Prispevki

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

Inovativni pristopi k poljedelstvu: prebojne tehnike za povečanje pridelka

/in /by

Poljedelstvo je ključna panoga kmetijstva, ki se nenehno razvija in išče nove načine za povečanje pridelka. V tem članku bomo raziskali inovativne pristope k poljedelstvu, ki omogočajo kmetom, da dosežejo visok donos na svojih poljih.

S sodobnimi tehnikami in napredno tehnologijo je mogoče doseči večjo učinkovitost, trajnost in produktivnost v kmetijskem sektorju. Spoznajmo deset najboljših praks kmetovanja ter prednosti in pot do trajnostnega kmetijstva.

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

10 NAJBOLJŠIH PRAKS KMETOVANJA:

1. Zasaditev različnih pridelkov
Z mešanjem različnih pridelkov na istem polju se izboljša izraba prostora, zmanjša se tveganje za bolezni in škodljivce ter optimizira rast in razvoj rastlin.

2. Gojitev pokrivnih rastlin
Pokrivne rastline ščitijo tla pred erozijo, ohranjajo vlago, izboljšujejo strukturo tal in povečujejo biotsko raznovrstnost.

3. Zmanjševanje obdelave tal
Minimalna obdelava tal zmanjšuje erozijo, ohranja mikroorganizme v tleh, zmanjšuje porabo goriva in povečuje rodovitnost tal.

4. Uporaba integriranega ravnanja s škodljivci
Namesto uporabe kemikalij za zatiranje škodljivcev se uporabljajo integrirane metode, kot so biološka kontrola, uporaba feromonov in privabljanje naravnih sovražnikov škodljivcev.

5. Kombinacija živine in poljščin
Živina lahko prispeva k izboljšanju kakovosti tal in povečanju rodovitnosti, medtem ko poljščine zagotavljajo hrano za živali.

6. Prevzemanje kmetijsko-gozdarskih praks
Kombinacija kmetovanja in gozdarstva omogoča bolj trajnostno rabo zemljišč ter povečuje biotsko raznovrstnost in shranjevanje ogljika.

7. Celostna uporaba kmetijskih zemljišč
Z vzpostavitvijo ekosistemskih storitev, kot so vodni viri, opraševanje in habitat za divje živali, se izboljša trajnostna raba kmetijskih zemljišč.

8. Uporaba permakulturnih praks
Permakultura združuje načela trajnostnega kmetijstva, oblikovanja in arhitekture za ustvarjanje vzdržnih in produktivnih ekosistemov.

9. Vključevanje biodinamičnega kmetovanja
Biodinamično kmetovanje temelji na celovitem pristopu k kmetovanju, ki upošteva naravne ritme in energije za povečanje plodnosti tal in kakovosti pridelkov.

10. Uporaba hidroponike in akvaponike
Hidroponika in akvaponika omogočata pridelavo rastlin brez zemlje, kar omogoča večjo učinkovitost pri uporabi vode in hranil.

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

POLJEDELSTVO, PREDNOSTI TRAJNOSTNEGA KMETIJSTVA IN POT DO NJEGA

Trajnostno kmetijstvo je ključno za zagotavljanje hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo in ohranjanje okolja. Z uporabo inovativnih pristopov k poljedelstvu se lahko dosežejo številne prednosti:

1. Ohranjanje okolja in preprečevanje onesnaževanja
Trajnostne prakse zmanjšujejo uporabo kemikalij, izboljšujejo kakovost tal in vode ter ohranjajo biotsko raznovrstnost.

2. Zmanjševanje stroškov in osredotočanje na dobiček
Učinkovitejše kmetovanje in optimizacija procesov omogočata zmanjšanje stroškov ter večji dobiček za kmete in kmetijska podjetja.

3. Izboljšanje pridelave hrane brez potratnosti
Z inovativnimi pristopi se lahko poveča pridelava hrane na omejenem prostoru, zmanjša odpadnost in izboljša prehranska varnost.

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

Pot do trajnostnega kmetijstva zahteva sodelovanje vseh deležnikov, vključno s kmeti, znanstveniki, vladami in potrošniki. Z uporabo sodobnih tehnologij, kot so napredna analitika, senzorji, napovedovanje vremena in umetna inteligenca, lahko dosežemo bolj trajnostno in učinkovito kmetijstvo.

• Preberite tudi >> Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Poljedelstvo z inovativnimi pristopi omogoča kmetom, da dosežejo večji donos in učinkovitost pri pridelavi hrane. S trajnostnimi praksami in napredno tehnologijo se lahko ohranja okolje, zmanjšujejo stroški in izboljšuje kakovost pridelkov. Pot do trajnostnega kmetijstva zahteva nenehno prilagajanje, sodelovanje in uporabo naprednih orodij. Z zavedanjem o pomembnosti trajnostnega kmetijstva smo na pravi poti k zagotavljanju varne in trajnostne preskrbe s hrano za prihodnje generacije.

Inovativni pristopi k poljedelstvu - Gorenc.si

 

Vir:

www.sciencedirect.com

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

/in /by
Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

lokalno kmetovanje

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

lokalni kmetje

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

lokalno kmetijstvo

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

 

 

Vir:
info.bml.gv.at

Jesenske aktivnosti na vrtovih in njivah

/in /by

Tradicionalno je jesen čas, ko po spravilu pridelka pripravimo na zimo tudi tla na vrtu oz. njivi. Obstaja veliko različnih teorij, priporočil in načinov dela. Vsak si bo izbral svojega.

Trenutno je ena najbolj vročih vrtičkarskih tem v Sloveniji prekopavanje, torej lopatanje (»štihanje«) in oranje. Ali je potrebno ali škodi zemlji in živemu svetu v njej – takšna vprašanja se kar vrstijo.

Grudasto težko zemljo razdrobi samo zimski mraz, seveda če jo pravočasno prekopljemo. Če gnojimo s hlevskim gnojem, to naredimo še v topli jeseni.

Naše babice so dobro vedele, kaj delajo, veliko bolje so ravnale z zemljo, kakor ravnamo danes. Najprej pohodimo, potlačimo njive in vrtove s težkimi stroji, traktorji, kombajni, deskami, stopamo, kamor se nam zdi, potem pa bi z eno samo potezo rešili vse.

Mi ne bomo orali, prekopavali in naša zemlja bo živa ter rodovitna – je to res pravi odgovor?

Spet – naše babice so prekopavale, dedki so orali. A seveda traktorji niso tehtali nekaj ton, mali plug in spredaj vol ali dva na štirih nogah, dedek pa na dveh, to ni zemlje potlačilo tako, kot jo zdaj težja mehanizacija, ki je zaradi stroškovne učinkovitosti nujna.

Koruzo so trgali obiralci na dveh nogah, pšenico so želi s srpi. To je pomenilo veliko manjše »trpljenje« za zemljo in njene prebivalce. Na vrtovih so bile trajne gredice s potmi nekaj običajnega. Desk ali česa podobnega skoraj nisi videl. Tako je ostajala rodovitna zemlja zračna, odcedna, ker niso uporabljali kemijskih sredstev za varstvo rastlin pa živa in polna mikroorganizmov. Takrat se ni bilo treba spraševati, ali prekopavati ali ne.

Pomembno je tudi, da so zemljo na zimo pripravljali veliko prej. Že ob prazniku vseh svetih so bile njive preorane in vrtovi prekopani. Zakaj je to pomembno? Ker so bila tla ob tem opravilu še topla, mikroorganizmi pa si še niso poiskali mest za prezimovanje, zato se s tem opravilom ni naredilo veliko škode.

Z domačim kompostom lahko gnojimo jeseni ali spomladi.

Torej kaj sedaj – prekopavati ali ne?

Težjo, zbito in kepasto zemljo lahko pomaga razbiti in prerahljati samo zima – če jo prej prekopljemo oz. preorjemo. Tudi gnoj lahko na vrtu pravilno spravimo v zemljo samo s prekopavanjem. Na njivah pa ga res lahko pomešamo z zemljo tudi z vrtavkastimi branami.

Vsekakor pa ni treba prekopavati vsako leto. Ker tudi s hlevskim gnojem ne gnojimo vsako leto, lahko gredice prekopavamo vsako tretje leto. Seveda ne vseh gredic vsako tretje leto – jeseni prekopljemo in hkrati pognojimo samo tretjino vrta, vsako leto drugo.