Prispevki

Pomladno sajenje – zgodnje vrste zelenjave za vrt

Ko se približuje konec februarja, se mnogi od nas veselijo prihoda marca in začetka nove vrtnarske sezone. Pomlad prinaša priložnost za setev široke palete zelenjave, tako na prostem kot v rastlinjaku.

Z načrtovanjem in pravilno izbiro rastlin lahko vrtnarji uživajo v pridelkih odpornih spomladanskih rastlin. Te so: grah, brokoli, ohrovt, rukola, zelje, špinača, korenje, redkvice, mlada čebula, koriander in solata. Potem začnejo s sajenjem toplotno bolj občutljivih rastlin, kot so paradižniki ali paprike.

Načrtovanje setve: Ključ do uspeha

Priprava na spomladansko sajenje zahteva premišljeno načrtovanje. Nekatere rastline lahko sejemo neposredno v zemljo, medtem ko druge potrebujejo začetek rasti v zaprtih prostorih. Na primer, večina stročnic in korenovk se najbolje obnese, če jih sejemo neposredno. Grah in špinačo lahko sejemo že marca, takoj ko je zemlja dovolj odmrznjena za obdelavo, temu pa sledijo redkvice, pesa, korenje, koper in koriander.

Pomladno sajenje - Gorenc.si

Začetek zelenjavnih presadkov v zaprtih prostorih

Zgodnji marec je tudi odličen čas za začetek vzgoje spomladanskih rastlin v zaprtih prostorih. Cilj je gojiti zdrave mlade rastline, ki so dovolj zrele za prenos na prosto, ne da bi preveč zrasle v svojih posodah. Ohrovt, brokoli, cvetača, čebula, koromač in solate so odlične izbire za začetek v zaprtih prostorih.

Sajenje in kaljenje semen

Po začetnem krogu setev je čas, da začnemo s sajenjem v zaprtih prostorih rastlin za poletni pridelek od sredine do konca marca. Paradižnik, paprike in jajčevci potrebujejo od setve do presaditve približno šest do osem tednov. Kumare, bučke, buče in melone rastejo hitreje in so pripravljene za presaditev že po treh tednih.

Pomladno sajenje - Gorenc.si

Utrjevanje sadik

Pred presajanjem na prosto je ključnega pomena postopno “utrjevanje” sadik. To naredimo tako, da rastline postopoma navajamo na zunanje razmere, kar zmanjšuje šok presajanja.

Pomladno sajenje - Gorenc.si

Pomladno sajenje – kdaj saditi kaj?

  1. Konec februarja do zgodnjega marca začnemo s sajenjem zelja, ohrovta, brokolija, cvetače, čebule, pora, in solate v zaprtih prostorih.
  2. Sredi marca in do konca marca lahko neposredno sejemo grah, špinačo, bob in rukolo na prostem. Prav tako začnemo s paprikami, paradižniki, jajčevci in blitvo v zaprtih prostorih.
  3. Zgodaj aprila in do njegove sredine neposredno posejte zgodnje vrste redkvice, pese, korenja, solate in pastinaka na prostem.
  4. Sredi aprila in do konca aprila neposredno posejte drugo zaporedje redkvic, pese in korenja na prostem ter posadite krompir. Posejte okro, baziliko, kumare in bučke v zaprtih prostorih ter presadite zelje, ohrovt, brokoli, cvetačo, čebulo, por, endivijo in solato.
  5. Sredi maja in do do junija, ko je nevarnost zmrzali minila, neposredno posejte fižol, koruzo, buče, melone in poletno korenje. Presadite paradižnike, paprike, jajčevce, blitvo, kumare, bučke, okro in baziliko.

Pomladno sajenje - Gorenc.si

Preberite tudi: Vzgajanje vrtnin iz semen – poznamo prednosti?

Začetek pomladne sezone prinaša obilico priložnosti za vse, ki se želijo posvetiti vrtnarjenju. Ne glede na to, ali ste izkušen vrtnar ali začetnik, pomladno sajenje zgodnjih vrst zelenjave odpira vrata k obilju svežih pridelkov, ki jih lahko uživate že zgodaj v letu. S pravilnim načrtovanjem, izbiro primernih rastlin in upoštevanjem ključnih korakov za uspešno sajenje in kaljenje lahko svoj vrt spremenite v bogat vir zdrave in okusne zelenjave. Pomlad je čas novega začetka, tako na vrtu kot v naših življenjih, zato izkoristite to priložnost za ustvarjanje, rast in uživanje v darovih, ki jih ponuja narava.

Veselo na delo in srečno vrtnarjenje!

 

 

Vir: 

www.longwoodgardens.org
www.farmflavor.com

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Zaključek poletne sezone: poskrbimo za shranjevanje pridelkov

Ko se sončni žarki poletnih dni postopoma umirjajo in se poletje tiho prevesi v zlato obdobje jeseni, naši vrtovi in njive žarijo v barviti paleti pridelkov. V tem času se pogosto sprašujemo, kako najbolje izkoristiti to naravno bogastvo, ki smo ga z ljubeznijo gojili skozi tople mesece.

Shranjevanje pridelkov – kako se ga lotimo?

Pravilno shranjevanje pridelkov ni le odličen način za podaljšanje uživanja v okusih poletja skozi zimo, temveč tudi ključno sredstvo, da naše vrtnine ohranijo svojo polno hranilno vrednost. Z nekaj preudarnosti, priprave in znanja lahko to poletno obilje zapakiramo v kozarce, spravimo v zamrzovalnik ali postavimo na police shrambe.

Vendar pa ni vse tako preprosto, kot se sliši. Vsaka sezona na vrtu je edinstvena in polna izzivov ter novih spoznanj. Vprašanja o tem, ali želimo svoj pridelek le uživati v sveži obliki ali pa želimo biti bolj samozadostni in se pripraviti na zimsko sezono, vodijo do različnih odločitev – od izbire semen, ki jih bomo posadili, do metod shranjevanja, ki jih bomo uporabili.

Kulturni vidik tega obdobja je prav tako pomemben. Mnoge kulture vidijo konec poletja kot čas združevanja, ko se družinski člani zberejo in s skupnimi močmi pripravijo pridelke za prihajajoče hladne mesece. To je tudi čas, ko se stare recepture in metode prenašajo iz roda v rod, postajajo del družinske dediščine.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Zato, ko naslednjič stojite sredi svojega vrta, obdani z obiljem, ki ste ga pridelali, se spomnite dveh ključnih vprašanj:
Katere korake je treba sprejeti takoj po obiranju?
– Kako najbolje shraniti te dragocenosti, da bodo ohranile svojo svežino in okus?

Načini shranjevanja pridelkov

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Sortiranje in izbor:
Pridelke, ki kažejo znake gnilobe ali so poškodovani, ločimo in porabimo čim prej. Zdrave pridelke shranimo ločeno.

Sušenje in dehidracija:
Ta starodavna metoda je idealna za zelišča, kot so bazilika, origano in timijan. Plodovi, kot so jabolka, slive in fige, se lahko posušijo v tenkih rezinah. S sodobnimi dehidratorji ali s pomočjo pečice lahko dosežemo želene rezultate.

Zamrzovanje:
Jagode, maline in borovnice so odlične za zamrzovanje. Pred zamrznitvijo jih operemo, posušimo in zamrznemo posamično, nato pa shranimo v ustrezne vrečke.

Vlaganje:
Zelenjavo lahko konzerviramo v kisu, slanici ali olju. Vsaka metoda ima svoje prednosti, zato izberite tisto, ki je najboljša za vaše pridelke.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Fermentiranje:
Kislo zelje in kimči sta le dva izmed priljubljenih fermentiranih izdelkov. Fermentacija ne le konzervira, temveč tudi obogati okus in dodaja zdravstvene koristi.

Vkuhavanje:
Paradižnikovo omako, ajvar ali marmelado lahko pripravimo s kuhanjem in dodajanjem sladkorja ali soli. Domače pripravljene dobrote so vsekakor boljše od kupljenih!

Shranjevanje v kleti ali shrambi:
Krompir, čebula in korenje potrebujejo hladno, temno in prezračevano okolje. Leseni zaboji so odlični za shranjevanje teh pridelkov.

Zasipnica:
To je tradicionalna metoda za korenje, redkvico ali repo. Zasipavanje s peskom preprečuje izsuševanje.

Shranjevanje z obešanjem:
Čebula, česen in zelišča lahko obešamo v svežnjih, kar pomaga pri prezračevanju. Tudi zelje in ohrovt lahko shranjujemo z obešanjem.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Pravilno shranjevanje nam omogoča, da uživamo v poletnih pridelkih skozi vse leto. Izberite tehniko, ki ustreza vašim pridelkom, in redno preverjajte zaloge, da boste lahko uživali v svežini svojega vrta tudi pozimi. Poleg tega je dobro vedeti, da so različne metode shranjevanja bolj primerne za določene pridelke, zato je pametno eksperimentirati in najti tisto, ki najbolj ustreza vašim potrebam. Ko enkrat obvladate osnovne metode shranjevanja, lahko preizkusite tudi kombiniranje različnih metod ali dodajanje raznovrstnih začimb in sestavin, da dobite edinstvene in okusne konzervirane izdelke.

Tradicionalne metode, ki so jih uporabljale naše babice, so pogosto preizkušene in zanesljive, vendar je v sodobnem svetu veliko novih pristopov in tehnik, ki jih lahko vključimo. Tako lahko vsako leto raziskujemo in se učimo, kakšno je najboljše shranjevanje pridelkov, da bodo ohranili svojo svežino in hranilne lastnosti. Ne bojte se tudi deliti svojih izkušenj in receptov z drugimi – morda boste prav vi nekoga navdihnili k novemu odkritju v svetu domačega shranjevanja hrane.

 

Tekst:
N. G.

 

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Sezonsko pridelovanje: Kako izkoristiti poletje za svežo in lokalno pridelano hrano?

Poletje je čas, ko se narava razcveti in polja zaživijo v svoji najbujnejši podobi. To je tudi obdobje, ko imamo na voljo obilico sveže in lokalno pridelane hrane. Sezonsko pridelovanje nam omogoča izkoristiti to obilico in hkrati zavedati se pomena podpore lokalnim kmetijam.

V tem članku bomo raziskali, katero sadje in zelenjavo je najbolje pridelovati ter kupovati med junijem in koncem avgusta ter kako izkoristiti ta obilen pridelek za pripravo okusnih in zdravih obrokov.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

1. Prednosti sezonskega pridelovanja v poletnih mesecih

Sezonska hrana je sveža, okusna in bolj hranljiva kot hrana, ki jo uživamo izven sezone.

Tukaj je nekaj prednosti sezonskega pridelovanja v poletju:

Svežina in kakovost: sezonska hrana je nabrana v času, ko je na vrhuncu svežine, kar ji daje izboljšan okus in teksturo.
Prehranska vrednost: sveže pridelana hrana vsebuje več hranilnih snovi in vitaminov, saj ni podvržena dolgotrajnemu skladiščenju in transportu.
Lokalna podpora: nakup in uživanje lokalno pridelane hrane pripomoreta k podpori domačim kmetijam in gospodarstvu ter zmanjšujeta ogljični odtis zaradi krajšega transporta.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

2. Kako izkoristiti sezonsko pridelavo v poletju

Obisk lokalnih kmetijskih tržnic: kmetijske tržnice so odličen kraj, kjer lahko najdemo sveže pridelke z bližnjih kmetij. Redno preverjajmo urnike tržnic in jih obiskujmo.
Vrtičkanje in gojenje lastne hrane: poletje je idealen čas za gojenje zelenjave, zelišč in sadja v lastnem vrtu ali na balkonu. To nam omogoča, da sami pridelamo hrano in se povežemo z naravo.
Pridelava hrane v skupnosti: skupnostni vrtovi in kooperative so odličen način za sodelovanje z drugimi ljubitelji vrtnarjenja ter za delitev pridelka in znanja.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

3. Kulinarični užitki s svežo sezonsko hrano

Recepti za poletne jedi: iz sezonskih sestavin lahko pripravimo raznovrstne in okusne jedi, kot so solate s svežim sadjem in zelenjavo, lahkotne juhe, sveže stisnjeni sokovi, smutiji, osvežilni napitki in sladoledi.
Vključevanje lokalnih sestavin v jedilnik: kuhajmo z lokalno pridelanimi sestavinami, kot so sveža zelenjava, sadje, meso, jajca, mlečni izdelki in žita. S tem podpiramo lokalno gospodarstvo ter uživamo v najboljši kakovosti.

Članek sadno drevje

Kaj je sezonska hrana?

Sezonska hrana je hrana, ki jo kupujemo in uživamo v času, ko je pridelana. To pomeni, da uživamo sadje in zelenjavo takrat, ko je na voljo lokalno in sveže.

Zakaj je pomembno jesti hrano v sezoni?

Hrana, ki je pridelana v sezoni, je sveža, okusna in bolj hranljiva kot hrana, ki je uživana izven sezone. Ko kupujemo in uživamo sezonsko hrano, podpiramo lokalne kmetije in prispevamo k ohranjanju okolja.

Zakaj je pomembno jesti lokalno pridelano hrano?

Nakup hrane, pridelane lokalno, pomaga podpirati lokalne kmetije in ohranjati kmetijska zemljišča ter odprt prostor v naši skupnosti. Denar, ki ga porabimo za lokalne izdelke, ostane v skupnosti in se ponovno vloži v druge lokalne posle. Poleg tega lahko lokalni pridelovalci povedo, kako je hrana pridelana, kar nam omogoča večjo transparentnost in zavedanje o naši hrani.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

6 nasvetov za sezonsko pridelovanje in poletno pridelavo zelenjave

  1. Prilagodite pridelavo svoji regiji
    Izberite sorte, ki bodo uspevale na vašem specifičnem področju. Če je rastna doba krajša, izberite hitro rastoče vrste. Za vroča podnebja izberite sorte, ki prenašajo visoke temperature.
  2. Uporabite zastirko
    Okoli rastlin razporedite 1- do 2-centimetrski sloj komposta ali druge organske snovi. To bo pomagalo ohranjati vlago, zavirati rast plevelov in zniževati temperaturo tal.
  3. Namakanje
    Rastline zalivajte zjutraj, da zmanjšate izhlapevanje in se izognete boleznim listov. Kapljično namakanje pomaga pri varčevanju z vodo in zmanjšuje bolezni, ki se prenašajo z zalivanjem nad rastlinami. Pravilno zalivanje je še posebej pomembno med tvorbo plodov.
  4. Zagotovite senco
    Rastline, kot so listnata zelenjava, grah, brokoli, cvetača in pesa, imajo korist od delne sence med najbolj vročim delom dneva, še posebej v toplejših podnebjih. Posadite jih na mestih, ki nudijo zaščito pred vročim popoldanskim soncem ali uporabite senčno mrežo.
  5. Neprekinjeno sajenje
    Rastline, kot so nizki fižol, pesa in solata, vsakih nekaj tednov poleti ponovno posejemo, da zagotovimo neprekinjeno pobiranje. Jesenske pridelke začnemo saditi sredi ali proti koncu poletja.
  6. Spravilo
    Zelenjavo trgajte zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Pridelek bo ostal hrustljav, svež in bolj okusen kot zelenjava, ki je pobrana v vročini dneva.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Sezonsko pridelovanje – poglejmo, kako je s sajenjem in spravilom od junija do konca avgusta!

Junij:

V juniju so končno zreli številni posevki, ki smo jih sadili spomladi, in nekatero jagodičevje. Ta mesec je idealen za uživanje lokalno pridelanih jagod, ki so dozorele na soncu poletne sezone.

Sadje in zelenjava za spravilo ali nakup v juniju vključujeta mladi korenček, bob, rdečo peso, bučke, ribez, kosmulje, solato, peteršilj, radič, rukolo, špinačo, pomladno zelje, mlad čebulček in jagode.
Zelenjava, primerna za sejanje in sajenje v juniju, vključuje bučke, kumare, francoski fižol in solato.

Julij:

Poletje je v polnem razmahu, vrtovi in pridelovalne površine so polni solatnih listov, zelenjave in jagodičja. To je najboljši čas za gomoljnice in krompir ter obilo drugih sezonskih dobrot.

Sadje in zelenjava za spravilo ali nakup v juliju vključujeta rdečo peso, borovnice, zelje, korenje, češnje, bučke, kumare, ribez, koromač, francoski fižol, kosmulje, solato, krompir, mladi grah, radič, maline, stročji fižol, špinačo, mlad čebulček, šalotko in paradižnik.
Zelenjava, primerna za sejanje in sajenje v juliju, vključuje koromač, kodrolisti in dolgolisti ohrovt, kitajsko zelje, peteršilj in rukolo.

Avgust:

Rastline, ki obožujejo toploto, kot so paradižniki, kumare in čiliji, so sedaj na svojem vrhuncu. Tudi jajčevci in paprike so v polnem rastju.

Sadje in zelenjava za pravilo ali nakup v avgustu vključujeta jajčevce, rdečo peso, robide, borovnice, brokoli, zelje, cvetačo, korenje, zeleno, rdečo peso, bučke, kumare, koromač, francoski fižol, solato, grah, paprike in čili, slive, krompir, maline, stročji fižol, mlad čebulček, koruzo in paradižnik.
Zelenjava, primerna za sejanje in sajenje v avgustu, vključuje solato, kitajsko zelje, peteršilj, rukolo in špinačo.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Poletje je čas, ko lahko izkoristimo obilico sveže in lokalno pridelane hrane. Sezonsko pridelovanje nam omogoča uživanje v svežih, okusnih in hranljivih sestavinah ter podporo lokalnim kmetom. Hkrati pa to tudi prispeva k ohranjanju okolja in zmanjševanju ogljičnega odtisa. Ne zamudimo priložnosti, da se povežemo z naravo, se razvajamo v kulinaričnih užitkih poletja ter prispevamo k trajnostnemu načinu prehranjevanja. Izkoristimo poletje za svežo in lokalno pridelano hrano!

 

Vir:

www.nationaltrust.org.uk