Krmenje

Tihi ubijalec – klostridija

Klostridija je skupina bakterij, ki so splošno znane kot patogeni za živino, hišne ljubljenčke, prostoživeče živali in ljudi. Pred pojavom cepljenja je bila klostridijska bolezen eden največjih ubijalcev ovc in koz, izgube pa so bile lahko katastrofalne.

Klostridije so del normalne črevesne flore koz, bakterije pa lahko proizvajajo zelo odporne spore, ki lahko dolgo preživijo v okolju. Iz kmetije jih je nemogoče odstraniti. Bolezen se pojavi, ko se število bakterij hitro poveča, kar povzroči proizvodnjo močnih toksinov v črevesju, ki povzročijo črevesne težave, zastrupitev krvi in celo nenadno smrt. To se pogosto zgodi zaradi stresa ali nenadne spremembe prehrane.

Tetanus povzroča Clostridia tetani in je običajno posledica kontaminacije rane z zemljo, čeprav so lahko sprožilni dejavniki tudi prakse, kot sta kastracija in označevanje ušes.

Oštevilčeno uho

Čeprav so začetne rane lahko manjše, bakterija proizvaja močan nevrotoksin, ki povzroči tresenje, motnje v delovanju glave in vratu ter težave pri žvečenju in požiranju. Krči povzročijo trajno otrdelost, težave z dihanjem in hitro smrt.

Preprečevanje težav

Pri zmanjševanju tveganja za izbruh bolezni je pomembno zmanjšati stres in vzdrževati ustaljeno prehrano. Pri krmljenju z visoko tvegano krmo (na primer z veliko sladkorja ali beljakovin) bodite previdni in dnevni obrok razdelite na čim več manjših obrokov, da se izognete prenajedanju.

Krmenje

Predhodno krmljenje z grobo krmo bo pomagalo omejiti morebitno prenajedanje. Če morate spremeniti prehrano živali, to storite počasi in postopoma, da zmanjšate tveganje za nastanek bolezni.

Cepljenje proti klostridijskim boleznim pri kozah je zelo priporočljivo. Za koze so na voljo sedem- in osemkomponentna kombinirana cepiva, ki vključujejo cepiva proti dodatnim klostridijskim boleznim, kot sta črna noga in maligni edem, pri čemer se v večjih obratih priporoča redno cepljenje. Z nekaterimi cepivi je treba cepiti vsaj vsakih šest mesecev. Pri brejih kozah je treba dati poživitveni odmerek štiri tedne pred jaritvijo, da se okrepi kolostralna imunost. Prenos materinih protiteles iz matere prek posteljice ali iz kolostruma zagotavlja 2-3-mesečno imunost proti tetanusu.

Zdravljenje bolezni

 

Uspeh zdravljenja je odvisen od stopnje bolezni. Hujše primere je mogoče učinkovito zdraviti s tekočino peroralno ali intravenozno, skupaj z blaženjem bolečin in protivnetnimi zdravili. Koristen je lahko tudi anti-serum proti enterotoksemiji (znani tudi kot bolezen zaradi prekomernega prehranjevanja ali pulpasta ledvica). Blažji primeri se lahko odzovejo na probiotike.

Veterinarka

Zdravljenje hude zastrupitve krvi je težavno in odziv je običajno slab. Dajo se lahko polni odmerki antibiotikov in antitoksin proti tetanusu. Uspeh je pogosto odvisen od dobre zdravstvene nege s prisilnim hranjenjem, če je to potrebno.

Najboljša praksa

 Vzdrževanje uravnotežene prehrane, izogibanje krmi, bogati z ogljikovimi hidrati. –

  • Izogibanje nenadnim spremembam prehrane.
  • Skrb, da so vse spremembe v prehrani postopne.
  • Izogibanje izpostavljenosti sveže obrnjeni zemlji.
  • Čim bolj zmanjšajte stres.
  • Takoj zdravite vse rane.
  • Izvedite strategijo cepljenja (posvetujte se z veterinarjem).
  • Zagotovite dobre higienske ukrepe med kidanjem in kastracijo, da se izognete okužbam.

 

Vir: Farm Health Online

Prava resnica o lažnem mesu

Živila rastlinskega izvora so v modi. Skoraj ne mine teden brez novic o najnovejši mesni alternativi, ki jo podpirajo zvezdniki in naj bi rešila svet. Toda ali je revolucija umetnega mesa na rastlinski osnovi res tako zelena in zdrava, kot se zdi?

Po vseh dostopnih podatkih je celotna maloprodaja rastlinske hrane dosegla visoke zneske. Tudi v zadnjem letu se je enormno povečala, skoraj dvakrat hitreje se veča kot skupna maloprodaja hrane. Še posebej to velja za Združene države Amerike, kjer se je v zadnjih letih dvignila skoraj za polovico.

Sedaj so živila rastlinskega izvora velikih blagovnih znamk, kot sta Impossible Burger™ oziroma Beyond Meat, široko dostopna v običajnih trgovinah, kot so Walmart, Burger King, Carl’s Jr, Subway in McDonald’s.

Najnovejša novica pa je, da bodo ameriške šole zdaj na jedilnikih v menzah postregle z ultra predelanim Impossible Burgerjem, ki naj bi bil »zdrav« in »planetu prijazen« nadomestek govedine.

To je velik uspeh za več milijard dolarjev vredno podjetje Impossible Foods, ki si odkrito prizadeva “izločiti živinorejsko industrijo iz posla”, in končni rezultat tržne kampanje, ki naj bi učencem pomagala bolje razumeti povezavo med tem, kar jedo, in podnebnimi spremembami.

Pat Brown, ustanovitelj podjetja Impossible Foods, pravi: “Šole nimajo le vloge pri oblikovanju prehranjevalnih vzorcev otrok, temveč tudi pomembno vlogo pri zgodnjem izobraževanju o podnebnih spremembah in njihovih temeljnih vzrokih.” Priložnost za ozaveščanje o blagovni znamki med milijoni potencialnih kupcev – zlasti v tako zgodnjem obdobju – je mamljiva.

Ali je “rastlinska” revolucija res odgovor na vse naše zdravstvene in okoljske težave? Seveda ne, čeprav ni mogoče zanikati, da industrijski sistemi kmetovanja – zlasti živinoreja v zaprtih prostorih – močno prispevajo k svetovnim emisijam toplogrednih plinov.

Govedo

Kako »na rastlinski osnovi« je proizvod? 

Če na hitro pogledamo seznam sestavin Impossible Burgerja, je ta bolj podoben seznamu snovi, ki bi jih našli v visokotehnološkem kemijskem laboratoriju. Ker to tudi je: tovarniško proizveden, ultra predelan prehrambni izdelek z dodanimi sintetičnimi in gensko spremenjenimi sestavinami, ki jih običajno ne najdete v svojih kuhinjskih omarah – emulgatorji, stabilizatorji, vlažilci, konzervansi, sredstva za povečanje prostornine, arome in tako naprej.

Laboratorij

Poleg vode (glavne sestavine) in rastlinskih olj vsebuje še koncentrat sojinih beljakovin, “naravne” arome, krompirjeve beljakovine, metilcelulozo, ekstrakt kvasa, kultivirano dekstrozo, modificiran živilski škrob, gensko spremenjen sojin legemoglobin, mešane tokoferole, izolat sojinih beljakovin, cinkov glukonat, tiamin hidroklorid (vitamin B1), niacin, piridoksin hidroklorid (vitamin B6), riboflavin (vitamin B2) in vitamin B12.

Katere sestavine bi našli v kakovostnem govejem burgerju? Samo eno: GOVEDINO. (Mogoče malo soli in popra.)

Burger

Sojin leghemoglobin ali “hem” je verjetno najbolj sporna sestavina v izjemno predelanem burgerju Impossible: edinstvena rdeče obarvana aroma, ki se doda, da burger navidezno “krvavi”. Za razliko od naravnega hema, ki ga najdemo v pravi govedini, je ta hem masovno fermentiran v laboratorijskih pogojih z dodajanjem sojinih beljakovin gensko spremenjenim kvasovkam.

Čeprav ga Uprava za hrano in zdravila na splošno priznava kot varnega, Center za varnost hrane trdi, da je gensko spremenjeni sojin leghemoglobin nova kemikalija in da so nujno potrebne dodatne raziskave, ki naj zagotovijo, da snov ne povzroča alergijskih reakcij ali drugih zdravstvenih težav.

V času, ko po vsem svetu narašča zaskrbljenost zaradi morebitnih povezav med debelostjo – zlasti pri otrocih – in vse večjim uživanjem UPF, noben šolski sistem ne more zagovarjati vključitve Impossible Burgerja na jedilnik iz prehranskih ali okoljskih razlogov.

Ali Impossible Burger koristi otrokom s prehranskega vidika? 

Številni komentatorji hrane se strinjajo, da je burger zaradi svoje podobnosti z govedino sicer požel veliko pozornosti, vendar lahko v domači kuhinji pripravite bolj zdrave burgerje na rastlinski osnovi. Pomembno se je tudi zavedati, da obstajajo velike prehranske razlike med pravim mesom in njegovo močno predelano imitacijo.

Je Impossible Burger okolju prijaznejši od govedine? 

To je odvisno od tega, o kakšni govedini govorite. Industrijsko kmetijstvo je sicer popolnoma škodljivo za okolje, vendar že dolgo trdimo, da je vse goveje meso napačno enačiti. Živinorejski sistemi, ki temeljijo na paši in pašnikih, kot so sistemi kmetov in rančarjev s certifikatom A Greener World, pomagajo proizvajati visokokakovostno, hranljivo meso in mlečne izdelke, obenem pa poleg številnih drugih koristi za skupnosti in okolje zadržujejo ogljik v ozračju.

Prosta paša

Vsekakor spodbujajmo ljudi, naj se odpovejo netrajnostni, intenzivno gojeni govedini z nizkimi stroški (obstaja velika verjetnost, da se bomo zaradi tega vsi počutili veliko bolje.) Toda, če ni vaš namen popolnoma odstraniti govedino s šolskih jedilnikov, je ignoriranje priložnosti, da bi industrijsko govedino preprosto zamenjali s trajnostno pridelano travno govedino, milo rečeno nekoliko neiskreno.

Ali podpira neodvisne kmete in lokalne skupnosti? 

Ne. Ti rastlinski UPF so odvisni od industrijske proizvodnje osnovnih pridelkov, kot sta koruza in soja, ki se predelujeta v osrednjih tovarnah, in od številnih sintetičnih vložkov. Težko gre za svežo hrano, kupljeno neposredno od lokalnih kmetov!

Pridelek

Ali bi povečana prodaja rastlinskih UPF v sektorju šolske prehrane koristila delničarjem podjetja Impossible Foods, medtem ko bi neodvisnim kmetom onemogočila potencialno tržno priložnost, da lokalnim šolam dobavljajo hranljivo in trajnostno meso? Da. Dejstvo je, da se z živilskimi nadomestki vse bolj približujemo visoko centraliziranemu industrializiranemu prehranskemu sistemu, ki ga obvladuje peščica korporacij.

Če našim otrokom postrežemo 20-sestavinski, izjemno predelan hamburger, ki temelji na industrijsko pridelanih rastlinah in genskem inženiringu, namesto enosestavinskega, trajnostno pridelanega govejega mesa iz travne krme, je to nesmiselno na skoraj vseh ravneh. (Če bi želeli ponuditi alternativo brez mesa, obstajajo veliko bolj zdrave in planetu prijazne rastlinske možnosti, ki niso odvisne od ultra predelave in genskega inženiringa!)

Torej, kaj se pravzaprav dogaja?

Podjetja, ki proizvajajo fosilna goriva, morajo biti nad temi trendi navdušena. Ves ta hrup okoli rastlinske prehrane ter zmanjšanja uživanja mesa in mlečnih izdelkov kot najboljših načinov za zmanjšanje globalnih emisij toplogrednih plinov le odvrača pozornost od rabe energije in fosilnih goriv, ki sta priznana kot glavna povzročitelja podnebnih sprememb. Gre za “običajen posel”, ki bogati delničarje in poganja rastoči trg rastlinske hrane, ki je močno odvisen od fosilnih goriv za umetna gnojila, trge agrokemičnih sredstev, predelave, pakiranja in distribucije.

Na žalost je vzpon rastlinskih “nadomestkov mesa” UPF le najnovejši poskus zavajanja potrošnikov, ki mislijo, da sprejemajo okoljsko ozaveščene “odločitve”, ki v resnici le povečujejo dobiček velike prehrane. Kot opozarja profesor Frederic Leroy, medtem ko “mali kmetje, kmetje, ribiči, ozaveščeni mestni potrošniki, aktivisti za prehransko varnost, pravni in politični akademiki ter zagovorniki človekovih pravic (med drugim) po vsem svetu poskušajo rekonstruirati drugačno prehransko paradigmo …, se na hodnikih moči neusmiljeno pritiska na kmete, da postanejo dobavitelji poceni surovin živilski industriji, kot še nikoli prej”.

Resnica? Oportunistična svetovna kmetijska podjetja so odkrila, da lahko linije rastlinskih izdelkov ustvarijo velike stopnje dobička z dodajanjem vrednosti z ultra predelavo poceni surovin iz pridelkov, kot so beljakovinski izvlečki, škrob in olje.

V organizaciji A Greener World že dolgo trdijo, da lahko dobro upravljane pašne živali pomagajo ublažiti posledice podnebnih sprememb s shranjevanjem ogljika v tleh, hkrati pa ljudem zagotavljajo hranljivo hrano. Številne študije so pokazale, da je hrana, ki izvira iz pašnih živali, z vidika rabe tal in virov pomemben del učinkovite in prehransko varne prihodnosti.

Vir članka:
agreenerworld.org

Črvi

Deževniki ključni za zdravo zemljo

V aprilu smo s pomočjo nekaterih sijajnih prostovoljcev lovili deževnike!

Cilj lova na deževnike je bil povečati ozaveščenost o pomenu deževnikov za zdravje tal, hkrati pa zbrati informacije o tem, katere vrste deževnikov je mogoče najti in kje, tako na vrtovih kot v lokalnih okoljih.

Najdenih preko 500 različnih deževnikov

April je idealen čas za izvajanje lova na deževnike, saj spomladansko vreme pomeni, da se zemlja segreva, vendar je še vedno vlažna. To pomeni, da so deževniki aktivni in se ne skrivajo v stanju mirovanja globlje v zemlji. Navdušeni smo bili, da se je akcije udeležilo več kot 1000 udeležencev iz Združenega kraljestva in od drugod z družinami in posamezniki iz ZDA, Kanade in Avstralije. Lepo je bilo videti toliko ljudi, ki se zanimajo za lokalno biotsko raznovrstnost tal.

Udeleženci, ki so nam prijazno posredovali svoje najdbe deževnikov, so jih našli preko 500. Ti so bili večinoma na vrtovih in kompostnikih ter po poljih, kmetijah, parcelah in gozdovih.

Najdeni črvi

Najdeni deževniki

Najpogosteje najden deževnik je bil navadni rdeči deževnik , sledil je modro-sivi deževnik in nato evropski nočni pajek. Vsak od teh deževnikov bo pozitivno vplival na tla znotraj vseh različnih območij, kjer je bil najden.

Med več kot 500 različnimi deževniki, je bil najpogosteje najden navadni rdeči deževnik.

Povečanje razpoložljivosti hranil za rastline, ki rastejo na tem območju, in izboljšanje strukture tal in drenaže, kar je še posebej uporabno za obvladovanje poplav tako na kmetijskih kot nekmetijskih območjih.

Sam lov na deževnike je bil del širšega projekta, imenovanega FAB Farmers (Functional Agro-biodiversity Farmers). Ta projekt sodeluje s kmeti pri spodbujanju metod kmetovanja, ki zmanjšujejo odvisnost od zunanjih vložkov in povečujejo biotsko raznovrstnost. Raznolik ekosistem z različnimi mikroorganizmi, živalmi in rastlinami pod zemljo in nad njo je ključen za zdrava tla in širše trajnostne sisteme kmetovanja.

Trajnostno

Zahvaljujemo se projektu Čudoviti kmetje za financiranje akcije Lov na deževnike in vsem sodelujočim, ki so čez cel mesec sodelovali pri tem projektu.

Vir članka:

soilassociation.org

Špinača

Lekcije o ogljiku in trajnostnem kmetovanju iz danskega kmetijstva

Pred časom smo si ogledali bioplinarne, univerzitetne raziskovalne parcele, kmetijske zadruge ter ekološke in semenske kmetije. Na Danskem smo srečali kmetijske novinarje od Avstralije do Irske.

Ob samem kongresu Mednarodne zveze kmetijskih novinarjev smo si želeli izvedeti, kaj je omogočilo, da je kmetijstvo tako uspešno ob Severnem morju.

Na približno 33.000 kmetijah je 9.000 poklicnih kmetov

Vedeli smo, da lahko pričakujemo zelo inovativen in izpopolnjen kmetijski sistem. Danska, ki je po velikosti dvakrat večja od Slovenije, je 2/3 prekrita s kmetijskimi območji s približno 33.000 kmetijami in 9.000 poklicnimi kmeti, ki pridelujejo žitarice in redijo živino.

Kmetovanje na Danskem je dokaj podobno kot v Sloveniji. Prve podobnosti so se pokazale na kmetiji, ki jo vodita brata Michael in Johan Levy, kmetovalca četrte generacije. Kmetija bratov Levy obsega več kot 1700 hektarov obdelovalnih površin in približno 150 hektarov gozda. Pridelujeta semenske kulture, med drugim travniško latovko, špinačo, ječmen, pšenico, peso, oljno ogrščico, grah in druge.

Žito

Kmetje na Danskem se držijo predpisa, da morajo 30 % kmetijskih zemljišč zasejati s pokrivnimi rastlinami, in tako ravnajo tudi Levyjevi. Predpis je del številnih pobud, ki prispevajo k ohranjanju trajnostnega razvoja države. Po podatkih danskega sveta za prehrano in kmetijstvo je kmetijski sektor od leta 1990 zmanjšal emisije za 17 % in povečal pridelavo pridelkov za 31 %.

Raznoliko kolobarjenje semenskih in pokrivnih posevkov je pripomoglo k ohranjanju dobrega stanja zemljišč ter k visokim in stabilnim pridelkom.

Izzivi na kmetiji

Vzdrževanje zemlje je tako drago, da je treba obdelati vsak kvadratni meter in natančno izračunati vložke.

Natančno škropljenje in GPS jim omogočata čim večjo pridelavo, saj si prizadevajo za dobičkonosnost. “Zaradi tehnologije je posel zanimiv,” pravi Johan. “Mislim, da bo v prihodnosti na voljo robotska tehnologija in nova tehnologija, ki bo letela nad polji in odkrivala plevel.”

Da bi upoštevali vladne smernice za pokrivne posevke, morajo Levyjevi pospraviti pridelek in posaditi predpisane pokrivne posevke v hitrem zaporedju, kar včasih zelo skrajša rok sajenja, zlasti če jim vreme ni naklonjeno.

Trava

Poleg tega naj bi jeseni uvedli davek na ogljik v kmetijskem in prometnem sektorju, s čimer naj bi se država še bolj približala cilju, da do leta 2030 zmanjša emisije ogljika za 70 % (na podlagi podatkov iz leta 1990). Vendar o tem, kako bo davek deloval in koliko bo stal družinskega kmeta, ni veliko znanega.

Soren Sondergaard, predsednik danskega sveta za kmetijstvo in prehrano ter kmet pete generacije, glede davka ni optimističen.

“Čez šest mesecev bomo imeli politično razpravo,” pravi Sondergaard. “Danska bi bila ena prvih držav na svetu, ki bi uvedla takšen davek. Politike ves čas prepričujemo, naj nam dajo mir, da bomo lahko rešili cilje glede emisij, ki smo si jih zastavili za leto 2030. Z davkom morda ne bomo imeli dovolj prihodkov za to.”

V razmislek

Johan iz kmetije Levy je rekel: »To zemljo si le sposojam. Želim jo pustiti boljšo za naslednjo generacijo.«

To je stavek, ki ga nemalokrat slišimo. Medtem ko smo bil na Danskem navdušeni nad tehnologijo in trajnostjo, smo bil tudi opomnjeni, da je kmetovanje navsezadnje le kmetovanje, ne glede na to, kje ste.

Kot kmetje verjamete in zaupate dejavnikom, ki so zunaj vašega nadzora. Poskušate zagotoviti prihodnost za svojo družino in nahraniti svet, medtem ko delate vse, da bi ga pustili v boljšem stanju, kakor ste ga našli.

Vir članka:
agriculture-com

Odslej lažje uveljavljanje višje sile pri ukrepih kmetijske politike zaradi toče

V letošnjem letu se ponovno srečujemo z višjo silo, saj je v začetku junija določene predele Slovenije prizadelo neurje s točo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za lažje uveljavljanje višje sile pri ukrepih kmetijske politike zaradi toče pripravilo Navodila za uveljavljanje višje sile zaradi toče.

Škoda po toči na kmetijskih površinah

Vsa kmetijska gospodarstva (KMG), ki so na območjih, kjer je prišlo do toče in zaradi posledic toče ne morejo izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki so jih prijavili na zbirni vlogi za leto 2022, morajo sporočiti višjo silo, vendar jim tokrat izjemoma ni treba prilagati dokazil.

Kot dokazilo bo namreč služil seznam prizadetih katastrskih občin, ki ga je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in je v skladu s podatki Agencije RS za okolje (ARSO). Omenjeni seznam je skupaj z Navodili za uveljavljanje višje sile zaradi toče objavljen na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

V navodilih je pojasnjeno, v katerih primerih mora nosilec KMG sporočiti primer višje sile za neposredna plačila in za ukrepe razvoja podeželja: kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), ekološko kmetovanje (EK), dobrobit živali in investicijske ukrepe ali ukrepe, ki se nanašajo na ukrep, namenjen mladim prevzemnikom kmetij.

Nosilec KMG mora sporočiti višjo silo na obrazcu »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin«, ki je dostopen na spletni strani ARSKTRP (rubrika Obrazci, šifranti in seznami / Sporočanje višje sile) in ga pošlje na ARSKTRP v 15 delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, vendar pred morebitnim pregledom na kraju samem.

Nosilec KMG na tem obrazcu kot razlog višje sile označi »huda naravna nesreča, ki je resno prizadela KMG«, v rubriki »opis primera višje sile« pa opiše primer višje sile. Nosilcu KMG ni treba prilagati dokazil, razen za ukrepa KOPOP in EK, ko mora priložiti predpisane evidence.

Če se zemljišča nosilca KMG, ki zaradi posledic toče ne more izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki jih je prijavil na zbirni vlogi za leto 2022, nahajajo izven katastrskih občin iz prej omenjenega seznama, nosilec KMG prav tako sporoči višjo silo na obrazcu »Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin« in ga pošlje na ARSKTRP v 15 delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, vendar pred morebitnim pregledom na kraju samem.

Mora pa v tem primeru za točo podati dodatna dokazila (fotografije, zapisnik zavarovalnice, izjava o ogledu škode na kraju samem in o oceni škode, ki jo izdela Javna služba kmetijskega svetovanja, predpisane evidence za ukrepa KOPOP in EK).

 

Vir:
GOV

Ob vročinskem valu je ključnega pomena tudi varovanje zdravja živali

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ob povišanih temperaturah ozračja izdala opozorila in navodila za ravnanje z živalmi. Med ključne ukrepe spadajo predvsem zadostna količina vode, zadrževanje v senci in omejitev prevoza živali na zgodnje jutranje ure ali ponoči.

Zdravje živali v poletnih mesecih

Visoke temperature imajo močan vpliv tudi na počutje živali. Vsaka živalska vrsta ima razvit svoj način prenašanja visokih temperatur. Naloga skrbnika živali je, da ji zagotavlja pogoje, v katerih lahko žival prenaša visoke temperature. V prvi vrsti je treba omeniti potrebo po zadostnem vnosu vode, ki jo žival pri visoki temperaturi pospešeno izgublja. Zagotavljanje zadostne količine čiste pitne vode je tudi zakonska obveza skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi.

Drugi pomemben dejavnik tveganja je neposredna izpostavljenost soncu. Zato je nadvse pomembno, da se živalim, ki so nameščene na prostem, zagotovi možnost, da se umaknejo v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški). Posebno pozornost je treba nameniti živalim, ki so privezane, saj se pogosto ne morejo umakniti pred soncem. Rejnim živalim, ki stalno bivajo v objektih, je treba pri visokih zunanjih temperaturah zagotoviti ustrezno zračenje, ki preprečuje prekomerno povišanje temperature v prostoru in zagotavlja boljšo kakovost zraka.

Prevoz živali pri visokih temperaturah

Prav tako je treba posebno pozornost nameniti živalim v prevoznih sredstvih. Temperatura v prevoznem sredstvu, v katerem se prevažajo živali, ne sme preseči 35 °C. To je na prevoznih sredstvih, ki niso klimatizirana, težko ali nemogoče doseči pri zunanjih temperaturah, višjih od 35 °C. Zato je načrtovanje poti izjemnega pomena. Z ustreznim načrtovanjem odhoda v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči in z ustreznim načrtovanjem postankov je mogoče preprečiti ali omejiti izpostavljenost vročini na cesti ob morebitnih zastojih.

Ključnega pomena je tudi, da pri tako visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo samih v parkiranih vozilih, razen če se zagotovi primerno zračenje oziroma hlajenje. Visoka temperatura v vozilu lahko pri živali povzroči vročinski udar, kar se nemalokrat lahko konča s poginom živali. Prav tako pozivamo vse organizatorje različnih prireditev, v katerih sodelujejo ali so prisotne živali, da prilagodijo čas prireditve tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam ter da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste pitne vode.

Zdravstvene težave živali lahko preprečimo z naslednjimi ukrepi:

• nikoli ne puščajmo živali v zaprtem parkiranem avtomobilu,
• sveža pitna voda naj bo vedno na voljo,
• živali omogočimo dostop do sence in hladnejših mest (hladne površine),
• sprehode in druge fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure,
• posebno pozornost namenimo psom brahicefaličnih pasem (kratek gobček), ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je še posebej priporočljivo hladiti z vodo.

Ob vročinskem udaru pri živali jo moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje in podobno), glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo, je potrebno poiskati veterinarsko pomoč.

 

Vir:
KGZ

Pridružite se borzi Zelene verige

Pridelovalci hrane, ki želite svojo hrano prodati javnim šolskim zavodom in slovenskemu gostinstvu ter turizmu, pridružite se na borzi Zelene verige – borzi ponudbe in povpraševanja po lokalno pridelani hrani.

Namen tega projekta je vzpostavitev rednih borz lokalnih živil, kjer se bodo dvakrat letno srečali, izmenjali podatke o ponudbi in povpraševanju ter sklepali dogovore pridelovalci in njihove zadruge ter predelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov kot ponudniki in na drugi strani predstavniki javnih zavodov – šol, vrtcev in turizma ter gostinstva kot povpraševalci po lokalno pridelani in predelani hrani.

Takšno osebno srečanje je najboljša osnova za sklepanje dogovorov. Zato Gospodarsko razstavišče, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in ostali partnerji tega projekta vabijo pridelovalce, njihove organizacije pridelovalcev in zadruge, da se jim pridružite na prvi borzi Zelene verige, ki bo potekala 9. septembra med 13. in 15. uro, z možnostjo podaljšanja. Za udeležence je udeležba brezplačna, treba pa se je vnaprej prijaviti za sodelovanje.

Predstavnike gostinstva in turizma vabijo ločeno, skupaj s partnerji projekta; Zavod za šolstvo Republike Slovenije pa vabi na borzo predstavnike šolskih zavodov, odgovornih za prehrano v šolah in vrtcih, ki jim ob borzi organizira tudi izobraževanje.

Prav tako bodo skupaj z zavodom Good place, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Zadružno zvezo Slovenije in Zvezo podeželske mladine Slovenije organizirali predavanja, predstavitve tudi za pridelovalce hrane in predstavnike gostinstva in turizma, ki pa jih bodo objavili naknadno.

Vsem obiskovalcem borze Zelene verige bodo zagotovili tudi brezplačna vabila za ogled sejemskega dvojčka Narava zdravje in Otroški bazar, ki potekata sočasno z borzo, vendar v drugih dvoranah Gospodarskega razstavišča.

Kaj je zelena veriga?

Kratko nabavno verigo lahko imenujemo tudi zelena veriga. Kratka je sinonim za zeleno, trajnostno – torej govorimo o sezonski hrani, ki je trajnostno pridelana, predelana, distribuirana in porabljena v lokalnem okolju, zaradi česar od njive do vilic potrebuje kar najmanj časa oziroma kilometrov. Jasne opredelitve, kaj pomeni »lokalno«, ni – lahko je le nekaj kilometrov (kraj, občina), lahko tudi 50 km (regija); ob dejstvu, da je Slovenija majhna država, je okvir lahko tudi cela Slovenija.

Zelena nabavna veriga pomembno vpliva na kakovost obroka. To vpliva na zdravje potrošnikov, v gostinstvu in turizmu pa tudi na povečanje dodane vrednosti. Najpomembnejše pa je, da zelena veriga povečuje dodano vrednost v kmetijstvu – pri lokalnem pridelovalcu in rejcu.

Hkrati zelena nabavna veriga bistveno zmanjšuje potrebo po skladiščenju, ogljični odtis, zmanjšujejo se tudi presežki v pridelavi hrane ter odpadna in zavržena hrana. Zelene nabavne verige tako posredno spodbujajo lokalne ponudnike hrane k povečevanju samooskrbe, k trajnostni uporabi kmetijskih zemljišč in vode ter povečanju biotske raznovrstnosti, k ohranjanju delovnih mest na podeželju in s tem poseljenega ter urejenega podeželja in omogočajo večjo prehransko varnost ter skladnejši regionalni razvoj.

Za več informacij jim lahko pišete na zelene.verige@gr-sejem.si ali pokličete na telefon 01 300 2600.

Na kratko

Čas borze: petek, 9. september 2022, ob 13. uri na Gospodarskem razstavišču.
Rok prijave: 1. julij 2022.

Udeležba je za pridelovalce hrane brezplačna, predhodna prijava je obvezna.

Prijavnico lahko izrežete iz glasila Zelena dežela ali pa jo poiščete na https://www.narava-zdravje.si/zelene-verige.

 

Vir:
KGZ

Dobrote slovenskih kmetij – recite DA lokalnim pridelkom

V mesecu maju so na KGZ izvedli predavanje z naslovom Dobrote slovenskih kmetij – bližnjica do prodaje in nakupa lokalnih pridelkov.

V živo ste pa lahko tudi obiskali festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekal od 20. do 22. maja na Ptuju.

S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih 30 letih kmetijam omogočeno, da so svoja tradicionalna znanja in prakse oblikovali v visoko kakovostne izdelke. Strokovno ocenjevanje in podelitev priznanj za kakovost je spodbujalo kmetije k dvigu kakovosti izdelkov in k njihovemu ohranjanju. Tradicija in sodobnost sta tako z roko v roki pripravila ponudbo, ki vstopa v vaše domove.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so tisti vir dohodka, ki marsikatero kmetijo ohranjajo pri življenju. Na predavanju so udeleženci lahko izvedeli, kaj pravzaprav so dopolnilne dejavnosti na kmetiji in kateri je njihov temeljni namen, kdaj je smiselno pridobiti dovoljenje za izvajanje dopolnilnih dejavnosti, katere vrste poznamo, kako z njimi poslujemo in komu so namenjene. Udeleženci predavanja so imeli tudi možnost postavljanja vprašanj in odprtega pogovora.

V lanskem letu so na KGZ predstavili portal Dobrote slovenskih kmetij, ki omogoča prikaz tržne ponudbe pridelkov in izdelkov ponudnikov, ki sodelujejo pri ocenjevanju izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. Sodelovanje na ocenjevanju je nujen pogoj, saj tako lahko predstavljamo izdelke preverjene kakovosti. Na predavanju so bili predstavljeni pogoji sodelovanja na portalu, prikaz vpisa ponudbe, ki omogoča, da se ponudba predstavi končnemu kupcu, javnim zavodom, gostinstvu, hotelom in drugim.

Če bi si želeli ogledati video posnetek, je na voljo TUKAJ ali pa kliknete na spodnjo sliko.

 

Vir: KGZ

Kaj sejemo in sadimo v mesecu juniju?

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so (oz. bodo) ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski pridelek sveže domače zelenjave. V tem času pobiramo tudi vrtnine, ki smo jih sadili in sejali v zgodnji pomladi.

V spodnjem video posnetku Miša Pušenjak s KGZ Maribor svetuje o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se oz. se bodo spraznile v juniju.

Med drugim boste spoznali, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje. Pred boleznimi je treba krepiti tudi paradižnik, fižol in ostale rastline na vrtu.

Za poletje izberite primerno zastirko

V času sajenja je treba pomisliti tudi na to, da poleti tla nikoli niso gola. Za zastirko je najbolj priročna kar pokošena trava z zelenic. Uporabimo lahko svežo travo in jo večkrat dodajamo na gredice v tankih slojih, ki so debeli cca. 2 cm. Tako nam na vrtu trava ne bo gnila, razgradila se bo hitro, zato jo na gredice dodajamo večkrat.

Zelo dobra je tudi poletna zastirka iz ovčje dlake (volne), ki ob dežju vpije velike količine vode in jo poleti počasi oddaja rastlinam. Ovčja dlaka je odličen izolator pred poletnimi sončnimi žarki, ker varuje tla pred vročino in poletnimi nevihtami, ki zbijajo tla.

Kaj še lahko sejemo v juniju?

Junij je prvi poletni mesec. Padavin je v tem mesecu še dovolj, zato hitro zapolnite prazne gredice. Še vedno lahko sejemo sladko koruzo, korenček, peteršilj. Tudi za setev rdeče pese in nizkega fižola še niste prepozni.

Korenček, peteršilj in rdečo peso redno redčite. S tem procesom hkrati rahljate tudi tla. To na rastline deluje zelo blagodejno, saj po poletnih nalivih v tla sprostite zrak. Če je padavin premalo, je treba poskrbeti tudi za namakanje.

Če imate radi cvetačo in brokoli, ju lahko sejete v senco visokega fižola in sladke koruze, saj ne prenašata poletne vročine.

Vrt redno namakamo in rahljamo tla

V juniju je treba skrbeti za ustrezno vlago v tleh. Če na to pozabite, se lahko pojavijo težave na paradižniku in ostalih rastlinah.

Na paradižniku se največkrat pojavijo črne ali rjave lise, ki so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih. Sušijo se tudi bučke in kumare. V primeru zbitih tal in neenakomernih padavin se tudi na solatah pojavijo črni robovi listov. Vrtna tla in rastline bodo hvaležne tudi za zastirko.

Zelo priporočamo, da tla v vrtu redno rahljate. Tako zemlja okrog rastlin ne bo zbita. Za rahljanje poskrbite z ročnim vrtnim kultivatorjem, ki ima tri roglje. Z njim hitro in enostavno rahljamo tla v celem vrtu. Tako poletne padavine ne bodo odtekle po površini in se bodo zadržale v območju korenin.

 

 

Vir: KGZ

Pravilna uporaba FFS in varstvo opraševalcev

Začela se je sezona intenzivne rasti kmetijskih in okrasnih rastlin. Pri tem nanje prežijo številne nevarnosti, predvsem škodljivci in bolezni, pri rasti pa jim konkurirajo pleveli.

Kako torej pravilno ravnati, od priprave sredstev do pravilne rabe in na koncu ravnanj z ostanki in embalažo?

Fitofarmacevtska sredstva (FFS) so pripravki, namenjeni varstvu rastlin in pridelkov pred škodljivci, povzročitelji bolezni in za zatiranje plevelov. Nepravilna uporaba sredstev lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje, zdravje ljudi in medonosne čebele ter ostale opraševalce. Prav zaradi navedenega po uporabi FFS posežemo šele takrat, ko smo izčrpali vse druge možnosti varstva rastlin. Več informacij o kmetijskih praksah z manjšo rabo FFS s poudarkom na integriranem varstvu rastlin in nekemičnih metodah lahko uporabniki FFS preberejo na spletni strani za integrirano varstvo rastlin.

Le uporaba pri nas registriranih sredstev

Osnovno načelo pravilne uporabe FFS je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. Pozorni moramo biti na odmerek, čas, število tretiranj in karenco ter na ustreznost opreme, varnostne ukrepe in morebitne omejitve uporabe. Vse navedene podatke najdemo na etiketi oziroma v navodilu za uporabo, ki ga moramo skrbno prebrati.

Upoštevajte karenco!

Karenca nam zagotavlja, da bodo morebitni ostanki FFS v rastlinah ali na njih minimalni, oziroma da na zdravje ljudi in živali ne bodo imeli negativnega vpliva. Karenca škropiva nam pove, koliko časa mora preteči do obiranja in uživanja pridelka.

Varujte tudi svoje zdravje

Glede na to, da je uporabnik FFS pri pripravi škropilne brozge ter pri delu s sredstvom najbolj izpostavljen FFS, je izrednega pomena dosledna in pravilna uporaba zaščitne opreme. Škropilno brozgo pripravljamo na posebnih mestih za polnjenje in mešanje, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodnih tokov in drenažnih jarkov. Ob večjih razlitjih je treba poklicati gasilsko ali policijsko postajo oziroma center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Brezhibna naprava za nanašanje

Za ravnanje s sredstvi uporabljamo brezhibno delujoče (pregledane!) naprave za nanašanje. Pri nanašanju FFS je treba paziti, da škropilne brozge ne zanaša izven območja škropljenja na sosednje parcele. Nikoli se ne sme škropiti v vetrovnem vremenu.

Varovanje voda

Pri uporabi FFS mora uporabnik upoštevati varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino, ki je naveden na etiketi in v navodilu za uporabo. Če ni drugače navedeno, znaša varnostni pas najmanj 15 m tlorisne širine od brega voda 1. reda oziroma 5 m od meje brega voda 2. reda, kot je določeno v zakonodaji s področja voda.

Varovanje opraševalcev

Posebno mesto pri uporabi sredstev ima skrb za medonosne čebele in druge opraševalce, ki so izpostavljeni sredstvom med nabiranjem nektarja, mane in cvetnega prahu neposredno ob nanašanju sredstev. Od 1300 gojenih rastlin jih kar 70 odstotkov potrebuje oprašitev, 35 odstotkov pridelave hrane je odvisno od opraševanja čebel.

Katera sredstva so nevarna za čebele?

Pri uporabi sredstev moramo biti pozorni na znak, ki nas opozarja, da je sredstvo nevarno čebelam. Sredstva, ki so čebelam nevarna, so na etiketi označena kot »Nevarno za čebele« in opremljena s posebnim grafičnim znakom.

Pri uporabi takih sredstev mora uporabnik FFS upoštevati naslednja navodila:

  • Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS dosegla. Košnja ali mulčenje naj bosta opravljena čim boj zgodaj zjutraj ali čim bolj pozno zvečer, ko na cvetoči podrasti še ni ali ni več opraševalcev.
  • Uporaba sistemskih, čebelam nevarnih FFS, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin.
  • Škropljenje opravimo takrat, ko čebele niso na paši. Uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in v navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba tega FFS v celoti prepovedana v času cvetenja.

Previdnost pri setvi koruze

Tudi pri setvi koruze, tretirane z insekticidi, je treba paziti, da bo setev izvedena tako, da ne bo zanašanja insekticidnega prahu s semena na sosednje parcele. Koruze ne sejemo v zelo suhem in vetrovnem vremenu, s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami pa samo, če so opremljene z napravo, ki usmerja tok zraka k tlom in se tako zmanjša odnašanje prašnih delcev v okolico. Pri praznjenju vreč s semenom se iz vreče ne sme stresati odpadlega prahu v nasipnico sejalnice ali v okolje, izpraznjene vreče in odpadli prah v vrečah odstranimo v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

Obveze poklicnih uporabnikov

Za poklicne uporabnike velja zakonska obveza, da vodijo evidence o uporabljenih FFS. Poklicni uporabniki so tisti, ki uporabljajo FFS za poklicno rabo, imajo izkaznico o znanju ravnanja s FFS in z izkaznico lahko kupujejo vsa FFS.

Ne pozabite na embalažo

Strokovno in odgovorno ravnanje s FFS ne pomeni zgolj njihove pravilne uporabe, temveč tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Z njimi moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, izpraznjeno in pravilno očiščeno embalažo pa lahko vrnemo v trgovino s FFS ali jo odnesemo na posebno zbirno mesto za očiščeno embalažo FFS. Navodila o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo FFS so navedena na etiketi in v navodilu za uporabo.

 

 

Vir: KGZS