Prispevki

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

/in /by

Konec poletja in začetek jeseni je čas, ko na vrtu poleg plodov dozoreva tudi seme. Pobiranje in shranjevanje je eden najstarejših načinov ohranjanja sort in samooskrbe, vendar pri tem ni dovolj, da seme preprosto poberemo, posušimo in spravimo v vrečko.

Če želimo naslednjo sezono vzgojiti zdrave in sortno značilne rastline, moramo že med rastjo vedeti, katere rastline bomo namenili za seme, kako so bile oprašene in kdaj je seme zares dozorelo.

Za seme izberemo najboljše rastline

Pridelava kakovostnih semen se začne že dolgo pred pobiranjem. Seme ne shranjujemo naključno iz zadnjega plodu, ki je ostal na rastlini, temveč izberemo zdrave, dobro razvite in sortno značilne rastline.

Pri izbiri opazujemo lastnosti, ki jih želimo ohraniti: dobro rodnost, zgodnost, okus, velikost in kakovost plodov, odpornost proti boleznim ter prilagojenost razmeram na našem vrtu. Rastline, ki so izrazito šibke, bolne ali po svojih lastnostih odstopajo od sorte, za seme izločimo.

Na ta način pravzaprav že izvajamo osnovno selekcijo. Če več let zapored seme pobiramo z rastlin, ki se v naših razmerah dobro obnesejo, postopoma ohranjamo lastnosti, ki so za naš vrt najprimernejše.

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Vsako seme ni primerno za nadaljnje razmnoževanje

Pred pobiranjem je pomembno vedeti, katero sorto gojimo. Pri odprto oprašenih in dovolj stabilnih sortah lahko ob ustrezni sortni čistosti pričakujemo, da bodo rastline iz shranjenega semena precej podobne starševskim rastlinam.

Drugače je pri F1 hibridih. Ti nastanejo z načrtnim križanjem izbranih starševskih linij. Seme iz plodov F1 rastlin lahko sicer kali, vendar naslednja generacija ni genetsko enotna in se lahko močno razlikuje po rasti, rodnosti, velikosti, okusu ali odpornosti. Če želimo ohraniti značilnosti sorte, zato semen F1 hibridov praviloma ne shranjujemo.

Dober praktičen namig je, da pred pobiranjem preverimo originalno semensko vrečko ali zapis sorte. Oznaka F1 pomeni, da gre za hibrid prve generacije.

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Pomembno je tudi, kako se rastline oprašujejo

Pri ohranjanju sortne čistosti moramo upoštevati način opraševanja posamezne vrste.

Grah in večino sort paradižnika uvrščamo med pretežno samooprašne rastline, zato je možnost nenamernega križanja praviloma manjša. Tudi pri fižolu je križanje pri številnih vrstah razmeroma redko, čeprav ga ni mogoče povsem izključiti.

Več previdnosti je potrebne pri vrstah, ki jih oprašujejo žuželke ali veter. Mednje sodijo številne kapusnice, čebula, pesa ter različne bučevke. Če hkrati cveti več kompatibilnih sort, lahko pride do navzkrižnega opraševanja.

Pomembno je vedeti, da križanje ne spremeni plodu, ki ga pobiramo letos. Spremenjena genetska kombinacija se pokaže šele v rastlinah, ki jih naslednje leto vzgojimo iz tega semena. Zato iz lepe bučke ali buče ni mogoče sklepati, da bomo iz njenih semen prihodnje leto dobili povsem enak pridelek.

Pri strokovni pridelavi semen se sortna čistost ohranja z izolacijskimi razdaljami, časovno ločenim cvetenjem ali nadzorovanim opraševanjem.

Najlažje začnemo z enoletnicami

Za domače pobiranje semen so najpreprostejše rastline, ki zaključijo svoj življenjski krog v enem letu. Sem sodijo na primer paradižnik, paprika, fižol, grah in solata.

Pri fižolu in grahu pustimo izbrane stroke na rastlini, dokler se povsem ne posušijo in semena v njih otrdijo. Stroke poberemo v suhem vremenu, jih po potrebi dodatno dosušimo ter nato izluščimo seme.

Pri solati pustimo nekaj izbranih rastlin, da zacvetijo in razvijejo semenske glavice. Pobiramo jih postopoma, ko semena dozorevajo in se začnejo sušiti.

Nekatere vrtnine pa so dvoletnice. Korenje, rdeča pesa, čebula in številne kapusnice prvo leto tvorijo predvsem vegetativne dele, šele po prezimitvi pa v drugem letu zacvetijo in razvijejo seme. Njihovo semenarjenje je zato zahtevnejše in zahteva tudi pravilno prezimitev izbranih rastlin.

Pri mesnatih plodovih seme očistimo

Pri papriki izberemo povsem zrel, zdrav plod. Seme odstranimo iz notranjosti, razprostremo v tanki plasti ter dobro posušimo.

Pri paradižniku je postopek nekoliko drugačen. Seme obdaja želatinasta ovojnica, zato ga skupaj z nekaj soka običajno pustimo kratek čas fermentirati. Po nekaj dneh ga dobro speremo skozi cedilo in razporedimo na gladko površino, kjer se povsem posuši.

Pri vseh vrstah je pomembno, da za shranjevanje izberemo polno razvito in zdravo seme, poškodovano, drobno ali očitno nezrelo pa odstranimo.

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Pred shranjevanjem mora biti seme popolnoma suho

Vlaga je eden največjih sovražnikov shranjenih semen. Če še vlažno seme zapremo v embalažo, lahko začne plesneti, izgublja kalivost ali popolnoma propade.

Po pobiranju in čiščenju ga zato dobro osušimo v suhem, zračnem prostoru, zaščitenem pred dežjem in neposrednim močnim soncem. Sušenje pri previsoki temperaturi ni primerno, saj lahko poškoduje zarodek v semenu.

Šele popolnoma suho seme spravimo v papirnate vrečice, ovojnice ali manjše vrečke. Te lahko nato hranimo v dobro zaprti posodi, kjer so zaščitene pred vlago, žuželkami in glodavci.

Hladno, suho in temno

Za ohranjanje dobre kalivosti potrebuje seme predvsem suhe in hladne razmere. Na vsako vrečko napišemo vrsto, sorto in leto pobiranja, pri manj znanih sortah pa je koristno dodati tudi nekaj osnovnih podatkov o rastlini.

Kalivost semen se med vrstami zelo razlikuje. Pri nekaterih vrstah lahko seme ob ustreznem shranjevanju ostane kalivo več let, medtem ko seme čebule, pora in pastinaka praviloma izgublja kalivost hitreje. Če nismo prepričani o kakovosti starejših semen, lahko pred spomladansko setvijo opravimo preprost kalilni preizkus.

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

S semeni ohranjamo tudi značilnosti svojega vrta

Pobiranje lastnih semen ni le način, kako zmanjšamo potrebo po nakupu novih semen. Z njim ohranjamo zanimive sorte, njihovo gensko raznolikost in lastnosti rastlin, ki so se dobro prilagodile našim razmeram.

Vendar dobro semenarjenje zahteva nekaj več opazovanja kot običajna pridelava zelenjave. Poznavanje načina opraševanja, skrb za sortno čistost, pravilna izbira matičnih rastlin ter dovolj zrelo in dobro posušeno seme so osnova za uspešno naslednjo sezono. Za začetek je najbolje izbrati nekaj preprostejših vrst, izkušnje pa nato iz leta v leto nadgrajevati.

 

Viri:

  • Organic Seed Alliance – A Seed Saving Guide for Gardeners and Farmers (seedalliance.org);
  • Garden Organic – Seed Saving Guidelines (gardenorganic.org.uk);
  • Royal Horticultural Society – F1 Hybrids (rhs.org.uk).
Visoka greda ob koncu poletja

Visoka greda ob koncu poletja – kako podaljšati sezono pobiranja

/in /by

Konec avgusta visoke grede pogosto kažejo posledice dolgega poletja. Nekatere vrtnine so že zaključile rast, druge še vedno rodijo, zemlja se je nekoliko posedla, vročina in suša pa sta iz nje izčrpali precej vlage.

Vendar visoke grede še zdaleč ni treba pripraviti na zimski počitek. Prav zaradi njene zasnove jo lahko dobro izkoristimo za jesensko pridelavo, z enostavnim pokrovom pa sezono pobiranja podaljšamo še precej dlje.

Najprej poskrbimo za tla

Po odstranitvi iztrošenih rastlin odstranimo tudi bolne liste, korenine in plevel. Zdrav rastlinski material lahko dodamo na kompost. Zemlje v visoki gredi ni treba globoko prekopavati. Rahlo jo zrahljamo in po potrebi dodamo plast zrelega komposta ali pa suhega listja in na vrh plast kakovostne vrtne zemlje.

Vsebina visokih gred se zaradi razgradnje organskega materiala sčasoma poseda, zato je konec poletja primeren čas tudi za dopolnitev vrhnje plasti. Z gnojenjem ne pretiravamo. Jesenske listnate vrtnine potrebujejo rodovitna tla, vendar preveč dušika spodbuja mehko, bujno rast, ki je občutljivejša za mraz in bolezni.

Visoka greda ob koncu poletja

Zalivajmo globinsko in premišljeno

Po letošnjem vročem in suhem poletju je gospodarjenje z vodo še posebej pomembno. Dolgotrajna suša je marsikje zmanjšala zaloge vode, ponekod pa so veljale tudi omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov.

Visoke grede se zaradi dvignjene lege in dobrega odvajanja vode lahko izsušujejo hitreje kot običajne vrtne površine. Namesto pogostega površinskega zalivanja jih zato temeljito zalijemo, da voda doseže globlje plasti zemlje, nato pa pred naslednjim zalivanjem preverimo vlažnost tal. Najprimernejši čas je zgodaj zjutraj.

Veliko prednost imajo vrtnarji, ki zbirajo deževnico. Po poletnih nalivih se lahko ponovno napolnijo sodi, zbiralniki oziroma štirne, iz katerih lahko v sušnih obdobjih zalivamo vrt brez porabe pitne vode. Uporabna sta tudi kapljično namakanje in namakalna cev, saj dovajata vodo neposredno h koreninam in zmanjšujeta izgube zaradi izhlapevanja.

Visoka greda ob koncu poletja

Kaj še lahko posadimo in posejemo?

Konec avgusta in v septembru visoko gredo namenimo predvsem vrtninam, ki dobro uspevajo pri nižjih temperaturah. Sejemo lahko motovilec, špinačo, rukolo, redkvice, krešo in različne azijske listnate vrtnine. Primerne so tudi prezimne sorte solate.

Če imamo sadike, lahko posadimo solato, radič, endivijo in nekatere vrste ohrovta. Pri izbiri upoštevamo čas setve oziroma sajenja, ki je naveden na semenski vrečki, saj se sorte med seboj precej razlikujejo.

Ni treba zapolniti vse grede naenkrat. Nekaj rukole, redkvic ali motovilca lahko posejemo v več terminih in tako podaljšamo pobiranje.

Visoka greda ob koncu poletja

Pokrov spremeni možnosti visoke grede

Ena največjih prednosti visoke grede je, da jo lahko zelo preprosto pokrijemo. Nad njo namestimo loke in jih prekrijemo z vrtno kopreno ali prozorno folijo, lahko pa izdelamo trajnejši okvir s polikarbonatnim ali steklenim pokrovom.

Tako nastane zaščiten prostor, podoben »topli gredi« oziroma majhnemu rastlinjaku. Pokrov zmanjšuje izgubo toplote ponoči, rastline ščiti pred vetrom, močnim dežjem in prvimi slanami ter omogoča, da solato, špinačo, motovilec in druge odpornejše vrtnine pobiramo precej dlje v jesen.

Če visoko gredo dodatno ogrevamo z razkrajajočim se organskim materialom, na primer plastjo svežega hlevskega gnoja pod rastno plastjo, govorimo o pravi topli gredi. Pri običajni pokriti visoki gredi pa toploto zagotavljata predvsem sonce in zaščiten zračni prostor.

Ne pozabimo na zračenje

Pokrov ni namenjen temu, da bi bila greda ves čas hermetično zaprta. V sončnih jesenskih dneh se lahko prostor pod prozornim pokrovom hitro segreje, visoka zračna vlaga pa spodbuja razvoj bolezni.

Čez dan zato pokrov odpremo ali privzdignemo, zvečer pa ga ponovno zapremo. Z napredovanjem jeseni in nižanjem temperatur bo lahko ostal zaprt vse dalj časa. Tudi pozimi ga je ob sončnih in toplejših dnevih smiselno občasno prezračiti.

Visoka greda ob koncu poletja

Visoka greda lahko rodi tudi pozimi

Ob koncu poletja visoke grede zato ni treba izprazniti in pustiti do pomladi. Z obnovljeno zemljo, jesenskimi vrtninami, premišljenim zalivanjem in predvsem primernim pokrovom lahko postane prostor za pridelavo še globoko v jesen, pri odpornejših vrtninah pa tudi čez zimo.

Prav možnost enostavnega pokrivanja je ena njenih največjih prednosti – poletna visoka greda se tako z nekaj prilagoditvami spremeni v zaščiten vrt za hladnejši del leta.

 

Tekst:
N. G.

 

Poletna setev za jesenski vrt

Poletna setev za jesenski vrt – kako znova zapolniti prazne grede

/in /by

Sredi poletja se na vrtu že veselimo obilnega pridelka, hkrati pa se po pobiranju česna, čebule, zgodnjega krompirja, graha, solate in drugih zgodnjih vrtnin začnejo prazniti prve grede. Teh površin ni treba pustiti neizkoriščenih do pomladi.

Julij in avgust sta primerna za nov krog setve, s katerim si zagotovimo svežo zelenjavo še globoko v jesen, nekatere vrtnine pa lahko na gredah ostanejo tudi čez zimo.

Poletna setev pa se nekoliko razlikuje od spomladanske. Časa za razvoj je manj, tla so pogosto vroča in suha, mlade rastline pa lahko hitro prizadenejo vročinski valovi. Uspeh je zato odvisen od primerne izbire vrtnin, pravočasne setve in skrbne priprave praznih gred.

Poletna setev za jesenski vrt

Najprej ocenimo, koliko časa je še na voljo

Pred setvijo preverimo, koliko časa posamezna vrtnina potrebuje do pobiranja. Poleti izbiramo predvsem hitro rastoče vrste ter zgodnje oziroma jesenske sorte. Upoštevamo tudi lego vrta. Na višjih, hladnejših območjih se rast jeseni prej upočasni, zato je treba sejati nekoliko prej kot v toplejših krajih.

Nekatere vrtnine bomo pobirali že čez nekaj tednov, druge pozno jeseni, tretje pa bodo prezimile in znova začele rasti zgodaj spomladi. Manjše količine lahko sejemo večkrat v razmiku od enega do dveh tednov. Tako pridelek ne dozori ves hkrati, obenem pa zmanjšamo tveganje, da bi celotno setev prizadeli vročina, suša ali neurje.

Kaj lahko sejemo konec julija in v začetku avgusta

Na proste grede lahko konec julija še posejemo črno redkev, podzemno kolerabo, radič, endivijo, blitvo, rukolo in azijske listnate vrtnine. V ugodnejših legah lahko poskusimo tudi z rdečo peso in korenjem krajšega razvojnega časa, predvsem za mlade korene in liste. Za pozno setev vedno izberemo hitro rastoče oziroma jesenski pridelavi namenjene sorte.

Kitajsko zelje, listnati in kodrolistni ohrovt ter druge kapusnice bomo v tem času zanesljiveje pridelali iz sadik. Te lahko kupimo ali jih vzgojimo v platojih na nekoliko hladnejšem mestu v svetli senci ter jih na gredo presadimo, ko so dovolj razvite. Proti začetku avgusta se vse bolj usmerjamo v setev hitro rastočih listnatih vrtnin ter posevkov za poznojesensko pobiranje ali prezimovanje.

Poletna setev za jesenski vrt

Avgust je čas za jesenske listnate vrtnine

V avgustu pridejo na vrsto predvsem vrtnine, ki jim bolj ustrezajo postopno nižje temperature. Sejemo lahko špinačo, motovilec, rukolo, redkvico, prezimne sorte solate, azijske listnate vrtnine in blitvo za mlade liste. Primeren je tudi čas za nekatere sorte radiča in prezimne čebule.

Zgodnje avgustovske setve so večinoma namenjene jesenskemu pobiranju. Pri poznejših setvah bo razvoj počasnejši, zato lahko rastline ostanejo na gredi čez zimo ali jih bomo pobirali zgodaj spomladi. Pri izbiri vedno preverimo navodila na semenski vrečki, saj vse sorte iste vrtnine niso primerne za poletno oziroma jesensko setev.

Poletna setev za jesenski vrt

Prazno gredo najprej pripravimo na nov posevek

Po odstranitvi prvega posevka z grede odstranimo obolele rastlinske ostanke in trdovratne plevele. Zemljo plitvo zrahljamo, ne da bi po nepotrebnem obračali globlje plasti. Če je bila greda že izčrpana, ji dodamo nekaj zrelega komposta, vendar z gnojenjem ne pretiravamo. Preveč dušika lahko spodbudi bujno, mehko rast, ki je jeseni občutljivejša.

Upoštevamo tudi kolobar. Kadar je mogoče, za prvim posevkom ne sejemo rastlin iz iste botanične družine. Za zgodnjim grahom ali fižolom lahko denimo sledijo solatnice, špinača, blitva ali korenovke, za zgodnjim krompirjem pa vrtnine, ki niso iz družine razhudnikov.

Največji izziv je kaljenje v vročih tleh

Pri poletni setvi seme pogosto ne vznikne, ker se zgornja plast zemlje prehitro izsuši. Težave lahko povzročijo tudi zelo visoke temperature tal, zaskorjena površina po močnem zalivanju in neposredno sonce.

Setveno brazdo zato pred setvijo dobro zalijemo, seme pa prekrijemo z rahlo, drobno zemljo ali presejanim kompostom. Sejemo proti večeru in do vznika skrbimo za enakomerno vlažnost. Zalivamo nežno, da semena ne izperemo in ne ustvarimo trde skorje. Gredo lahko do vznika začasno zasenčimo z vrtno kopreno, senčilno mrežo ali drugim senčilom, ki omogoča kroženje zraka. Posebej občutljiva je solata, saj pri visokih temperaturah pogosto kali neenakomerno. Zanesljiveje jo je posejati v setvene plošče ali lončke, jih postaviti v svetlo senco in mlade sadike pozneje presaditi na stalno mesto.

Poletna setev za jesenski vrt

Z drugim posevkom podaljšamo sezono

Poletna setev ni le način zapolnjevanja praznih površin, temveč premišljeno nadaljevanje vrtnarske sezone. Če izberemo primerne vrste in sorte, pripravimo tla ter mladim posevkom zagotovimo dovolj vlage in zaščite pred najhujšo vročino, lahko vrt daje svež pridelek še dolgo po koncu poletja. Prazna greda tako ne pomeni konca sezone, ampak priložnost za nov začetek.

 

Tekst:
N. G.

Jesensko pripravljene gredice

Jesensko pripravljene gredice – podlaga za uspešno pomlad

/in /by

Ko poletje konča svoj cikel in vrt postopoma utihne, se mnogi vrtičkarji odločijo za premor do pomladi. A prav jesen je čas, ko lahko naredimo največ za prihodnjo sezono.

Jesensko pripravljene gredice so namreč temelj za zdravo, rodovitno in dobro organizirano pomladno sajenje. Z nekaj premišljenimi koraki si lahko prihranimo marsikatero spomladansko opravilo in zagotovimo, da bodo tla v optimalni kondiciji.

Zakaj jeseni?

Tla so poleti pogosto izsušena in utrujena, jesen pa prinaša dež, vlago in nižje temperature – razmere, ki so idealne za izboljševanje prsti. Jesenski čas omogoča, da se organska snov (kompost, gnoj, listje) čez zimo postopno razgradi in obogati zemljo. Do pomladi se tako vzpostavi naravno ravnovesje mikroorganizmov in hranil, kar pomeni manj težav s strjenimi tlemi, boljšo rodovitnost in bolj zdrav koreninski sistem rastlin.

Jesenska priprava pomeni, da bomo spomladi začeli hitreje – brez prekopavanja, ko so tla še mokra in težka. Jeseni imamo več časa za mirno načrtovanje, urejanje in popravke, ki jih spomladi pogosto prehitro opravimo.

Jesensko pripravljene gredice

Koraki za dobro pripravo gredic

Odstranimo ostanke rastlin in plevel

Po obiranju pridelka odstranimo vse odmrle rastline, korenine in plevel. Posebej bodimo pozorni na bolne rastline, ki bi lahko prezimile skupaj z glivicami ali škodljivci. Zdrave dele rastlin lahko dodamo na kompost, okužene pa raje odstranimo. Površino gredic nato rahlo pograbimo, da zračimo zemljo in odstranimo morebitne ostanke.

Obogatimo zemljo s kompostom ali gnojem

Jeseni je idealen čas za dodajanje organske snovi. Dobro razpadel kompost ali preperel stajski gnoj vdelamo v zgornjo plast zemlje. Dež in sneg bosta hranila postopoma sprala v globino, mikroorganizmi pa bodo opravili svoje delo. Če imamo možnost, lahko opravimo tudi analizo tal. Glede na rezultate tako smiselno dodamo ustrezne izboljšave, npr. apno za uravnavo pH-ja ali mineralna gnojila v manjših količinah.

Jesensko pripravljene gredice

Zastirka ali zeleno gnojenje

Tla v zimskih mesecih nikakor ne smejo ostati gola. Brez zaščite se hitro izsušijo, hranila se izperejo, struktura pa oslabi. Najlažji način zaščite je zastirka – plast slame, listja, travnih ostankov ali celo kartona, ki preprečuje erozijo in ohranja vlago.

Druga možnost je zeleno gnojenje: posejemo rastline, kot so detelja, facelija, grašica ali rž, ki čez zimo varujejo tla in jih obogatijo z dušikom. Spomladi jih lahko enostavno prekopljemo ali pokosimo in pustimo, da služijo kot naravno gnojilo.

Preverimo robove, poti in konstrukcije

Jeseni je tudi pravi čas, da uredimo robove in poti med gredicami. Popravimo okvirje visokih gred, preverimo drenažo in po potrebi dodamo svežo zemljo. Če razmišljamo o novih visokih gredah, jih je smiselno sestaviti prav zdaj. Tako se zemlja čez zimo uleže in spomladi ne bo potrebno dodatno utrjevanje.

Jesensko pripravljene gredice

Načrtujmo pomlad

Ko so gredice urejene, si lahko vzamemo čas za načrtovanje kolobarjenja, razporeditev rastlin in nove zasaditve. Zapišemo, kaj je letos dobro uspevalo in kaj bi želeli izboljšati. Jesen je tudi priložnost, da pripravimo semena in preverimo, katera orodja ali pripomočke bomo potrebovali prihodnje leto.

Posebnosti slovenskih vrtov

V naših podnebnih razmerah, kjer se jeseni hitro izmenjujejo mokri dnevi in jutranja slana, je smiselno z deli končati do prve polovice novembra. Na višjih legah gredice dodatno zaščitimo s smrekovimi vejami ali vrtnarskimi pokrivali, da preprečimo premočno izsuševanje in zbitje zemlje zaradi snega.

Če imate možnost, pustite del vrta “divji” – nekaj rastlinskih ostankov in semenskih glav bo nudilo hrano pticam in prezimovališče koristnim žuželkam.

Jesensko pripravljene gredice

Jesenska priprava gredic ni le zaključek sezone, temveč tudi začetek novega cikla. Z nekaj preprostimi koraki lahko naredimo veliko razliko: izboljšamo strukturo tal, ohranimo hranila, zmanjšamo spomladanski stres in omogočimo, da bo vrt spomladi poln življenja.

Gredica, za katero poskrbimo zdaj, nas bo spomladi nagradila z zdravimi rastlinami, bujnim pridelkom in manj dela – kar je vedno najboljša kombinacija.

 

Viri:

  • Fine Gardening – Prepare New Beds the Fall Before;
  • Royal Horticultural Society – How to Make a Raised Bed;
  • Times Enterprise – Prepping Your Garden for Spring Success.
Kaj sejemo konec septembra - Gorenc.si

Podaljšanje sezone: kaj sejemo konec septembra

/in /by

September se bliža koncu druge polovice, toda sezona na vrtu se s tem še ne konča zares. Z nekaj premišljenega načrtovanja in izbiro odpornih rastlin lahko pridelamo nekaj zelenjadnic še dolgo v jesen.

Določene vrtnine celo prezimijo in obrodijo spomladi. Tudi krajši dnevi in nižje temperature ne pomenijo konca vrtnarjenja. Ravno nasprotno, zdaj je čas za sajenje tistih vrst, ki uspevajo v hladnejših razmerah in zahtevajo manj vzdrževanja.

V nadaljevanju predstavljamo, katere zelenjadnice, zelišča in druge rastline je še smiselno sejati konec septembra ter kako jih zaščititi pred mrazom.

Zelenjadnice, ki dobro uspevajo v hladnejših dneh


Listnata zelenjava:

Špinača, motovilec, zimzelenka in vrtna kreša dobro prenašajo nižje temperature in jih lahko sejemo še do začetka oktobra.

Zimska solata – izberemo odporne sorte, ki bodo prezimile pod tunelom ali kopreno in začele rasti zgodaj spomladi.

Azijske (orientalske) vrtnine:

Pak choi, mizuna, tatsoi in azijske gorčice hitro rastejo in so odporne na hlad. Sejemo jih neposredno na gredo ali v večje lonce.

Korenovke za hitro rast:

Redkvice (tudi zimske sorte, npr. črna redkev) in kolerabice lahko še vedno uspešno vzklijejo in dozorevajo v jesenskih tednih.

Kaj sejemo konec septembra - Gorenc.si

Kaj sejemo za prezimovanje in zgodnjo pomlad


Česen in čebulček:

Konec septembra in začetek oktobra je idealen čas za sajenje zimskega česna in jesenskega čebulčka, ki se bo razvil do zgodnje pomladi.

Bob in grah:

Zimski bob in odporne sorte graha lahko sejemo konec septembra. Vzkalijo že letos, prezimijo in zgodaj spomladi nadaljujejo rast.

Zgodnje sorte zelja in ostalih kapusnic:

Spomladansko zelje in druge odporne vrste, kot je zimzeleni brstični ohrovt, lahko preživijo zimo v zaščitenih legah ali rastlinjakih.

Kaj sejemo konec septembra - Gorenc.si

Zelišča za pozno jesen in zimo

  • Peteršilj, koriander in drobnjak lahko še sejemo v lonce ali v zaščitene grede. Koriander je še posebej primeren za jesensko setev, saj mu bolj ustrezajo hladnejše temperature.
  • Koper in luštrek ne marata mraza, vendar bosta nekaj tednov po setvi še vedno dala zeleno maso.

Zeleni podor in izboljšava tal

Če ne nameravate sejati vrtnin, lahko konec septembra na prazne grede sejete rastline za zeleno gnojenje:

  • Bela gorjušica, facelija, oljna redkev ali detelje izboljšujejo strukturo tal, vežejo dušik in preprečujejo spiranje hranil čez zimo.
  • Grede pred setvijo pognojite s kompostom in na njih lahko prihodnjo sezono začnete vrtnariti z bolj rodovitnimi tlemi.

Nasveti za uspeh pri jesenski setvi

  • Uporabite pokrivke: koprena, rastlinjaki in nizki tuneli podaljšajo rastno dobo in nudijo zaščito pred zmrzaljo.
  • Bodite pozorni na sončno lego: jeseni sonce hitro izgublja moč, zato sejemo predvsem na sončne grede.
  • Izberite hitro rastoče sorte: raje kot robustne sorte izbirajte sorte z zgodnjim dozorevanjem.
  • Gnojite zmerno: jesenske rastline ne potrebujejo veliko dušika, vendar jim bo koristila dodatna organska snov (kompost).

Kaj sejemo konec septembra - Gorenc.si

Jesenski vrt je lahko skoraj enako rodoviten kot poletni. Z nekaj načrtovanja, pravilno izbiro sort in osnovno zaščito pred mrazom lahko pridelke podaljšamo vse do pozne jeseni. Nekatere rastline, kot so zimska solata, špinača ali česen, pa uspešno prezimijo in nas razveselijo že zgodaj spomladi, ko se večina vrtnarske sezone šele začenja.

Jesenska setev prinaša tudi druge prednosti: manj škodljivcev, bolj enakomerno vlago in manj potrebe po zalivanju. Poleg tega nam delo na vrtu v mirnejšem ritmu omogoča, da opazujemo naravo in se še bolj povežemo z ritmom letnih časov.

Zato ne odnehajmo prehitro! Vrt ponuja številne možnosti, tudi ko dnevi postajajo krajši. Z vztrajnostjo in kančkom vrtnarskega navdušenja lahko izkoristimo še zadnje tedne rastne sezone ter si zagotovimo svežo hrano tudi v hladnejših mesecih.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

 

Viri:

  • Gardeners’ World – What to Plant in September, priporočila za zelenjadnice, ki jih je še smiselno sejati konec septembra
  • The English Garden – seznam odpornih vrst, kot so zimska solata, grah, česen in druge, primernih za jesensko setev
  • Charles Dowding – “Sowing timeline”, praktični nasveti za setev listne zelenjave in zelišč za pozno sezono

 

Priprava na poznojesensko vrtnarjenje: Nasveti in triki za boljšo letino

/in /by

Ko se narava odene v jesenske barve in dnevi postanejo krajši, se vrtnarji pripravljajo na enega najpomembnejših vrtnarskih izzivov leta – jesensko vrtnarjenje. Ta čas ni le priložnost za zadnja pobiranja pridelkov in žetve, temveč tudi za načrtovanje in pripravo vrta na prihajajočo zimo. Jesen prinaša s seboj posebne naloge in zadovoljstva: od obiranja pozno zrelih sadežev do sajenja čebulnic, ki nas bodo razveseljevale spomladi.

V tem članku vam bomo ponudili nasvete in trike, kako maksimalno izkoristiti jesensko vrtnarsko sezono in si zagotoviti bogato letino v naslednjem letu.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

November in vrt

Novembrski vrt ponuja svojevrsten čar, čeprav se narava pripravlja na zimski počitek. V tem času lahko izkoristimo še zadnje tople dni za sajenje dreves in grmovnic, obrezovanje trajnic ter pripravo zemlje na zimski mirovanje. Zbiranje in kompostiranje odpadlega listja ni le koristno za vrt, ampak tudi simbolično dejanje, s katerim zaključujemo eno vrtnarsko obdobje in se pripravljamo na novo.

Vzdrževanje grmovja in listja

Kot del jesenskega vrtnarskega dela uporabite dober par škarij ali obrezovalnikov za striženje debelih stebel in odstranjevanje mrtvih vej in listov. To bo olajšalo vzdrževanje spomladi, preprečilo prekomerno rast in zmanjšalo odpadanje listja.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Uporaba jesenskega listja

Jesensko listje je lepo, vendar vrtovi z odraslimi drevesi na tleh pustijo veliko listja. Na srečo so listi zelo uporabni in jih ni treba zavreči z vrtnimi odpadki. Namesto tega dodajte listje na vaš domači kompostni kup, saj so odličen vir snovi, ki so bistvene za dober kompost.

Več o tem, kako si pripravite dober kompost, preberite v članku >>> Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadlega listja in vrtnih odpadkov

Pobiranje jesenskih pridelkov

Jesen je čas pobiranja poznih pridelkov na vrtu. Ne glede na to, ali imate velik vrt ali nekaj grmovnic in sadnih dreves, če živite v zmernem podnebju, je jesen čas za pobiranje krompirja, buč,  kapusnic in jagod v poznem obdobju. Domači pridelki popestrijo domačo kuhinjo in jedilnike.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Ohranjanje vlažnosti in zaščita trate

V pozni jeseni je pomembno zagotoviti, da trato redno zalivate, še posebej v suhih obdobjih. To je ključno za preprečevanje sušenja trave, ki se lahko kaže v obliki rjavih madežev. Idealno je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tako se zagotovi, da voda doseže korenine, ne da bi pri tem prišlo do prekomernega izhlapevanja. V tem času leta je pomembno, da trato pripravite na zimo, kar vključuje ustrezno nego in zaščito pred nizkimi temperaturami.

Jesensko vrtnarjenje in sajenje spomladanskih čebulnic

Medtem ko je zunaj še nekaj čudovitih okrasnih jesenskih rastlin, ki nam lepšajo pogled, le načrtujte vnaprej. Tako boste lahko uživali v barvitih narcisah, tulipanih in drugih spomladanskih cvetovih. Ti se pojavijo na vrtu že zgodaj spomladi, tako da le posadite čebulnice od septembra do decembra.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Sajenje dreves

Če razmišljate o sajenju dreves, je pozna jesen odličen čas za to, saj jim daje odličen začetek.

Ne pozabite na divje živali

Ne pozabite na divje živali, ki obiščejo vaš vrt, zlasti na premnoge ptice. Poskrbite, da boste redno nastavljali semena, oreščke in vodo za ptice. To je lahko življenjskega pomena med zimo, ko je hrana redka in mraz lahko povzroči težave.

Mulčenje

Ko končate s sajenjem, se lotite mulčenja. Ko temperature padejo in vreme postane bolj mokro, so vaše rastline bolj ranljive za vlaženje, koreninsko gnilobo, in če so dovolj oslabljene, za ličinke škodljivcev. Mulčite okoli korenin vaših rastlin z lesnimi sekanci, listi ali borovimi iglicami.

Kompost - Gorenc.si

Ponovno sejanje trate

Pravilna skrb za trato v jesenskih mesecih je bistvena tako za pripravo na zimo kot za spodbujanje zdrave bujne rasti spomladi. Ko ste pripravili trato za jesen s košenjem, zračenjem in nato sejanjem, boste dobro pripravili teren za ohranjanje hranil skozi jesen in zimo.

Uvedba pokrivnih posevkov

Za povečanje rodovitnosti tal Silvia Borges, trajnostna vrtnarka, predlaga uvedbo pokrivnih posevkov. To so posebne vrste rastlin, ki preprečujejo, da bi se vrt spremenil v vodno mesto, ko pride poznomarčevsko deževje. Poleg preprečevanja erozije tal pokrivni posevki povečujejo rodovitnost tal s proizvodnjo amonijaka skozi proces, imenovan dušikova fiksacija, kar ustvarja popolno zemljo za vaše najljubše rastline.

Trajnostni pristop k jesenskemu vrtnarjenju

Jesen ni le čas za obiranje in pripravo vrta na zimo, ampak tudi idealna priložnost za uveljavljanje trajnostnih praks v vrtnarjenju. Z osredotočenjem na metode, ki spoštujejo naravne cikle in podpirajo biodiverziteto, lahko vsak vrtnar prispeva k zdravju našega planeta. Uporaba organskih in lokalno pridelanih gnojil, izbira avtohtonih in odpornih rastlinskih vrst, ki zahtevajo manj vode in skrbi, ter prakse, kot je kompostiranje vrtnih odpadkov, ne le izboljšujejo rodovitnost tal, ampak tudi zmanjšujejo naš ekološki odtis. Poleg tega je jesen odličen čas za sajenje dreves in grmovnic. Te ponujajo zavetje in hrano divjim živalim, s čimer se krepi ekosistem vašega vrta. S temi dejanji ne le obogatimo svoj vrt, temveč prispevamo k večji okoljski zavesti in ustvarjamo zeleno dediščino za prihodnje generacije.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Jesensko vrtnarjenje je več kot le zaključna faza vrtnarske sezone; je čas za razmislek, načrtovanje in pripravo za prihodnost. Z ustrezno pripravo in upoštevanjem nasvetov, ki smo jih delili v tem članku, lahko svoj vrt spremenite v zimsko oazo miru in lepote. Hkrati pa zagotovite, da bo prihodnja sezona še bolj obilna in uspešna. Sajenje, obrezovanje, kompostiranje in skrb za divje živali so le delčki mozaika, ki sestavljajo uspešno in trajnostno vrtnarjenje. Vzemite si čas za svoj vrt in uživajte v zadovoljstvih, ki jih prinaša jesensko vrtnarjenje.

 

 

Vir:

www.realhomes.com
www.pennlive.com

 

Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov

/in /by

Jesen prinaša s seboj ne le čarobne barve in hladnejše dni, ampak tudi obilico naravnih odpadkov. Kaj če bi vam povedali, da lahko vse to listje, ki krasno obarva vaše dvorišče, spremenite v “črno zlato” za vaš vrt?

Da, prav ste slišali! Padajoče listje in vrtni odpadki se lahko preobrazijo v kompost, dragoceno dobrino, ki vašim rastlinam nudi hranila in izboljša kakovost tal. Naučimo se, kako lahko te jesenske odpadke spremenimo v nekaj, kar bo koristilo vrtu vse leto.

Zakaj kompostirati?

Kompostiranje ne odstranjuje le odpadkov z odlagališč in zmanjšuje porabo vode v gospodinjstvih, temveč proizvaja tudi visoko hranljiv dodatek zemlji, ki izboljšuje drenažo, dodaja življenje in organske snovi zbiti zemlji ter celo pomaga pri preprečevanju nekaterih rastlinskih bolezni.

Kompost - Gorenc.si

Kompost – kako začeti?

Za kompostiranje ne potrebujete posebnih veščin ali skrivnosti. Zadostuje, če sledite dvema preprostima korakoma: 1.) pripravite kup odpadkov in 2.) počakajte leto dni, da se ti razgradijo. Seveda pa obstajajo načini, kako ta proces pospešiti in preprečiti neprijetne vonjave ali prihod škodljivcev.

Priprava kompostnika

Za kompostiranje ni nujno potreben nakup dragih kompostnikov ali posod. Kompostnik je v bistvu le sredstvo za zadrževanje materiala in preprečevanje raztresanja po vrtu. Komercialno se prodajajo plastični kompostniki z vrati, lahko pa si svoj kompostnik enostavno izdelate iz ostankov lesa, rabljenih lesenih palet, zloženih betonskih blokov ali celo iz velikih plastičnih smetnjakov z izvrtanimi luknjami za zračenje. Ključnega pomena je zagotoviti dober pretok zraka in dostopnost za mešanje materialov. To pospeši proces razgradnje. Če nimate prostora ali si ne želite improvizirati, so na trgu na voljo tudi kompostniki, ki so zasnovani za pospešitev kompostiranja, kot so vrtilni kompostniki. Ne glede na vašo izbiro, bodite prepričani, da je vaš kompostnik postavljen na ravno, dobro odcedno površino in na mestu, ki prejema mešanico sonca in sence, da se vzdržuje idealna temperatura za razgradnjo.

Kompost - Gorenc.si

Ustvarjanje komposta

Ključno je odložiti dovolj organskih materialov, da se kup “segreje”. Optimalna velikost kupa je 1 meter visok, širok in globok. Zeleni odpadki vključujejo materiale, kot so pokošena trava, kuhinjski odpadki, odmrle rastline in plevel, ki še ni zasejal semena. Rjavi odpadki pa vključujejo padlo listje, narezane veje, časopisni papir, slamo, papir iz uničevalnika dokumentov in žagovino. Dobre mešanice vključujejo približno dvakrat toliko rjavih materialov kot zelenih.

Kaj dodajati, česa ne

Pomembno je vedeti, kaj je primerno za kompost in česa ne smemo dodajati. Čeprav so meso, kosti, maščobe in mlečni izdelki organski, jih je najbolje izpuščati, saj privabljajo živali in ustvarjajo neprijeten vonj. Prav tako se izogibajte bolnim, z žuželkami okuženim in kemično obdelanim rastlinam ter plevelu, ki je že zasejal semena.

Kompost - Gorenc.si

Kdaj je kompost pripravljen?

Končni kompost bo črn in drobljiv ter z zemeljskim vonjem. Morda boste opazili, da je material na dnu in v sredini kupa pripravljen prej kot na vrhu in straneh, še posebej, če kupa niste obračali.

Uporaba komposta

Kompost je odličen za vključevanje v obstoječo zemljo pred sajenjem nove grede. Je tudi idealen za “površinsko obdelavo” s slojem debeline 0,5 do 0,6 cm čez travnik. Dodajte eno plast debeline 2,5 do 3 cm komposta nad zelenjavni vrt, ko je vse z njega za to sezono odstranjeno, in shranite nekaj vrečk, da jih boste naslednje leto zmešali s substratom za vaše rastline v loncih.

Kompost - Gorenc.si

Morebitne težave

Če imate kup, ki je previsok zaradi rjavih materialov, se bo kup samo usedel. Dodajte nekaj zelenih materialov, da ga “napolnite” z dušikom. Če je kup videti sluzast in diši po metanu, je verjetno preveč zelenih. Vmešajte več rjavih.
Z uporabo teh preprostih nasvetov lahko izkoristite odpadno listje in vrtni odpad, da ustvarite bogat, hranilen kompost za vaš vrt. Ne samo, da boste reciklirali in varčevali z denarjem, temveč boste izboljšali tudi zdravje in plodnost vaše zemlje. Jesen je popoln čas, da začnete!

Kompost: ključ do trajnostnega vrtnarjenja in filozofije “nič odpadkov”

V današnjem svetu, v katerem je trajnostno življenje postalo nujno, ima kompostiranje pomembno vlogo. Z recikliranjem kuhinjskih odpadkov, vrtnih obrezkov in odpadlega listja se ne zmanjšuje le količina odpadkov, ki končajo na odlagališčih. S tem tudi aktivno prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, saj gnitje organskih materialov na odlagališčih proizvaja metan, močan toplogredni plin. Kompostiranje ni le dejanje v prid okolju, ampak tudi zmogljivo orodje v gibanju “zero waste” ali “nič odpadkov”, saj spodbuja krožno gospodarstvo, v katerem je odpadek za en proces surovina za drugi.

Poleg tega kompost izboljša strukturo tal, spodbuja zdravje in rast rastlin ter pomaga ohranjati vodo, kar zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih in pesticidih ter tako podpira biotsko raznovrstnost. Vključitev kompostiranja v naše vsakdanje navade je korak k večji samooskrbi, manjši odvisnosti od industrijskih sistemov in krepitvi lokalnih ekosistemov. S tem ne prispevamo samo k ohranjanju naravnih virov, ampak tudi k vzgoji zavednih generacij, ki bodo spoštovale naravne cikle življenja in smrti v naravi.

Vir:

www.pennlive.com

 

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Zaključek poletne sezone: poskrbimo za shranjevanje pridelkov

/in /by

Ko se sončni žarki poletnih dni postopoma umirjajo in se poletje tiho prevesi v zlato obdobje jeseni, naši vrtovi in njive žarijo v barviti paleti pridelkov. V tem času se pogosto sprašujemo, kako najbolje izkoristiti to naravno bogastvo, ki smo ga z ljubeznijo gojili skozi tople mesece.

Shranjevanje pridelkov – kako se ga lotimo?

Pravilno shranjevanje pridelkov ni le odličen način za podaljšanje uživanja v okusih poletja skozi zimo, temveč tudi ključno sredstvo, da naše vrtnine ohranijo svojo polno hranilno vrednost. Z nekaj preudarnosti, priprave in znanja lahko to poletno obilje zapakiramo v kozarce, spravimo v zamrzovalnik ali postavimo na police shrambe.

Vendar pa ni vse tako preprosto, kot se sliši. Vsaka sezona na vrtu je edinstvena in polna izzivov ter novih spoznanj. Vprašanja o tem, ali želimo svoj pridelek le uživati v sveži obliki ali pa želimo biti bolj samozadostni in se pripraviti na zimsko sezono, vodijo do različnih odločitev – od izbire semen, ki jih bomo posadili, do metod shranjevanja, ki jih bomo uporabili.

Kulturni vidik tega obdobja je prav tako pomemben. Mnoge kulture vidijo konec poletja kot čas združevanja, ko se družinski člani zberejo in s skupnimi močmi pripravijo pridelke za prihajajoče hladne mesece. To je tudi čas, ko se stare recepture in metode prenašajo iz roda v rod, postajajo del družinske dediščine.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Zato, ko naslednjič stojite sredi svojega vrta, obdani z obiljem, ki ste ga pridelali, se spomnite dveh ključnih vprašanj:
– Katere korake je treba sprejeti takoj po obiranju?
– Kako najbolje shraniti te dragocenosti, da bodo ohranile svojo svežino in okus?

Načini shranjevanja pridelkov

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Sortiranje in izbor:
Pridelke, ki kažejo znake gnilobe ali so poškodovani, ločimo in porabimo čim prej. Zdrave pridelke shranimo ločeno.

Sušenje in dehidracija:
Ta starodavna metoda je idealna za zelišča, kot so bazilika, origano in timijan. Plodovi, kot so jabolka, slive in fige, se lahko posušijo v tenkih rezinah. S sodobnimi dehidratorji ali s pomočjo pečice lahko dosežemo želene rezultate.

Zamrzovanje:
Jagode, maline in borovnice so odlične za zamrzovanje. Pred zamrznitvijo jih operemo, posušimo in zamrznemo posamično, nato pa shranimo v ustrezne vrečke.

Vlaganje:
Zelenjavo lahko konzerviramo v kisu, slanici ali olju. Vsaka metoda ima svoje prednosti, zato izberite tisto, ki je najboljša za vaše pridelke.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Fermentiranje:
Kislo zelje in kimči sta le dva izmed priljubljenih fermentiranih izdelkov. Fermentacija ne le konzervira, temveč tudi obogati okus in dodaja zdravstvene koristi.

Vkuhavanje:
Paradižnikovo omako, ajvar ali marmelado lahko pripravimo s kuhanjem in dodajanjem sladkorja ali soli. Domače pripravljene dobrote so vsekakor boljše od kupljenih!

Shranjevanje v kleti ali shrambi:
Krompir, čebula in korenje potrebujejo hladno, temno in prezračevano okolje. Leseni zaboji so odlični za shranjevanje teh pridelkov.

Zasipnica:
To je tradicionalna metoda za korenje, redkvico ali repo. Zasipavanje s peskom preprečuje izsuševanje.

Shranjevanje z obešanjem:
Čebula, česen in zelišča lahko obešamo v svežnjih, kar pomaga pri prezračevanju. Tudi zelje in ohrovt lahko shranjujemo z obešanjem.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Pravilno shranjevanje nam omogoča, da uživamo v poletnih pridelkih skozi vse leto. Izberite tehniko, ki ustreza vašim pridelkom, in redno preverjajte zaloge, da boste lahko uživali v svežini svojega vrta tudi pozimi. Poleg tega je dobro vedeti, da so različne metode shranjevanja bolj primerne za določene pridelke, zato je pametno eksperimentirati in najti tisto, ki najbolj ustreza vašim potrebam. Ko enkrat obvladate osnovne metode shranjevanja, lahko preizkusite tudi kombiniranje različnih metod ali dodajanje raznovrstnih začimb in sestavin, da dobite edinstvene in okusne konzervirane izdelke.

Tradicionalne metode, ki so jih uporabljale naše babice, so pogosto preizkušene in zanesljive, vendar je v sodobnem svetu veliko novih pristopov in tehnik, ki jih lahko vključimo. Tako lahko vsako leto raziskujemo in se učimo, kakšno je najboljše shranjevanje pridelkov, da bodo ohranili svojo svežino in hranilne lastnosti. Ne bojte se tudi deliti svojih izkušenj in receptov z drugimi – morda boste prav vi nekoga navdihnili k novemu odkritju v svetu domačega shranjevanja hrane.

 

Tekst:
N. G.

 

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Izbor sort za sajenje v oktobru: Katera zelenjava in sadje sta najboljša izbira?

/in /by

Ob zlati svetlobi jesenskih dni, ko se drevesa obarvajo v paleto čudovitih barv in temperature počasi začenjajo padati, mnogi menijo, da je sezona za vrtičkarje že mimo. Vendar pa je za izkušene pridelovalce oktober čas, ko vrt dobi povsem novo dimenzijo.

Izbira primernih poljščin za sajenje v oktobru je lahko na prvi pogled zapletena naloga, saj se zdi, da večina vrtnin raje cveti in uspeva v toplejših mesecih. Toda prava izbira sort in vrst lahko popolnoma spremeni vaš vrt. Medtem ko japonska čebula in šparglji najdejo svoj idealen čas v svežini poznojesenskega vrta, bob počasi zori in pridobiva popolno mehkobo pod zimskim pokrivalom.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Pravzaprav nekatere rastline, kot je ohrovt, tudi ob snežni odeji ponujajo mlade liste in mikro listje že nekaj tednov po setvi. Druge, kot je črna redkev, pa mirno rastejo in ponujajo sveže, pikantne okuse, medtem ko se temperature nižajo.

Ker jesen napreduje, se zdi, da so dnevi sajenja in obiranja plodov mimo. Z izbiro pravih poljščin, ki dozorevajo v različnih obdobjih, pa lahko zagotovite, da vaša kuhinja ostane oskrbljena s svežo zelenjavo. Ta organizirani način sajenja pomaga preprečiti vrzeli v pridelavi in zagotavlja sveže pridelke skozi vso sezono.

Vendar je ključnega pomena, da ste pripravljeni na nepredvidljive jesenske in zimske vremenske pogoje. Zaščitite svoje rastline pred zimskim mrazom s šotori, volnenimi tkaninami in zaščitnimi okvirji. Bodite pozorni na vremenske napovedi in po potrebi dodajte zaščito in podporo. Z dobrim načrtovanjem in strategijo lahko uživate v bogatem pridelku tudi v hladnejših mesecih.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Sajenje oktobra – najboljša izbira

Jagode:
Medtem ko večina misli na jagode kot na poletni sadež, oktober ponuja idealno priložnost za pripravo naslednje sezone. Sorti ‘Cambridge Favourite‘ in ‘Elsanta‘ sta znani po svoji visoki rodnosti in sladkem okusu.

Kivi:
Kdor želi v svojem vrtu nekaj eksotičnega, naj se odloči za kivi. Sorta ‘Jenny‘ ne potrebuje druge rastline za oploditev in obrodi sočne plodove.

Česen:
Česen je nepogrešljiv v vsaki kuhinji. Sorte ‘Carcassonne White‘ in ‘Germidour‘ ne le da obrodita veliko, ampak se tudi dobro upirata boleznim.

Por:
To je zelenjava, ki je del mnogih jesenskih in zimskih juh. ‘Bleu de Solaise‘ in ‘Musselburgh‘ sta znani po močnem okusu in dolgem obdobju pridelave.

Ohrovt:
Ni samo zdrav, ampak tudi zelo prilagodljiv glede podnebja. ‘Nero di Toscana‘ in ‘Dwarf Green Curled‘ sta sorti, ki se odlično spopadata z mrazom.

Endivija:
Za popestritev jesenskih solat. ‘Salad King‘ in ‘Witloof‘ ponujata hrustljave in okusne liste.

Mlada špinača:
Kot naravni vir železa je nujna v prehrani. ‘Winter Giant‘ in ‘Medania‘ dajeta obilen pridelek tudi v hladnejših mesecih.

Špinača velikanka:
Robustna in pripravljena na zimsko sajenje. ‘Gigante d’Inverno‘ in ‘Giant Noble‘ bosta dodali teksturo in okus vsaki solati.

Šparglji:
Prava delikatesa na vrtu. ‘Guelph Millennium‘ in ‘Jersey Knight‘ sta sorti, ki obljubljata bogate in okusne plodove.

Japonska čebula:
Za tiste, ki želijo nekaj drugačnega. ‘Radar‘, ‘Troy‘ in ‘Electric‘ so trpežne sorte, ki zrastejo tudi v zimskih mesecih.

Bob:
Za zgodnje pomladne pridelke. ‘Aquadulce Claudia‘ je znana sorta po zgodnjem zorenju.

Kalčki:
Majhni, a polni hranil. Odlični v solatah, sendvičih ali kot priloga. Lahko jih gojimo kar v domači kuhinji!

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Oktober ni zgolj čas, ko obarvani listi, pripeti na drevesne krošnje, ustvarjajo čudovito jesensko kuliso. Ni le mesec, ko vrtičkarji pokrivajo svoje grede in pripravljajo zemljo na zaslužen zimski počitek. Oktober je čas obnove, načrtovanja in vizije za prihodnost. Vsako seme, ki je posajeno v tem mesecu, predstavlja obljubo za bogatejšo letino, ki bo v prihodnjih mesecih razveseljevala naše družine in prijatelje.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Z izbiro pravih sort, s skrbno setvijo in sajenjem lahko vrtičkarji ustvarijo zeleno oazo sredi hladne zime. In tudi, ko se snežinke prikradejo na tla, pod njimi raste in cveti življenje, ki ga je zasadil priden vrtičkar že oktobra.

 

 

Vir:
www.gardeningetc.com