Prispevki

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti trajnostne pridelave hrane

Ekološko kmetijstvo je pristop k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih. Ta praksa se osredotoča na uporabo naravnih virov, zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V tem članku bomo raziskali prednosti in slabosti ekološkega kmetijstva ter razložili, zakaj je ta trajnostna metoda pridelave hrane postala vse bolj priljubljena.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Prednosti ekološkega kmetijstva

1. Boljša kakovost hrane

Ena izmed ključnih prednosti ekološkega kmetijstva je zagotavljanje boljše kakovosti hrane. Pri pridelavi ekoloških pridelkov se ne uporabljajo sintetični pesticidi, herbicidi ali umetna gnojila. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za nadzor škodljivcev, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. To pripomore k zmanjšanju tveganja za ostanke kemikalij v pridelkih ter omogoča pridelavo hrane z manjšo vsebnostjo pesticidov, kar je zdravju ljudi prijazno.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

2. Ekološko kmetijstvo = ohranjanje okolja

Ekološko kmetijstvo se osredotoča na ohranjanje in varovanje okolja. Pri tej metodi pridelave se uporabljajo prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na vodne vire, zrak in tla. Namesto kemičnih gnojil se pogosto uporabljajo organska gnojila, ki zmanjšujejo izpiranje hranil v vode ter preprečujejo onesnaževanje vodnih virov. Prav tako se spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov za koristne organizme ter se izogiba gensko spremenjenim organizmom (GSO). S tem se ohranja naravno ravnovesje ekosistemov.

3. Podpora lokalnim gospodarstvom

Ekološko kmetijstvo spodbuja lokalno gospodarstvo in krepitve skupnosti. Pridelava ekološke hrane na lokalni ravni omogoča neposreden stik med kmetom in potrošnikom. To pomeni, da se denar precej bolj neposredno vrača v lokalno skupnost, saj se večji del dobička zadrži na lokalni ravni. Poleg tega spodbuja lokalno samooskrbo, kar pripomore k večji varnosti in neodvisnosti pri oskrbi s hrano. S podporo lokalnemu gospodarstvu se krepijo lokalna delovna mesta in ustvarjajo nove priložnosti za zaposlitev.

4. Varovanje zdravja živali

Ekološko kmetijstvo postavlja tudi visoke standarde za dobrobit živali. Kmetije, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo hrane, morajo zagotavljati prostorne in naravne življenjske pogoje za živali. To pomeni, da živali uživajo večje prosto gibanje, dostop do paše na prostem ter kakovostno hrano in vodo. Uporaba hormonov za spodbujanje rasti in rutinske uporabe antibiotikov se omejuje ali prepoveduje, kar prispeva k zdravju in dobremu počutju živali.

Slabosti ekološkega kmetijstva

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

1. Manj pridelka

Ena izmed slabosti ekološkega kmetijstva je, da lahko pride do manj pridelka v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom. Omejevanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil ter naravni pristopi za nadzor škodljivcev lahko vplivajo na pridelek in povzročijo večjo izpostavljenost rastlin škodljivcem. Prav tako se lahko zaradi upoštevanja ekoloških standardov pojavijo težave pri obvladovanju določenih bolezni in plevelov, kar lahko negativno vpliva na pridelek in donos.

2. Večji stroške pridelave

Ekološko kmetijstvo pogosto zahteva več dela, časa in virov, kar lahko poveča stroške pridelave hrane. Zaradi omejenega upravljanja škodljivcev in bolezni je potrebno več ročnega dela za obdelavo pridelkov. Prav tako so lahko stroški certificiranja ekološke pridelave visoki. Zaradi tega se pogosto cene ekoloških izdelkov na trgu višje od konvencionalnih izdelkov.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

3. Omejen dostop do ekoloških izdelkov

Kljub naraščajočemu povpraševanju po ekološki hrani je še vedno omejen dostop do teh izdelkov v nekaterih regijah. Ekološko kmetijstvo zahteva specifična znanja in veščine, ki morda niso na voljo vsem in v vseh krajih. Zaradi naštetega se lahko potrošniki soočajo z omejenim izborom ekoloških izdelkov ali pa so prisiljeni plačevati precej višje cene za njihov nakup.

4. Večja izpostavljenost tveganjem

Ekološko kmetijstvo se pogosto sooča z večjimi tveganji glede bolezni in škodljivcev, ki lahko prizadenejo pridelke. Ker se v ekološkem kmetijstvu ne uporabljajo sintetični pesticidi, je za obvladovanje teh težav potrebno zanašanje na naravne metode, kot so uporaba koristnih organizmov ali ekoloških pesticidov rastlinskega izvora. Vendar te metode pogosto niso tako učinkovite kot konvencionalni pesticidi, kar pomeni, da se ekološki kmetovalci vsako leto znova srečujejo z dodatnimi tveganji. V primeru epidemij bolezni ali večjega napada škodljivcev se lahko izgube pridelka znatno povečajo.

5. Omejena skalabilnost

Ekološko kmetijstvo pogosto temelji na manjših kmetijah, ki se osredotočajo na lokalno pridelavo hrane. To omejuje njegovo skalabilnost in sposobnost, da se v celoti zadovolji globalno povpraševanje po hrani. Ker so ekološke prakse bolj zahtevne in zahtevajo več dela, jih je težje implementirati v velikem obsegu. To lahko vodi do omejenega dostopa do ekološke hrane za večje populacije.

Ekološko kmetijstvo: prednosti in slabosti

Ekološko kmetijstvo – pod črto

Ekološko kmetijstvo ima svoje prednosti in slabosti. Zagotavlja boljšo kakovost hrane, ohranja okolje, podpira lokalna gospodarstva in varuje zdravje živali. Vendar pa lahko pride do nižjih pridelkov, večjih stroškov pridelave, omejenega dostopa do izdelkov ter večje izpostavljenosti tveganjem.

Kljub tem slabostim se ekološko kmetijstvo vse bolj uveljavlja kot trajnostna in okolju prijazna metoda pridelave hrane, ki prispeva k bolj zdravi in trajnostni prehranski prihodnosti.

 


Ekološko kmetijstvo: Prednosti in slabosti

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

Več o EU usmeritvah si lahko preberete v našem članku >> EU nagrade ekološkim pridelovalcem

 

Vir:

www.mayoclinic.org
www.agriculture.ec.europa.eu

Kmetijski stroji in tehnologija

Kmetijski stroji in tehnologije – kam gre njihov razvoj

Do leta 2050 se bo povpraševanje po hrani zaradi hitre rasti prebivalstva povečalo za 70 %. Študija Združenih narodov je pokazala, da je še vedno lačnih približno 9,9 % svetovnega prebivalstva, zato je misel na to, kako nahraniti skoraj 10 milijard ust, zastrašujoča. Ker je okoljske spremembe težko predvideti, se moramo obrniti k inovacijam na področju kmetijske tehnologije.

Kmetijstvo je zelo odvisno od podnebja in vremenskih razmer

Dolgotrajna suša ali obilne padavine imajo lahko uničujoče posledice za zdravje in rodovitnost tal.

Na srečo dosedanji znaki dajejo upanje. Ni nam treba čakati tri desetletja, da bi videli, kako lahko inovativne rešitve v kmetijstvu vplivajo na življenje ljudi v prihodnosti.

Kmetijski stroji in tehnologija

V nadaljevanju si preberite inovacije in tehnologije v kmetijstvu, na katere morate biti pozorni leta 2023. Raziskali bomo tehnologije, ki spreminjajo način, kako kmetje pridelujejo, prevažajo, skladiščijo in upravljajo svoje pridelke. 

Kmetijstvo je vedno bolj odvisno od tehnologije

V zadnjih letih so se pojavile številne nove tehnologije in kmetijski stroji, ki so pripomogli k povečanju učinkovitosti in produktivnosti kmetijskih dejavnosti. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, saj se bodo kmetijski stroji in tehnologije še naprej razvijali in izboljševali. Kmetijski stroji in tehnologije – kam gre njihov razvoj?

Že zdaj se kmetijstvo poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Kmetijski stroji in tehnologija

Ena od najpomembnejših novih tehnologij je uporaba senzorjev in robotov na kmetijskih poljih. Ti senzorji in roboti lahko merijo vlago v tleh, temperaturo in druge pomembne dejavnike, ki vplivajo na rast rastlin. S temi podatki kmetje optimizirajo svojo proizvodnjo in zmanjšajo porabo vode in gnojil. Roboti lahko opravljajo tudi druge naloge, kot so na primer sajenje in spravilo pridelka.

Poleg senzorjev in robotov se kmetijski stroji razvijajo tudi na drugih področjih. Na primer, traktorji so postali veliko bolj avtomatizirani in lahko opravljajo številne naloge samodejno. Na nekaterih kmetijah se uporabljajo tudi brezpilotni letalniki, ki lahko fotografirajo in kartirajo kmetijska polja.

Kmetijski stroji – povezani v omrežja?

Veliko kmetijskih strojev je zdaj povezanih v omrežje, kar pomeni, da lahko kmetje upravljajo svojo opremo na daljavo in spremljajo njihovo delovanje v realnem času. To jim omogoča, da lahko hitro odreagirajo na morebitne težave in izboljšajo svojo proizvodnjo.

Druga pomembna tehnologija, ki se razvija na področju kmetijstva, je uporaba podatkovnih analiz. Na kmetijah zbirajo podatke o svojih pridelkih in proizvodnji ter jih analizirajo, da bi izboljšali proizvodnjo. Na primer, podatki o vremenu, vlagi v tleh in drugih dejavnikih lahko pomagajo kmetom pri odločanju, kdaj naj sejejo pridelke ali kdaj je najboljši čas za spravilo pridelka.

Kmetijski stroji in tehnologija

Poleg tega so se pojavile tudi nove tehnologije za varstvo rastlin. Na primer, nekateri kmetje uporabljajo drone, ki lahko natančno pršijo gnojila in pesticide. To lahko zmanjša porabo teh kemikalij in pripomore k manjšemu vplivu na okolje.

Varčevanje z energijo

Pomemben vidik razvoja kmetijskih strojev in tehnologij je tudi varčevanje z energijo. Kmetijske dejavnosti porabijo veliko energije, zato so se pojavili številni kmetijski stroji, ki porabijo manj goriva ali pa ga celo ne potrebujejo. Na primer, nekateri traktorji so električni ali pa delujejo na biogoriva, kot je na primer bioplinsko gorivo.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

Članek bioplin

Razvoj kmetijskih strojev in tehnologij pa ni omejen le na velike kmetije. Tudi majhni kmetje imajo koristi od novih tehnologij in kmetijskih strojev. Na primer, nekateri proizvajalci kmetijske opreme razvijajo manjše in bolj dostopne stroje za manjše kmetije in vrtove.

Evropski zeleni posel in njegova strategija “od kmetije do vilic” prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Več o tem si lahko preberete v našem članku >> Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

V prihodnosti se bodo kmetijski stroji in tehnologije še naprej razvijali in izboljševali. Pomembno je, da se kmetijska dejavnost prilagaja novim trendom in tehnologijam, saj to pripomore k večji produktivnosti, zmanjšanju stroškov ter boljši kakovosti in trajnosti pridelkov.

 

Vir:

www.bbva.com
www.agfunder.com

Članek bioplin

Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

Na zadnjem sejmu Agromek so posebno pozornost namenili stojnicam, ki so predstavljale uporabo bioplina v kmetijski panogi. Razstavljavci in obiskovalci so na enem mestu našli informacije ter si izmenjali izkušnje z bioplinom. Osrednja tema je bila, kako optimalno izkoriščati bioplin kot zeleni vir energije.

Agromek je največji kmetijski sejem v Severni Evropi. Odvija se vsako drugo leto v centru MCH Messecenter Herning na Danskem. Sejem je pomembno stičišče kmetijske industrije, njenih dobaviteljev, strank in poslovnih partnerjev. Zadnji se je odvil med 29. novembrom in 2. decembrom 2022.

Članek bioplin

Kaj je bioplin?

Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja organskih snovi.

Bioplin je mešanica plinov, ki jo sestavljajo predvsem metan, ogljikov dioksid in vodikov sulfid, in ki nastaja iz surovin, kot so kmetijski odpadki, gnoj, komunalni odpadki, rastlinski material, odplake, zeleni odpadki, odpadne vode in živilski odpadki. Je obnovljiv vir energije.

Danska ima močan in edinstven položaj na področju razvoja bioplinskih naprav, o čemer so se lahko tako danski kot tuji obiskovalci poučili na kmetijskem sejmu Agromek 2022.

Danska je pionirka na področju bioplina, zlasti večjih bioplinskih naprav. Bioplin je pomemben element v zelenem prehodu ter ima pomembno in relevantno vlogo pri oskrbi z energijo v prihodnosti,” pravi direktor podjetja Agromek Claus Hermansen. Poudarja, da je bioplin resnično zeleni vir, ki temelji na odpadkih v obliki ostankov pri vsakodnevnih dejavnostih iz tovarn in kmetijstva.

Članek bioplin

Prednosti in pomanjkljivosti bioplina

Proizvodnja in uporaba bioplina imata tako kot vsi drugi viri energije svoje prednosti in slabosti. Pri analizi, ali naj investirate v bioplinarno, morate skrbno upoštevati te praktične vidike.

Med najbolj priljubljenimi prednostmi bioplina lahko omenimo:

1. Je obnovljiv in čist vir energije, ki temelji na ogljično nevtralnem procesu. Kar pomeni, da se pri uporabi bioplina v ozračje ne sproščajo nove količine ogljika.
2. Pomaga preusmeriti odpadno hrano z odlagališč, kar pozitivno vpliva na okolje in gospodarstvo.
3. Zmanjšuje onesnaževanje tal in vode zaradi živalskega gnoja in človeških iztrebkov, s čimer ohranja zdravo in varno okolje za številne skupnosti po vsem svetu.
4. Zmanjšuje količino CH4 (metana), izpuščenega v ozračje, s čimer preprečuje podnebne spremembe z možnim takojšnjim vplivom na okolje.

Med slabosti uporabe bioplina kot vira energije pa lahko štejemo le slednje:

 Proizvodnja bioplina je odvisna od biološkega procesa, zato je ni mogoče popolnoma nadzorovati.

Članek bioplin

Biogoriva in ekologija

Bioplin je znan kot okolju prijazen vir energije, saj hkrati blaži dva glavna okoljska problema:

1. Zaradi globalne epidemije odpadkov se vsak dan sproščajo nevarne količine metana.
2. Pri zadovoljevanju svetovnih potreb po energiji se zanašamo na energijo iz fosilnih goriv.

Postopek proizvodnje bioplina izkorišča težnjo narave po recikliranju snovi v produktivne vire za pretvorbo organskih odpadkov v energijo. Pri proizvodnji bioplina se predelujejo odpadne snovi, ki bi sicer onesnažile odlagališča, preprečuje se uporaba strupenih kemikalij v čistilnih napravah, z obdelavo odpadkov na kraju samem pa se prihranijo denar, energija in material.

Poleg tega pri uporabi bioplina za pridobivanje energije ni potrebno pridobivanje fosilnih goriv. Namesto tega bioplin prevzame problematičen plin in ga pretvori. Natančneje, metan, ki je prisoten v razkrajajočih se odpadkih, se pretvori v ogljikov dioksid. Metan ima približno 20- do 30-krat večjo sposobnost zadrževanja toplote kot ogljikov dioksid.

Preprosto povedano – ko se gnijoči hlebec kruha pretvori v bioplin, je njegov vpliv na okolje približno desetkrat manjši, kot če bi ga pustili gniti na odlagališču!

Članek bioplin

Zanimivi primeri uporabe bioplina

Bioplin se lahko proizvaja iz različnih vrst organskih snovi, zato obstaja več vrst modelov za bioplinske digestije. Nekateri industrijski sistemi so zasnovani za obdelavo naslednjih: komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode, trdnih komunalnih odpadkov in kmetijskih odpadkov.

Sistemi manjšega obsega se običajno uporabljajo za predelavo živalskih odpadkov. Novejši sistemi manjših velikosti pa so namenjeni predelavi živilskih odpadkov. Nastali bioplin se lahko uporabi za proizvodnjo plina, električne energije, toplote in pogonskih goriv.

Na Švedskem na stotine avtomobilov in avtobusov uporablja prečiščeni bioplin. Ta tam nastaja predvsem v čistilnih napravah za odpadne vode in na odlagališčih odpadkov.

Drugi primer raznolike uporabe bioplina je obrat First Milk. Eden največjih proizvajalcev sira v Veliki Britaniji gradi obrat za anaerobno digestijo, ki predeluje mlečne ostanke in jih pretvarja v biometan za plinsko omrežje.

Na sejmu Agromek razstavljavci zato pozitivno zrejo v prihodnost.

“Potencial bioloških virov še ni v celoti izkoriščen. S svojo tehnologijo, strokovnim znanjem in izkušnjami želimo potencialnim strankam in partnerjem pomagati izkoristiti ta potencial pri zagotavljanju zelenega prehoda prihodnosti,” pravi Karsten Hjorth.

 

Vir:

www.agromek.com

Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Minila so tisočletja, odkar so prve skupnosti pričele obdelovati zemljo in se lotile živinoreje. V zadnjih desetletjih so se razvile domiselne kmetijske metode, ki bi se še dvema generacijama nazaj zdele popolnoma nemogoče. Novim inovacijam se ves čas pridružujejo še novejši kmetijski trendi. Kot kaže, se bo kmetijstvo v naslednjih letih dokaj spremenilo.

Kateri so glavni kmetijski trendi, ki se kažejo za leto 2023 in prihajajoča leta?

 

1. Precizno kmetijstvo – novi kmetijski trendi

Z dobro zemljo, semeni, vodo in malo časa – obstaja precej velika možnost, da boste poželi sadove svojega dela. Trajnostni in zanesljiv način za pridobivanje visoko donosnih pridelkov pa zahteva bolj strukturiran in zapleten postopek.

Precizno kmetijstvo je znanost o zbiranju in analiziranju podatkov za sprejemanje odločitev o obdelovanju zemljišč in izboljšanju pridelka. Prevzema najboljše, kar ponuja sodobna tehnologija, in to vključuje v osnove kmetijstva.

Ta smer se poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

2. Prediktivna analitika

Kmetijstvo običajno velja za tradicionalno dejavnost. To ne pomeni, da ne razvija in izkorišča sodobnih inovacij. Prediktivna analitika je tehnologija z neomejenimi možnostmi uporabe. Deluje tako, da zajema velike količine podatkov, ki temeljijo na številnih različnih spremenljivkah. Uporablja se lahko tako pri proizvodnih vidikih kmetijstva kot pri analizi trga.

V agronomski proizvodnji je v veliki meri povezana z delovanjem preciznega kmetijstva. Kmetijski trendi in podatki o uspešnosti kmetije se analizirajo za prenos podatkov v prihodnje odločitve.

Uporablja se tudi za ekonomske analize, povezane z nihanjem tržnih cen pridelkov, ki neposredno vplivajo na vrednost dela, vloženega v pridelavo pridelkov.

3. Urbano kmetijstvo

Najbolj prepoznavna pomanjkljivost kmetijstva je, da je zanj potrebno ogromno zemljišč.

Praktična rešitev, ki se že uveljavlja, je vertikalno kmetovanje. Zdi se, da bo urbano kmetovanje z navpičnim zlaganjem pridelkov v zaprtih prostorih pomagalo povečati proizvodnjo hrane. To je zlasti pomembno na območjih z omejenimi viri. Pridelke je tako mogoče gojiti ne glede na letni čas, v nadzorovanih pogojih in v zaprtih prostorih.

Druga prednost urbanega kmetovanja je zagotavljanje svežih lokalnih pridelkov potrošnikom. V primerjavi s tradicionalno pridelavo so živila, pridelana na urbanih kmetijah, le nekaj kilometrov oddaljena od potrošnikov in trgovin. To zmanjšuje potrebo po kompleksnih, dolgotrajnih prevozih. S tem se omogoča bolj neposredna pot do potrošnika ter zmanjšuje ogljični odtis.

4. Pregledovanje pridelkov

Tradicionalno kmetijstvo je v veliki meri odvisno od kakovosti zemljišča. Pregledovanje posevkov ali pregledovanje njiv se nanaša na opazovanje stanja na njivah. Tako se opazi morebitne vzorce rasti in opozorilne znake, vredne zaskrbljenosti.

Čeprav je pregledovanje poljščin prisotno že najdlje, gredo kmetijski trendi v smeri vedno naprednejših in učinkovitejših načinov. Včasih se je to opravljalo peš ali z vozilom, zdaj pa se izvaja iz zraka. Ta način omogoča dobesedno pogled na zemljišče iz ptičje perspektive.

Uporaba brezpilotnih letalnikov postaja ena od glavnih možnosti za zračno pregledovanje pridelkov. Droni običajno zagotavljajo ostrejšo ločljivost slike. So tudi bolj prilagodljivi glede na svetlobo in vremenske razmere.

5. Regenerativne kmetijske prakse

Kar četrtino svetovnih emisij povzročata kmetijstvo in krčenje gozdov. Nedavne novice o podnebnih spremembah kažejo prepričljive dokaze, da se škoda še povečuje. Osredotočanje na bolj trajnostne prakse je zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej.

Regenerativno kmetijstvo definira prakse, katerih namen je obnoviti vsebnost ogljika v tleh. Cilj je izkoristiti ogljik, ki ga rastline absorbirajo iz ozračja. Zemlja nato deluje kot naravno skladišče ogljika. Poleg zajemanja ogljika se izboljša tudi vsebnost hranil v tleh. To zmanjša potrebo po umetnih izboljševalcih.

Regenerativni načini kmetovanja vključujejo tudi kmetovanje brez obdelave tal. V nasprotju s konvencionalnim obdelovanjem tal se pri kmetovanju brez obdelave tal – tla ne obračajo. Ta praksa zmanjšuje erozijo tal in omogoča boljšo absorpcijo vode. S tem se poveča količina hranil v tleh. Obstajajo tudi metode, ki vključujejo raznoliko kolobarjenje in sajenje pokrovnih rastlin.

6. Bio gnojila

V zadnjih desetletjih smo se veliko naučili o dobrih in manj dobrih praksah za obogatitev tal.

Kmetijski trendi gredo v smeri opuščanja uporabe snovi na kemični osnovi za pridelavo pridelkov. Uporaba umetnih gnojil in pesticidov dokazano predstavlja večje tveganje za zdravje rastlin, živali in ljudi. Bio gnojila so alternativa proizvodom na kemični osnovi. Vsebujejo žive organizme, ki spodbujajo pogoje, potrebne za zdrav razvoj rastlin.

Mikroorganizmi v bio gnojilih spodbujajo nastajanje hranil za izboljšanje in ohranjanje rodovitnosti tal. Atmosferski dušik pretvarjajo v nitrite in nitrate, ki so rastlinam lažje dostopni.

7. Osredotočanje na rabo vode

Podobno kot pri ogljičnem odtisu se je pojavila skrb za rabo vode. Čeprav je Zemljina površina res sestavljena iz približno 71 % vode, je manj kot 3,5 % ni v obliki oceanov. Velik del sladke vode se porabi za namakanje v kmetijstvu. Zaradi vse večjih potreb po hrani se poraba vode ne bo kmalu upočasnila.

Inovacije v drugih panogah postajajo pomembne tudi za izboljšanje uporabe vode in odpravljanje odpadkov. Umetna inteligenca se na primer izkaže kot rešitev za optimizacijo urnikov namakanja in distribucije. Izboljšave v praksah vzdrževanja, kot je uporaba tehnologije v oblaku, so prav tako spremenile način odzivanja na okvare. Puščanje in nepravilno delovanje sistemov lahko zdaj samodejno zaznajo senzorji. Ti lahko nato prek interneta komunicirajo z osrednjim nadzornim centrom.

8. Upravljanje poslovanja s sredstvi

Včasih se lahko zdi, da so vse nove napovedovalne tehnologije izvedljive le za obsežne kmetijske operacije. Vsaka kmetijska organizacija ali dejavnost lahko izkoristi prednosti funkcionalnosti na ravni podjetja. To pomeni lažje upravljanje dela, poglobljeno poročanje in analitiko, boljšo uporabo virov ter večjo preglednost in nadzor.

Sezonska in tržna pripravljenost lahko kmetiji prineseta dobiček ali izgubo. Zaradi tega se bodo številne kmetije leta 2023 obrnile na upravljanje delovanja sredstev, da bi izpolnile svoje potrebe po vzdrževanju, zanesljivosti in delovanju.


Ste pripravljeni na spremembe?

Kmetijstvo je ključnega pomena za ohranjanje naših naraščajočih družbenih potreb. V svetu, ki se nenehno razvija, nimamo druge izbire, kot da se prilagajamo in izboljšujemo. Vsi ti kmetijski trendi so v nastajanju in lahko samo opazujemo, kateri bodo v prihodnje še bolj zacveteli.

 

 

Vir:
www.upkeep.com

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

lokalno kmetovanje

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

lokalni kmetje

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

lokalno kmetijstvo

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

 

 

Vir:
info.bml.gv.at

Znanstveniki nameravajo zatreti tega globalnega škodljivca

Znanstveniki bodo nadaljevali z najsodobnejšimi študijskimi raziskavami v mikrobiologiji in robotiki, da bi končno zaustavili uničujočega škodljivca, ki globalno ogroža pridelavo sadja.

Z napredno študijo v borbo proti azijskemu kmetijskemu škodljivcu

Skupine raziskovalcev z Univerze v Lincolnu v Združenem kraljestvu se bodo lotile dveh ambicioznih novih študij, katerih cilj je zmanjšati in na koncu tudi preprečiti škodo, ki jo povzroča Drosophila suzukii – velik kmetijski škodljivec, ki prizadene pridelke mehkega in koščičastega sadja. Ta škodljivec je v Evropo pred leti najprej prišel ravno k njim v Veliko Britanijo.

Celini S. in J. Amerike, jugovzhodni del Azije in Evropa. Idealno okolje za tega škodljivca,
ki dela ogromne globalne finančne izgube / škode.

Drozofila s pegastimi krili ali »sadna mušica«, kot jo običajno imenujemo, izvira iz JZ Azije, njeno hitro širjenje po Evropi in Ameriki pa je sedaj zelo pomemben razlog za zaskrbljenost naših in mednarodnih sadjarjev.

Drosophila suzukii ali po domače »sadna mušica« je resen globalen škodljivec mehkemu poletnemu sadju.

Za razliko od drugih vrst drozofile, ki jih privlači samo gnilo sadje, ta škodljivec napade sadje že v zgodnji fazi zorenja, preden imajo pridelovalci sploh možnost obiranja, kar povzroči znatne gospodarske izgube.

Globalne finančne izgube so ogromne – govora je celo o pol milijarde dolarjev (na letni ravni – samo v ZDA)

V zadnjih letih so letne finančne izgube ameriških pridelovalcev v Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu znašale kar neverjetnih 511 milijonov dolarjev, podobna škoda pa se zdaj pojavlja po vsej Evropi. Leta 2011 so nekatere regije Francije in Španije izgubile celo 100 % svojih pridelkov (češenj) ravno zaradi drozofile s pegastimi krili.

Samica sadne mušice najprej prodre preko kože sadja, v njegovo notranjost pa nato odloži svoja jajčeca.

Odbor za razvoj kmetijstva in vrtnarstva Združenega kraljestva (AHDB) je dodelil sredstva za raziskave za podporo dveh doktorskih študij na Univerzi v Lincolnu, ki bosta namenjeni reševanju tega vse bolj nujnega globalnega vprašanja – varnosti preskrbe s hrano.

Ti novi projekti bodo, pod nadzorom profesorja Matthewa Goddarda z Univerzitetnega Lincolnovega inštituta za agroživilsko tehnologijo (LIAT) in dr. Michaela Mangana s sedežem v Lincolnovem centru za avtonomne sisteme (LCAS), raziskovali različne načine za zaustavitev tega velikega škodljivca.

Škodljivec napada predvsem mehko poletno sadje

Profesor Goddard, evolucijski biolog s sedežem na School of Life Sciences na Univerzi v Lincolnu, je pojasnil: »Samica prereže kožo sadeža, da lahko potem v notranjost odloži svoja jajčeca. Posamezna samica lahko v življenju odloži do 60 jajc na dan in skupno kar 200-600 jajc, ki so naključno razporejena med različne plodove. Ta jajčeca se razvijejo v ličinke, ki si nato naredijo dihalne luknje in se hranijo s sadjem, meso tega sadeža pa potem postane rjavo in mehko (gnilo)

(A): Zunanjost razpadajočega in gnilega sadeža po tem, ko se je škodljivec že začel hraniti.
(B): Notranjost/meso gnilega sadeža med tem, ko so ga ličinke sadne mušice že dodobra načele.

»Ta škodljivec že močno vpliva na svetovno proizvodnjo mehkega poletnega sadja, kot so jagode, maline, češnje, slive, breskve, nektarine, marelice in grozdje, zato moramo nujno najti izvedljivo rešitev, ki bo zaustavila uničujočo žuželko, da pride do teh sadežev. Trenutno obstaja prizadevanje za zmanjšanje ravni tradicionalnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji hrane, zato je iskanje alternativnih metod absolutno ključnega pomena,« dodaja profesor.

Kako privabiti in premagati tega resnega škodljivca?

Projekt profesorja Goddarda bo preučil, ali je mogoče različne vrste sevov kvasovk uporabiti kot vabo za privabljanje drozofile s pegastimi krili, preden dosežejo svoj običajen cilj – mehko poletno sadje.

Komercialno dostopne vabe trenutno ne kažejo močne privlačnosti v primerjavi s sadjem, vendar so prejšnje raziskave profesorja Goddarda že pokazale, da so določeni sevi kvasovk privlačni za druge vrste drozofile. Njegova doktorska raziskava bo zato preučila, ali je kvasovke mogoče uporabiti kot vabo za privabljanje in uničenje drozofile za nadzor pri pridelavi sadja v zgodnji in pozni sezoni.

Prejšnje znanstvene študije so že dale dobre rezultate za druge vrste drozofile. To daje znanstvenikom pogum, da bodo tokrat poskušali biti uspešni še za »sadno mušico«.

Projekt bo predstavljal novo sodelovanje med Univerzo v Lincolnu in NIAB EMR – britansko organizacijo, ki se ukvarja z raziskavami vrtnarskih pridelkov in rastlin ter njihovih interakcij z okoljem.

Še ena štipendija AHDB je bila dodeljena za financiranje doktorskega študija pod nadzorom računalničarja dr. Michaela Mangana, čigar delo se osredotoča na modeliranje navigacijskega obnašanja žuželk in razvoj inteligentnega robotskega sistema, ki bi posnemal njihovo vedenje.

Ambiciozen projekt, ki bo morebiti posnemal vid žuželk

Nov projekt dr. Mangana bo temeljil na njegovem prejšnjem raziskovalnem delu, pri katerem bo natančno preučil, kako žuželke uporabljajo svoj vid za navigacijo v zapletenih življenjskih okoljih oz. habitatih. Povedal je:

»Oči žuželk vidijo svet zelo drugače kot človeške oči. Npr.: žuželke lahko zaznajo UV svetlobo, ki je ljudje ne morejo, in to je lahko ključna informacija oz. skrivnost, kako ti škodljivci natančno določijo zorenje plodov. V okviru te nove študije bomo razvili sistem kamer, ki bodo posnemale vid Drosophila suzukii, in raziskali, ali je mogoče preprečiti, da bi ta škodljivec ‘videl’ zorenje sadja, samo s spremembo svetlobnih pogojev, v katerih raste.« (Dr. Michael Mangan)

Projekt bo razvil UV kamere, ki »vidijo« na popolnoma enak način kot žuželke, tako da bodo raziskovalci lahko razumeli, katere spremembe so potrebne, da se sadje, ki še zori, »skrije« pred njihovim vidom.

Raziskava bo izvedena v sodelovanju s industrijskim partnerjem Berry Gardens, vodilno skupino za proizvodnjo jagodičevja in koščičarskega sadja v Združenem kraljestvu, poskusi pa bodo sčasoma izvedeni v naprednih okoljih na kampusu Riseholme Univerze v Lincolnu, kjer je tudi Lincolnov Inštitut za agroživilsko tehnologijo.

S projektom želijo znanstveniki bolje razumeti vid žuželk in se jim na tak način učinkoviteje zoperstaviti.

Raziskovalci želijo združiti to raziskovalno študijo s še drugimi potekajočimi projekti v Lincolnu, preko katerih med drugim razvijajo tudi nove tehnologije za avtomatsko žetev za kmetijsko industrijo.

Vir članka:
www.farmingmonthly.co.uk

Kako nekaj opredeljujemo kot “organsko”?

Pred nekaj leti je večina ljudi domnevala, da “organsko” pomeni popolnoma “brez pesticidov”. Danes je beseda organsko ali ekološko postala veliko bolj »elastična«, saj se trgi povečujejo, nove tehnologije izpodbijajo prakse ekološkega kmetovanja, javnost pa je bolj zaskrbljena zaradi namensko (umetno) pripravljene hrane.

Lobi za ekološko hrano se je na javne proteste, ki so jih sprožili s svojimi velikimi lažmi, odzval z več besedami in zavajanjem ter zatrdil, da se organska hrana ne goji s kakršnimi koli “sintetičnimi” pesticidi ali da ekološki kmetje ne uporabljajo “strupenih kemikalij”. Ko se soočijo z uporabo nekaterih zelo nevarnih organskih pesticidov, kot je recimo bakrov sulfat, trdijo, da kmetje smejo uporabljati le majhne količine in še to le po potrebi. V nekaterih državah lahko ekološki kmetje uporabljajo tudi nekatere sintetične pesticide (če ekološko odobreni pesticidi niso učinkoviti). Vendar obstajajo meje, ki jih je treba ohraniti, da svoje izdelke še vedno lahko imenujejo “organski”.

Da je položaj še poslabšan, ima seveda vsaka država svoje standarde in tolerance za to, kar je potrebno za izpolnitev “organskega” certifikata, in jih ni težko sprejeti, če delijo svoje predpogoje (ki se spreminjajo in razvijajo zelo pogosto). Mednarodne skupine lobijev za organsko hrano, kot je IFOAM, ne opredeljujejo jasno sprejemljivih praks, ne glede na to, ali gre za pesticide, semena, gnojila ali metode gojenja.

Torej, kaj komu izmed spodaj naštetih skupin (oz. strokovnjakom iz svojega področja) pomeni organsko?

Tradicionalisti

Od permakulture do biodinamike, tradicionalni ekološki kmet začne z zdravjem tal kot temeljem in išče pristope za zmanjšanje gnojil ter povečanje biotske raznovrstnosti. Izraz “regenerativno kmetijstvo” je promoviralo Združenje organskih potrošnikov, vendar so ga za zdaj sprejeli le običajni kmetje, ki se ukvarjajo z varstvenim kmetijstvom (in ne kmetovanjem s kompleksnimi pokrovnimi pridelki, zaključenimi s herbicidi). Medtem ko je zdravje tal glavna skrb vseh kmetov, mnogi tradicionalni kmetje “organsko” opredeljujejo zgolj to, da prinaša korist tlom (po naravni poti seveda). Zanje so tla vir življenja.

Nekaj ​​let nazaj so bili organski puristi ogorčeni, ker je USDA dovolil, da je bila hrana, pridelana s hidroponi, označena kot organska (bioponika). Ne pridelujejo se samo brez zemlje; običajno porabijo velike količine tekočih gnojil in energije. Medtem ko povečujejo donose brez pesticidov, so hidroponske kmetije pogosto tudi velike in kapitalno intenzivnih dejavnosti.

Tehnologi

Morda največji neuspeh za ekološko gibanje je bila zamujena priložnost, da se omogoči nekaj novih tehnik vzreje rastlin za razvoj organskih semen. Leta 2015 je potekala odprta razprava o prednostih NPBT, dokler protiindustrijski aktivisti v IFOAM, OCA in Observatoriju evropskih podjetij niso popolnoma zatrli te ideje. Radikalni vrtnarji v ekološkem preddverju so to šteli za “GSO skozi zadnja vrata”, ki niso naravni in jih poganjajo patenti.

Medtem ko se borimo z njihovo definicijo »naravnih semen«, je ta razprava pokazala, kako nekateri trmasti vpleteni vidijo tehnologijo zgolj kot biotehnološko (in nezaželeno). Nezmožnost znanosti, da bi podpirala naravo, je lahko usoden udarec za sposobnost ekološkega kmetijstva – da je konkurenčno in trajnostno.

Agroekologi

Čeprav obstaja veliko opredelitev in standardov za agroekologijo (vključno z nekaterimi neorganskimi tehnikami), so agroekologi reakcije proti velikemu in intenzivnemu kmetovanju, sodelovanju podjetij in globalizaciji prehranjevalne verige v veliki meri opredelili kot gibanje za socialno pravičnost. Poziv k socialni pravičnosti v državah v razvoju vključuje prošnjo za spodbujanje ekoloških praks pri majhnih lastnikih in kmetih, ki živijo v revščini. Glede na to, da je večina revnih in malih kmetov že »privzeto« ekoloških, je agroekologija (kot ekološko gibanje) edino, ki daje premajhno količino sredstev in nasvetov, da bi vse te uboge kmete rešila iz revščine.

Agroekologija je bolj politična ideologija kmetijstva, v kateri je veliko znanih aktivistov, ki radikalnemu organskemu lobiju dodajo politično razsežnost (obenem pa seveda revne kmete).

Pionirji

Verjetno je že tretja ali četrta generacija kmetov, ki jih pogosto vodijo tržne priložnosti in si lahko (delno) privoščijo prehod v veliko ekološko pridelavo. Lahko najdejo ali uvedejo novosti po ekoloških metodah, hkrati pa razvijajo najboljše prakse za naslednjo generacijo kmetovanja. Uporabljajo nove tehnologije, združujejo sadilne pristope in tvegajo. Običajni kmetje z radovednostjo gledajo na te spremembe. Ti pionirji, ki jih poganja odkritje in ne ideologija ali marketinške »etikete«, so edino upanje za prihodnost ekološkega kmetijstva.

Čas za spremembe

Ker je izraz “ekološko” zgolj marketinško orodje, ki ne predstavlja nobene dodane vrednosti za zdravje potrošnikov ali okolje, moramo premisliti, kako se to šteje pri proizvodnji hrane. Tu so nekatere organske prakse, ki so koristne, obstajajo pa tudi konvencionalne tehnologije in sintetične snovi, ki izboljšajo donose in varujejo okolje. Glede na izzive, s katerimi se sooča kmetijstvo, potrebujemo pragmatičnost in iznajdljivost. In ne slepe in kultne ideologije ter tržnih kampanj, pri katerih je glavno vodilo strah.