11 dejstev o trajnostnem kmetijstvu
Temelji trajnostnemu kmetijstvu so bili postavljeni že pred 60 leti, ko je šest evropskih držav (Belgija, Nemčija, Nizozemska, Francija, Italija in Luksemburg) s podpisom Rimske pogodbe opredelilo cilje takrat oblikovane skupne kmetijske politike (SKP), in sicer:
– zagotavljanje redne oskrbe z živili po primernih cenah,
– dvig storilnosti v kmetijski pridelavi,
– primerna raba naravnih virov in
– skrb za okolje.
V naslednjih desetletjih so sledile številne vmesne reforme, ki so bile predvsem reakcija na aktualne spremembe v kmetijskem sektorju in družbi nasploh.
Ob presežkih hrane v 80-ih letih so v ospredje pričela stopati okoljska vprašanja, ki so bila v 90-ih letih že nadgrajena s smernicami o trajnostnem upravljanju zemljišč in drugih naravnih virov.
Kako pa je danes? Kaj nam povedo svetovne statistike?
- 40 % današnjega svetovnega prebivalstva dela v kmetijstvu, kar pomeni, da je to največji zaposlovalec na svetu.
- Trajnostno kmetijstvo zavrača industrijski pristop proizvodnje hrane (t. i. intenzivne kmetije). Združuje tri glavne deležnike: skrb za okolje in zdravje okolja, ekonomsko donosnost ter socialno in ekonomsko pravičnost.
- Ekološka in družbena cena intenzivnih kmetij je: erozija, krčenje gozdov, izčrpana in onesnažena zemlja in vodni viri, izguba biotske raznovrstnosti, zlorabe delovne sile in upad družinskih kmetij.
- Koncept trajnostnega kmetijstva zajema široko paleto usmeritev in praks, vključno z ekološkim kmetijstvom, prosto rejo, kmetijstvom z nizkimi vložki, holističnim kmetijstvom in bio-dinamičnim kmetijstvom.
- Pri tej vrsti kmetovanja se ne uporablja kemičnih pripravkov, pesticidov ali gnojil, spodbuja se raznolikost pridelkov, padavine pa zagotavljajo vodo za namakanje.
- Ekološko kmetovanje običajno zahteva 2,5-krat več dela kot konvencionalno, vendar prinaša 10-krat večji dobiček.
- Leta 2010 je bila zabeležena 7,7-odstotna rast ekoloških živilskih izdelkov v primerjavi z letom 2009. Ekološka živila predstavljajo skoraj 4 % vseh živil, prodanih v ZDA.
- Nasprotno pa je bilo leta 2011 88 % koruze in 94 % soje gensko spremenjene. Leta 1996 je bilo teh manj kot 20 %.
- “Zdrava” tla so pomemben element trajnosti. Metode za povečanje in zaščito produktivnosti tal vključujejo uporabo pokrivnih posevkov, komposta, izogibanje prometu na mokrih tleh in vzdrževanje pokritosti tal z rastlinami/grmičevjem.
- Cilj trajnostnih kmetov je razviti učinkovite biološke sisteme, ki ne potrebujejo velikih količin materialnih vložkov (t. i. škodljivih kemikalij).
- Upoštevati je treba štiri ključne cilje trajnostnega kmetovanja:
zadovoljiti potrebe ljudi po hrani in prispevati k potrebam po biogorivu,
izboljšati kakovost okolja,
ohraniti ekonomsko uspešnost kmetijstva,
izboljšati kakovost življenja kmetov, kmetijskih delavcev in celotne družbe.
Vir: dosomething
