem načrtu SKP je prioriteta prav krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema. Rešitve prihodnje kmetijske politike gredo v smer odpornega, konkurenčnega, ekonomsko zanimivega in okoljsko vzdržnega kmetijstva ter podeželja, privlačnega za življenje.

Bolj kot kadarkoli doslej pa je strateški načrt 2023–2027 usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Z znanjem, inovacijami in vlaganji bomo podprli zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvaja tudi aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, katere podlaga je strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Vlada RS je imenovala tudi delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo vodi MKGP.

Pozornost namenjamo tudi doniranju presežkov hrane, med drugim tudi z vsakoletnim javnim razpisom za sofinanciranje tehnične opreme posrednikom donirane hrane. Prav tako nova SKP skozi ukrepe naslavlja zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane.

Na področju gozdarstva oziroma gozdov je trajnostno in večnamensko gospodarjenje prepoznano tudi v evropski Strategiji za gozdove, kar zagotavlja tako ekonomsko, okoljsko in socialno ter tudi izobraževalno funkcijo gozdov.

Slovenske čebele

Slovenija pa je posebej aktivna še na enem področju, ki je izjemno povezano s trajnostnim razvojem – to je področje čebel in ostalih opraševalcev. Strateški pomen čebelarstva izhaja iz: izjemne vloge čebel kot opraševalcev (v povezavi z divjimi vrstami opraševalcev); skrbi za ekološko uravnotežen razvoj in ohranjanje ekosistemov ter ohranjanja biotske pestrosti; zmerne in usmerjene rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in zdravil, ki ne vplivajo na kopičenje razgradnih produktov v okolju; izboljšanja ekonomskega pomena čebelarjenja ter trženja produktov čebelarjenja in izmenjave znanja na tem področju; nadaljevanja tradicije in kulturnih posebnosti, ki so povezane z ohranjanjem čebelarstva.

Slovenija je tudi izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu in za katero je v Sloveniji zagotovljeno posebno varstvo. Vsega navedenega se Slovenija zelo zaveda, zato smo bili tudi  pobudniki razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) in celotnega sveta praznujemo od leta 2018. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.

20. maja bo Slovenija in z njo ves svet petič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je glavna tema letošnje obeležitve mladi in čebelarstvo. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pa je 26. marca po Sloveniji prvič potekal tudi dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin. Cilj projekta, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Sloveniji in po svetu posaditi čim več medovitih rastlin.

Kakšna so slovenska kmetijska tla?

Izjemnega pomena za sektor kmetijstva pa so tudi kmetijska tla. Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Evropska komisija je 17. novembra lani objavila Strategijo EU za tla za 2030 – izkoriščanje prednosti zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Strategija gradi na več ciljih evropskega zelenega dogovora in daje vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju.

Kaj lahko stori vsak od nas?

 

Pogozdovanje

Pogozdovanje je eden najpomembnejših in najbolj dostopnih načinov, kako lahko ljudje prispevajo k reševanju izzivov podnebnih sprememb. Pogozdovanje lahko stabilizira zemljišča pred erozijo ali naravnimi nesrečami, izboljša zdravje tal in napajanje podtalnice, spodbuja avtohtono in endemično favno ter zagotavlja gospodarski razvoj bližnjih skupnosti.

Pomagajte zaščititi opraševalce pred nevarnimi pesticidi

Opraševalci so ključnega pomena za globalno proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Brez opraševalcev bi številna živila, od katerih smo odvisni, postala redka, kar bi ogrozilo življenje na našem planetu. Poročila čebelarjev in znanstvene raziskave ocenjujejo dramatičen upad populacij čebel po vsem svetu. Nedavna študija je pokazala, da se je v zadnjih treh desetletjih biomasa letečih žuželk zmanjšala za 76 %.

Zasadite vrt za opraševalce

S sajenjem avtohtonih rastlin v okolici svojega doma pomagajte živalim. S tem pomagate žuželkam in pticam zagotoviti hrano, zavetje in ustrezen habitat za razmnoževanje.

Izračunajte odtis hrane

Odtis hrane lahko izračunate na več načinov. Ne glede na to, kateri način izberete, vam lahko kalkulatorji za izračun prehranskega odtisa pomagajo razumeti, kako močno vaša izbira hrane vpliva na planet.

Ekološki vrt kot učilnica za otroke

Vse, kar moramo naučiti naslednje generacije, jih lahko naučimo na vrtu. Vrt za mlade je učilnica, ki se nenehno spreminja in omogoča spoznavanje, da je naš svet sestavljen iz zapletene mreže odnosov, in otroke uči, zakaj bi morali skrbeti za naše rastline, drug drugega in naš svet.

Regenerativno kmetovanje kmete spreminja v okoljske in družbene junake

Regenerativno kmetijstvo izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh. To ne prispeva le k povečanju raznolikosti in zdravja talnih organizmov, temveč povečuje biotsko raznovrstnost nad površjem tal in pod njim, hkrati pa povečuje sposobnost zadrževanja vode in vezave ogljika v večjih globinah, s čimer se zmanjšujejo podnebju škodljive ravni CO2 v ozračju in izboljšuje struktura tal, da se prepreči civilizacijsko nevarna izguba tal, ki jo povzroča človek.

 

 

Vir članka:
Gov.si

Katere so spremembe v Registru kmetijskih gospodarstev po spremembi Zakona o kmetijstvu?

/in /by

V Uradnem listu je bil 29. 3. 2022 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: sprememba zakona). Sprememba zakona prinaša nekaj sprememb tudi na področju vodenja Registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Spreminjata se definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva, pa tudi članov kmetije. Spremembe bodo pričele veljati v letu 2023.

V skladu s spremembo evropske zakonodaje in zaradi potrebe skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2023 se spreminjata definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva. Nosilec je odgovorna oseba za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, kmetijsko gospodarstvo pa je objekt, ki obsega vse enote, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost in so v upravljanju nosilca.

Za zamenjavo nosilca bodo morali biti po novem izpolnjeni pogoji prenosa kmetije. Prenos kmetije pomeni prodajo, zakup ali podoben pravni posel, s katerim se pridobi pravica do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije za najmanj pet let. Za prenos kmetije na novega nosilca bo na upravni enoti treba predložiti ustrezna dokazila. Sprememba je posledica revizijskih ugotovitev, da so spremembe nosilcev kmetij prepogoste in izvedene brez preverjanja ali je novi nosilec zares oseba, ki v vsakdanjem življenju upravlja kmetijo, sprejema odločitve in ima pravico do uporabe proizvodnih virov kmetije.

V Register kmetijskih gospodarstev (RKG) se v skladu s spremembo zakona ne bo več vpisovalo namestnika nosilca. V primeru smrti nosilca se bo novi nosilec določil s soglasjem večine oseb, ki so poklicane k dedovanju. Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju se bo štelo, da ima novi nosilec pravico do uporabe zemljišč v lasti prejšnjega nosilca.

V RKG se bodo v skladu s spremembo zakona dodali novi podatki:

  • povezava GERK (GERK je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva) z evidenco območij planin,
  • standardni prihodek,
  • za kmetije, ki bodo ta podatek potrebovale zaradi ukrepov, podatek o doseženi izobrazbi nosilca in
  • grafične enote krajinskih značilnosti, za katere ima nosilec pravico uporabe, ter so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti (mejice, suhozidi, skupine dreves, kali …) na območjih intenzivnega kmetijstva.

Zaradi prilagajanja novim tehnologijam spremljanja površin, ki bodo v novem obdobju SKP zahtevale od nosilcev posodobitve vpisanih površin že v tekočem letu vlaganja zbirnih vlog, bo spremembe podatkov o vpisanih zemljiščih v RKG izvedlo ministrstvo po uradni dolžnosti in s tem zmanjšalo administrativne obremenitve nosilcev. Ker bodo o potrebnih spremembah nosilci obveščeni že preko komunikacijskega orodja Sopotnik in bodo popravek zbirne vloge izvedli sami, se nosilcev o teh spremembah ne bo obveščalo še z izpisi.

Spremembe Zakona o kmetijstvu, ki se nanašajo na RKG, se bodo začele uporabljati z začetkom leta 2023.

Vsi trenutno vpisani člani kmetije bodo lahko ostali vpisani tudi po letu 2023, saj se v skladu s spremenjeno zakonodajo šteje, da je podano njihovo soglasje za vpis. Če pa bodo želeli, se bodo lahko izbrisali na zahtevo nosilca ali člana samega. Za izbris člana kmetije – sorodnika, bo potrebno tudi soglasje tega člana. Upravna enota bo o izbrisu obvestila le tiste člane, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.

Vir članka:
Gov.si

Štirje načini kot odziv na krizo cen hrane

/in /by

Medtem ko uničujoča vojna v Ukrajini divja in povzroča neizmerno trpljenje, se njen vpliv čuti daleč onkraj njenih meja. Med najbolj kritičnimi je kriza cen hrane, ki postavlja pod vprašaj cenovno dostopnost in razpoložljivost pšenice in drugih osnovnih osnovnih živil.

Ni mogoče podcenjevati udarca, ki ga je vojna zadala prehranskim sistemom, ki so že krhki zaradi dveh let motenj zaradi COVID-19, podnebnih ekstremov, devalvacije valut in vse hujših fiskalnih omejitev. Ukrajina in Rusija namreč predstavljata več kot četrtino svetovne letne prodaje pšenice. Njuna vojna pa je sedaj privedla do znatnega dviga cen hrane – ne samo pšenice, ampak tudi ječmena, koruze, jedilnega olja… itd.

Svetovne in domače cene hrane so bile že pred vojno blizu najvišjih vrednosti vseh časov, velik vprašaj pa se postavlja nad letino v naslednjih sezonah po vsem svetu tudi zaradi močnega povišanja cen gnojil.

 

“Ali nam bo uspelo obvladovati nestanovitnost cen hrane in poiskati pot iz te nove krize, je seveda odvisno od nacionalnih politik in globalnega sodelovanja.”

 

Čeprav so ti trendi zaskrbljujoči, zdaj ni čas za paniko. Tukaj je dejstvo: svetovne zaloge riža, pšenice in koruze – treh glavnih svetovnih izdelkov – ostajajo zgodovinsko visoke. Zaloge pšenice, blaga, ki ga je vojna najbolj prizadela, ostajajo precej nad ravnmi med krizo cen hrane 2007–2008. Ocene tudi kažejo, da je bilo približno tri četrtine ruskega in ukrajinskega izvoza pšenice dostavljenih že pred začetkom vojne.

Ali nam bo uspelo obvladovati nestanovitnost cen hrane in se izogniti tej novi krizi, je seveda odvisno od nacionalnih politik in globalnega sodelovanja. Žal to ni prvič, da se soočamo s prehransko krizo.

Spomnimo se lekcij, pridobljenih med svetovno krizo s hrano 2007–2008, ki je bila prvotno posledica suše in naraščajočih cen nafte. Ko so velike države proizvajalke hrane zaradi skrbi za domačo preskrbo s hrano omejile izvoz, je to poslabšalo dvig cen in poslabšalo podhranjenost, zlasti otrok.

Ne smemo narediti iste napake. Nasprotno pa so države na začetku pandemije COVID-19 ohranjale pretok trgovine s hrano, čeprav so zapore vplivale na pristanišča, tovorni promet in mobilnost delovne sile. To skupno vedenje je pomagalo omejiti motnje v svetovnih verigah preskrbe s hrano in preprečilo poslabšanje slabih razmer, s čimer je koristilo vsem državam.

Takšni dokazi in izkušnje morajo biti naše vodilo za uravnoteženje takojšnjega odziva na krizo z dolgo, težko potjo, ki je pred nami za izgradnjo bolj odpornega prehranskega sistema, ki ščiti ljudi pred takšnimi pretresi.

Štirje načini oz. prednostne naloge (sodeč po besedah Svetovne banke) za izhod iz te krize:  

 1. Najprej naj bo trgovina s hrano odprta. 

Države in mednarodne organizacije morajo na podlagi izkušenj ponovno ostati enotne v svoji zavezanosti ohranjanju gibanja hrane. G7 je vse države pozvala, naj ohranijo svoje trge s hrano in kmetijstvom odprte ter se zavarujejo pred kakršnimi koli neupravičenimi omejitvami svojega izvoza.

2. Podpreti potrošnike in ranljiva gospodinjstva z varnostnimi mrežami.

Nujno je treba ohraniti ali razširiti programe socialne zaščite, ki blažijo udarec za potrošnike. Ne samo dostopnost hrane, ampak tudi cenovna dostopnost hrane je skrb zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki , kjer ljudje običajno porabijo večji delež svojega dohodka za hrano kot v državah z visokimi dohodki. Mnogi so že pred vojno zmanjševali porabo zaradi nižjih prihodkov in naraščajočih cen hrane. V okolju z omejenimi viri bi morale vlade dati prednost podpori za najbolj ranljiva gospodinjstva.

3. Podpreti kmete.

Medtem ko so svetovne zaloge hrane zdaj ustrezne, moramo zaščititi letino naslednje sezone tako, da pomagamo proizvajalcem hrane pri soočanju z močnim povečanjem vložkov, vključno s stroški gnojil in zmanjšano razpoložljivostjo. Odstranitev ovir za trgovino z vnosom, osredotočenost na učinkovitejšo uporabo gnojil ter preoblikovanje javnih politik in izdatkov za boljšo podporo kmetom bi lahko pomagali zaščititi proizvodnjo hrane čez šest mesecev.

Prav tako je čas, da vlagamo v več raziskav in razvoja na tem področju: povečanje nastajajoče znanosti in uporabe bioloških gnojil, ki so manj odvisne od fosilnih goriv kot sintetična gnojila, bi povečala trajnostne možnosti za kmete.

4. Moramo si prizadevati za preoblikovanje prehranskih sistemov

Ti sistemi morajo postati bolj odporni in dosegati trajno varnost hrane ter prehranjevanja. Prehranski sistemi so se že pred vojno spopadali s številnimi krizami. Akutna negotovost hrane je v mnogih državah naraščala, kar je odražalo gospodarske pretrese, številne konflikte, zgodovinsko sušo v vzhodni Afriki in skrajno okužbo kobilic.

Svetovna banka je samo v zadnjih dveh letih zagotovila pomembno podporo ukrepom za varnost preskrbe s hrano – približno 17 milijard dolarjev letno, kar je v povprečju 12 milijard dolarjev letno v preteklih treh letih, predvsem za kmetijstvo in ukrepe socialne zaščite.

Pomagali so tudi državam, da se prej odzovejo na nastajajoče krize na področju varnosti preskrbe s hrano, vključno z mobilizacijo podpore iz mehanizma za zgodnji odziv IDA na krizno odzivanje in za sodelovanjem s humanitarnimi partnerji pri spremljanju negotove preskrbe s hrano.

 

“Preoblikovani prehranski sistemi lahko postanejo temelj zelenega, odpornega in vključujočega razvoja, ki spodbuja zdravje ljudi, gospodarstev in planeta.”   

 

Ključnega pomena je, da ostanemo na dobri poti in pomagamo državam pri razvoju, da se vrnejo na pravo pot v svojih prizadevanjih za okrevanje. Dolgoročno si morajo vlade, zasebna podjetja in mednarodni partnerji prizadevati za bolj produktivne, z viri učinkovite, raznolike in hranljive proizvodne sisteme, da bi zagotovili varnost hrane in prehransko varnost ob naraščajočih podnebnih, konfliktnih in gospodarskih tveganjih. To je eno od petih področij, ki se jim daje prednost pri podnebnih ukrepih.

Boljše usmerjanje javne porabe, mobilizacija zasebnega financiranja ter vlaganje v inovacije ter raziskave in razvoj bo ključnega pomena za “narediti več z manj”: proizvajati bolj raznoliko in hranljivo hrano za rastoče prebivalstvo, z manj vode in gnojil, hkrati pa omejiti spremembe rabe zemljišč in rastlinjakov, emisij plinov…itd.

Preoblikovani prehranski sistemi lahko postanejo temelj zelenega, odpornega in vključujočega razvoja, ki spodbuja zdravje ljudi, gospodarstev in planeta.

 

Vir članka:
Worldbank.org

Obnova poškodovane travne ruše

/in /by

Predpogoj za kakovostno krmo na trajnem travinju je kakovostna, primerno gosta travna ruša. Poleg tehnoloških napak, ki jih lahko naredi pridelovalec z nepravilno rabo ali gnojenjem, je v zadnjih letih vse več poškodb travne ruše zaradi divjih prašičev.

V preteklih zimskih mesecih so divji prašiči naredili veliko škode na obsežnih travniških površinah, zato jih bo treba popolnoma obnoviti. Najobsežnejše škode beležimo na Krasu in v Brkinih.

Poravnava terena

Najprej moramo poškodovan teren poravnati in pobrati morebitno kamenje. Dobra poravnava travnika je nujna, saj nam deli ruše in kamenje onemogočajo kvalitetno setev in kasneje onesnažujejo krmo ter lomijo kosilne elemente. Na plitvih tleh in kjer je teren nagnjen ali kamnit (Kras), je poravnava terena še posebej zahtevna. Poravnavo terena opravimo takoj, ko vlažnost zemljišča to dopušča. Pri preveliki vlažnosti prehodi s stroji negativno vplivajo na strukturo tal in jih zbijejo.

Odprta tla z že zasušenimi deli poškodovane ruše.

V primeru, da je odtrganih delov ruše malo in so razpršeni po celotnem travniku, jih čimprej obrnemo nazaj in pritisnemo k tlom, da pridejo v stik z zemljo in primerno vlago. Tako sanirana ruša se običajno obraste, vendar taka sanacija zahteva veliko časa in pri obsežnih škodah ni izvedljiva.

Del ruše, vrnjen nazaj, vendar ni stisnjen k tlom in otežuje košnjo.

Kadar je zelo poškodovano veliko območje in ročno ravnanje ter obračanje poškodovane ruše ni možno ali smiselno, priporočamo uporabo mulčerjev (kladivarjev) ali frez, da površino izravnamo, rušo pa zdrobimo in pomešamo z zemljo.

Uporaba mulčerjev kladivarjev je najbolj učinkovita in primerna tudi na plitvih kamnitih kraških tleh. Uporaba travniških ali njivskih bran pri obsežnih in globljih poškodbah ni smiselna, ker dele ruše vlečemo za seboj in jih le premeščamo, ne pa izravnamo. Z mulčerji ali frezami (na globljih tleh) površino pripravimo za setev nove travno-deteljne mešanice (TDM).

Po mulčenju in setvi priporočamo še valjanje, da stisnemo seme k tlom in izravnamo površino.

Priprava poškodovane površine.

Obnova ali dosejavanje poškodovane travne ruše

Čas sanacije poškodb travne ruše, ki so jo povzročili divji prašiči, je odvisen od časa nastanka škode. Preko zime poškodovano travno rušo obnovimo spomladi, saj bomo sicer ob celoletni pridelek krme. Poškodbe, ki nastanejo preko leta, pa saniramo sproti oziroma najuspešneje zgodaj jeseni.

Priporočen termin za setev travno-deteljnih mešanic (TDM) ali trav je od druge polovice avgusta do konca septembra, še dovolj zgodaj, da trave in detelje do zmrzali vzkalijo in se razrastejo. Travnike, poškodovane preko zime, posejemo takoj spomladi v marcu (Kras), pa vse do konca aprila v višjih legah. Za vznik trav je dovolj že temperatura tal 5 oC, pri deteljah pa mora biti temperatura nekoliko višja. Mlade rastlinice detelj zdržijo temperature do – 6 oC, tako da čas setve prilagodimo lokalnim razmeram.

Če škoda nastane v zimskem ali spomladanskem času na veliki površini, pridelka v tem letu ne bo. Priporočamo popolno obnovo travne ruše – čisto setev travno-deteljnih mešanic. Če je poškodovana površina manjša (v presledkih), lahko seme vsejavamo v travno rušo, vedeti pa moramo, da se učinek vsejavanja kaže šele v prihodnjem letu. Pri normalnih rastnih pogojih za ročno ali strojno setev čistega posevka rabimo 25 do 40 kg/ha semena, za ročno ali strojno vsejavanje (setev na poškodovanih delih) pa 5 do 20 kg/ha semena. Seme trav in detelj sejemo na globino 1-2 cm.

Na pripravljeno površino lahko travno-deteljne ali travne mešanice vsejavamo/sejemo ročno ali s sejalnico. Za strojno setev so primernejše sejalnice s krožnimi lemeži. Pri ročni setvi priporočamo, da semensko mešanico sejemo skupaj z mivko, drobnim peskom ali drobno žagovino. Mešanico, ki jo imamo v vedru, je treba stalno mešati, da težje, bolj okroglo seme (detelja in mačji rep) ne sede na dno vedra. V nasprotnem primeru bomo na začetku parcele posejali le trave, na koncu pa detelje.

Pri spomladanski setvi TDM priporočamo setev varovalnega posevka, ki s hitro rastjo preprečuje vznik neželenih zeli, hkrati pa varuje površino pred erozijo, mlade rastlinice trav in detelj pa pred spomladanskimi pozebami.

Za varovalni posevek posejemo 40 – 60 kg/ha ovsa ali 80 kg/ha jarega ječmena. Za namen varovalnega posevka lahko uporabimo krmni oves ali ječmen, ki mu pred setvijo preverimo kaljivost (kalilni preizkus). Varovalni posevek posejemo najprej, pred zadnjo plitvo obdelavo tal, na globino 3-4 cm in šele nato sejemo TDM.

Pred setvijo priporočamo osnovno gnojenje s 50 kg/ha dušika (N) + 60 kg/ha fosforja (P2O5) + 140 kg/ha kalija (K2O). Za gnojenje uporabimo mineralna gnojila (NPK) ali domača živinska gnojila (okrog 15 t/ha uležanega hlevskega gnoja ali zorjene gnojevke), ki jih potrosimo pred obdelavo tal in jih plitvo zadelamo. Pazimo, da živinska gnojila niso sveža, saj so agresivna za mlade rastlinice.

Po setvi priporočamo valjanje, da seme pride v stik z zemljo in z vlago ter hitreje in enakomerneje vznikne. Valjana površina je tudi veliko bolj ravna in primernejša za košnjo in pašo. Za valjanje lahko uporabimo valjar, betonske cevi ali pa površino s traktorjem povozimo tako, da so sledi gum druga ob drugi.

Izbira travne oziroma travno-deteljne mešanice (TDM)

Pri izbiri semena se prilagajamo talnim razmeram in predvidenemu načinu rabe. Osnovno priporočilo pri izbiri TDM je, da za trajne travnike in pašnike izbiramo TDM, ki so sestavljene iz vsaj 4 do 6 vrst trav in 2 do 3 vrst detelj. Z vrstno in tudi sortno pestrostjo posejane TDM zagotovimo trpežnost (trajnost) travne ruše in prilagodljivost na rastne pogoje in s tem zagotovimo konstantnost pridelka.

Na pašniku bomo izbirali TDM, v katerih so zastopane tudi nizke trave in detelje (kot so travniška latovka, rdeča bilnica, nokota, bela detelja), ki se razraščajo in tvorijo gosto rušo, odporno na gaženje. Za košnjo pa bomo izbirali TDM, pri kateri je poudarek na visokih travah (npr. travniška bilnica, mačji rep in pasja trava) in tudi črna detelja ali lucerna. Delež trpežne ljuljke naj bo prilagojen rastišču. Boljše (bolj vlažno) kot je rastišče, več je lahko ljuljk v TDM.

Na plitvih sušnih (kraških) tleh priporočamo setev TDM z vrstami, ki so bolj prilagojene sušnim razmeram (npr. travniška bilnica, rdeča bilnica, travniška latovka, ovčja bilnica, pasja trava, navadna nokota, hmeljna meteljka, bela detelja, lucerna).

V TDM za sušne razmere so običajno uvrščene vrste in sorte, ki so manj zahtevne za vodo, dajejo pa običajno tudi manj pridelka. Pri opisih v trgovinah prisotnih komercialnih TDM opazimo navedbe o 4/5 primernosti za košnjo in pašo, za različne tipe tal in tudi primernosti za sušne razmere. Prav slednji opisi so velikokrat v reklamne namene in jih je treba preveriti.

Običajno sejemo mešanice, ki so že vnaprej pripravljene in so primerne za ekološko in/ali konvencionalno pridelavo. Na slovenskem trgu so večinoma na voljo TDM, ki vsebujejo vrste in sorte, vzgojene v humidnih območjih (Avstrija, Nemčija, Danska, Švica). Vsebujejo večinoma tudi preko 50% sort trpežne ljuljke, ki je na sušne razmere manj prilagojena. Za sušnejša območja (Kras) bi bile primernejše TDM južnejše provenience (Italija).

Za območja, kjer želimo ohranjati čim bolj naraven habitat in biotsko pestrost (Natura 2000, OOTT), izbire primernih avtohtonih semen na trgu ni. Pomagamo si lahko s pestrimi TDM (tudi ekološkimi), ki so sestavljene iz čim več vrst trav in detelj. Uporabimo lahko domače seme iz senenega drobirja. Pri uporabi senenega drobirja moramo biti pozorni na zapleveljenost površin, s katerih smo ga pridobili.

Oskrba na novo vzpostavljene travne ruše

Po vzniku nove setve je treba nameniti veliko pozornosti rasti varovalnega posevka, ki ga pokosimo najpozneje do začetka klasenja oz. latenja. Če zraste veliko število nezaželenih rastlin (plevelov), jih pokosimo, preden začnejo cveteti, ko dosežejo višino 20 do 25 cm (»čistilna košnja«). Za košnjo priporočamo uporabo strižne kosilnice, ki rastline odreže z mnogo manjšo silo kot bobenska kosilnica. Priporočena višina rezi je 7 do 9 cm. Nižja višina rezi v tem času zelo oslabi zlasti detelje in tudi trave.

»Čistilno košnjo« opravimo, ko so tla suha, da se ohrani struktura tal, prepreči zbitost tal in se ne poškoduje posejanih rastlin. Pred zgrabljanjem plevelov zgrabljalnik nastavimo višje, da prsti zgrabljalnika ne pridejo do tal in ne pulijo mladih rastlin.

Če v pokošeni masi prevladujejo pleveli, ta ni primerna za siliranje in za sušenje krme. V manjših količinah in brez primesi zemlje so lahko kot sveža poklada govedu. Na posejanih površinah priporočamo pašo šele jeseni v suhem vremenu, ko se trave in detelje razrastejo in dobro ukoreninijo, saj sicer živali na obnovljeni travni ruši povzročijo preveč poškodb.

Levo: Močno poškodovana travnata ruša. Desno: Divji prašiči pri hranjenju na travniku.

Obnova poškodovane travne ruše že na ravnih globljih tleh zahteva veliko truda, na kamnitih nagnjenih plitvih tleh pa je obnova še zahtevnejša z več dela in stroškov, učinkovitost pa je omejena. Prvi pogoj za uspešno obnovo je seveda zmanjšanje staleža divjih prašičev in prenehanje škode. Na kmetijah je delovne sile in sredstev za obnovo malo, zato bo sanacija tako obsežnih škod težavna.

Vir članka:
MKGP

Dognojevanje ozimnih žit je pomembno kljub naraščanju cen gnojil

/in /by

Zima brez snega, pomanjkanje vlage v tleh zaradi premalo padavin, nizke temperature tal in vsak dan dražja mineralna gnojila naj pridelovalce ozimnih žit ne odvračajo od pravočasnega prvega dognojevanja spomladi.

Trenutno ozimna žita zaradi suhih in hladnih tal še počasi rastejo, že ob prvih padavinah pa lahko pričakujemo začetek intenzivnega razraščanja, saj so tudi dnevi vsak dan daljši, svetlejši in toplejši.

Prvo dognojevanje v spomladanskem času, zlasti pri ozimni pšenici in tritikali, ki se razraščata spomladi, vpliva na število poganjkov, na dolžino klasa in tudi na število zrnja v klasu. Optimalen čas za 1. dognojevanje ozimne pšenice spomladi je v fazi 1. do 3. stranskega poganjka.

       Začetek razraščanja, viden 1. stranski poganjek.

Vidni stranski poganjki.

 

Kadar je prvo spomladansko dognojevanje prepozno in če so odmerki priporočenih količin dušika prenizki, se bodo posledice tega poznale ob žetvi.

Priporočene količine dušika za dognojevanje ozimnih žit spomladi:

Kadar žita rastejo na strukturno slabih, zbitih tleh, v ozkem kolobarju s koruzo, je razvoj koreninskega sistema ozimnih žit zaradi slabe strukture tal in talnih gliv, ki lahko prehajajo na korenine žit, oviran. V takih pogojih zaradi slabega koreninskega sistema rastline hranila težje sprejemajo, težje se borijo proti stresnim razmeram med rastjo, zato so pridelki zrnja slabši.

RŽ in ječmen večino korenin razvijeta jeseni, pri ostalih žitih se korenine razvijajo tudi še spomladi. Pšenica ima na pretežnem delu Slovenije od 1 do 3 stranske poganjke, podobno tudi tritikala. Glede na tehnološka priporočila je na območju celotne države že nastopil optimalen čas za dognojevanje vseh vrst ozimnih žit.

Če korenine niso dovolj razvite ali so zaradi suhomrazice uničene, je opazno rumenenje ozimnih posevkov. Rumenenje posevkov je najbolj vidno na ozimnem ječmenu, na zbitih tleh, na tleh, kjer je zastajala voda, in kaže na pomanjkanje rastlinam dostopnega dušika.

Kadar so tla preko zime večinoma suha in se spomladi opaža rumenenje, je posevke žit priporočljivo valjati, da se vzpostavi boljši stik korenin s tlemi. Najpogosteje se rumenenje rastlin opazi spomladi pri ječmenu. Ozimni ječmen večinoma razrašča jeseni, spomladansko rumenenje je lahko tudi posledica pomanjkanja dušika, če ozimni ječmen ni dovolj zgodaj dognojen.

Zaradi hladnih in sušnih razmer letos prvo dognojevanje ozimnih žit lahko ponekod kasni. Ob uporabi mineralnih gnojil priporočamo, da uporabite dušik v nitratni obliki (KAN 27 %). Po 1. dognojevanju ozimnih žit je priporočljivo posevke žit tudi prečesati, saj se s česanjem gnojila zadela v tla, s tem se zmanjšajo tudi izgube dušika v zrak. Plitvo česanje žit po prvem dognojevanju spomladi je priporočljivo tudi zaradi boljšega razraščanja koreninskega sistema. Česanje žit po dognojevanju opravimo vedno pred napovedanim dežjem.

Letošnja zima je bila po padavinah zelo skopa, saj smo na območju države v mesecu januarju in februarju doslej dobili komaj polovico padavin dolgoletnega povprečja. Tudi mesec marec je bil suh. Tako da so tla trenutno na pretežnem delu države še hladna in suha. Na spletni strani: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/agro/ lahko spremljate napoved za padavine, veter in temperaturo tal za posamezna pridelovalna območja v Sloveniji.

Pridelovalci ozimnih žit (ječmen, pšenica), ki so prvo dognojevanje že opravili takoj po 15. februarju, bodo v naslednjih tednih že spremljali fazo razvoja in stanje razpoložljivega dušika v tleh. Pri tem veliko pomoč nudijo hitri rastlinski ali talni nitratni testi, ki natančneje pokažejo nivo dušika v rastlini oz. na območju korenin, kar je podlaga za dodajanje prave količine dušika.

Vsem ostalim pa svetujemo, da 1. dognojevanje vseh ozimnih žit opravijo pred napovedanimi padavinami, ko priporočamo narediti tudi hitri talni nitratni test in dodati le manjkajočo količino dušika na enoto površine. Le tako bodo ozimna žita lahko pričela hitro z rastjo in nam ob žetvi dala optimalen pridelek zrnja glede na rastne pogoje v času rasti.

 

 

Vir članka:
KGZ

3. Agritech – največji strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije

/in /by

Po nekaj več kot dveh letih se med ljudi vrača sejem Agritech, ki bo na Celjskem sejmu potekal med 9. in 13. marcem 2022.

Že sedaj je jasno, da nas čaka nepozaben sejemski dogodek, saj organizatorji obljubljajo bogat razstavni program s predstavitvijo večine blagovnih znamk kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki se bodo predstavile v kar šestih sejemskih dvoranah. Prav tako pa se pripravlja pester spremljevalni program, ki bo brez dvoma navdušil tudi tiste najzahtevnejše obiskovalce.

Letos prvič pa bosta na sejmišču 12. in 13. marca potekala tudi 45. dneva čebelarstva ApiSlovenija.

Že 3. sejem Agritech bo tako potekal še pred glavno kmetijsko sezono

Kot je na novinarski konferenci izpostavila vodja sejma Agritech, Renata Košenina, se je na zadnjih dveh različicah sejma Agritech izkazalo, da je stroka potrebovala specializiran sejem s terminom pred glavno kmetijsko sezono.

»Kljub enomesečni prestavitvi termina iz februarja v marec, je to za kmetovalce in gozdarje še vedno primeren čas za obisk tovrstnega sejma, saj takrat sprejemajo odločitve o investicijah.« (Renata Košenina, vodja sejma Agritech)

Tudi letos bo Agritech nudil izobraževanja in nove investicije tudi za najbolj zahtevne in izkušene kmetovalce ter gozdarje.

Mlajšo generacijo bo navdušil z novimi tehnologijami, splošnemu občinstvu pa ponudil ugodne nakupe in pestro sejemsko dogajanje.

Poglejte si promocijski video – sejem Agritech.

Obogatena ponudba razstavljavcev

Dvorane na 3. Agritechu bodo zapolnjene do zadnjega kotička. Izvršni direktor družbe Celjski sejem d.d., Robert Otorepec, je povedal, da bo na 3. Agritechu razstavljalo 100 direktnih razstavljavcev, predstavili pa bodo preko 350 različnih blagovnih znamk.

Direktni razstavljavci prihajajo predvsem iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, zastopane blagovne znamke pa se skupaj predstavljajo iz kar 15 različnih držav.

Tako bo mogoče videti vse od traktorjev do priključkov (plugi, brane, sejalnice, trosilci, škropilnice, mulčerji, kosilnice, obračalniki, zgrabljalniki, balirke, ovijalke…).

Na ogled bodo prav tako kombajni, silažni kombajni, prikolice in cisterne. Na svoj račun bodo prišli tudi uporabniki gozdarskih strojev, saj bo na sejmu predstavljena večina blagovnih znamk s tega področja.

Poleg predstavitve široke ponudbe kmetijske in gozdarske mehanizacije pa se v letu 2022 širi tudi program prehranskih dopolnil, tako bo možno na Agritechu kupiti ali naročiti tudi številne visokokakovostne dodatke za prehrano živali in fitofarmacevtska sredstva za bogato in polno letino.

To boste z obiskom Agritecha lažje načrtovali, saj se bodo predstavljali tudi razstavljavci s semeni za poljščine in travnike, ogledali pa si boste lahko tudi najnovejše namakalne sisteme. Širi se področje opreme za hleve skupaj s prezračevalnimi sistemi in predstavitvijo hlevov na ključ.

Prav tako se bodo predstavljali razstavljavci s pnevmatikami za kmetijske stroje, mesarsko opremo, stroje za predelavo hrane in hladilnice.  Organizatorji pa niso pozabili niti na vinogradnike, ki se bodo lahko seznanili z novimi stroji in opremo za vinogradništvo.

Na mladih svet stoji – informativni dnevi za mlade

Generacija kmetov, ki počasi prevzema kmetije, je čedalje bolj inovativna, zato je prav, da  se poseben poudarek nameni mladim in njihovi izobrazbi v gozdarski in kmetijski panogi.

Več slovenskih šol bo v četrtek, 10. marca 2022, od 10. ure dalje predstavilo svoje srednješolske in visokošolske programe v aktualnih panogah.

Mladi bodo tako lahko na enem mestu dobili vpogled v predstavitev strokovnih poklicev:

– mehanik kmetijskih in delovnih strojev,

– kmetijsko-podjetniški tehnik,

– upravljanje podeželja in krajine,

– gozdar,

– gozdarski tehnik,

– gospodar na podeželju.

Celjski sejem bo podaril skupno 100 brezplačnih vstopnic (1 otrok in ena odrasla oseba) tistim, ki se želijo udeležiti informativnega dne. Interesenti zanje zaprosijo z e-mailom Lei Jurhar (lea.jurhar@ce-sejem.si).

Predavanja na temo inovativnosti v kmetijstvu s posebnimi gosti

Sejemski petek bo potekal v znamenju okrogle mize na temo »inovativnosti v kmetijstvu«, ki jo bo moderiral Žiga Kršinar.

Svoje izkušnje o direktni prodaji in prenosu idej in inovativnosti v prakso bo predstavil aktualni Inovativni mladi kmet 2021 Gregor Slavec.

O novih rešitvah za stare težave  in o tem, zakaj so dobrote slovenskih kmetij lahko prava rešitev za kmete in potrošnike, bo govoril Peter Pribožič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. 

Na koncu pa bo svoje poglede na Enoten trg EU in razlike v sledljivosti hrane med državami članicami in med potencialno uvedbo masnih bilanc v Sloveniji predstavil evropski poslanec Franc Bogovič.

Dan za lastnike gozdov

V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Zvezo lastnikov gozdov bo tudi na 3. Agritechu organiziran tematski dan za lastnike gozdov, ki bo potekal v petek, 12. marca.

Predavanja bodo med drugim namenjena obisku gozda in gozdnemu bontonu, potekala bo okrogla miza na temo sprejemanja 10-letnih GGN in LUN, prav tako pa se bo podpisalo odprto pismo civilnih družb na temo Kodeksa o obisku v naravi v luči nedopustnih motoriziranih vdorov v naše gozdove.

Letos testne vožnje s traktorji in demonstracije gozdarskih strojev v še bolj razširjeni obliki

Testne vožnje s traktorji so na zadnjem Agritechu požele veliko navdušenje. Vse sejemske dni bo tako na zunanjih površinah sejmišča na voljo testiranje traktorjev različnih proizvajalcev, ki bo potekalo po vnaprej pripravljenem urniku.

Obiskovalci se bodo lahko na test prijavili na kraju samem, od predstavnika podjetja za določen traktor pa bo odvisno, ali bodo traktor lahko vozili sami ali pa le kot sovozniki.

Na 3. Agritechu pa si bo možno ogledati tudi, kako vrhunski gozdarski stroji delujejo v praksi. Potekale bodo namreč demonstracije delovanja gozdarskih strojev, cepilnikov drv, demonstracija žaganja hlodov s krožno žago s trakom in gozdarskih prikolic z dvigali.

Podrobnejša predstavitev spremljajočega programa in vse ostale informacije so na voljo in objavljene na spletni strani sejma Agritech.

Vabljeni!

 

 

Vir članka:
agritech.ce-sejem.si