Prispevki

Nagrada Zlata čebela 2026

Nagrada Zlata čebela 2026 in pomen opraševalcev za kmetijstvo

Slovenija tudi v letu 2026 nadaljuje s podeljevanjem državne nagrade Zlata čebela, ki je namenjena izjemnim dosežkom na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev.

Odprtje letošnjega poziva ni pomembno le kot formalni dogodek, temveč tudi kot priložnost za širši razmislek o tem, kakšno vrednost imajo opraševalci za kmetijstvo, prehransko varnost in ohranjanje naravnega ravnovesja. Nagrada namreč opozarja na področje, ki presega čebelarstvo in sega neposredno v vsakdanjo prakso kmetovanja.

Nagrada in izjemni dosežki

Nagrada Zlata čebela je najvišja državna nagrada za izjemne dosežke na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Podeljuje se od leta 2021, praviloma 20. maja ob svetovnem dnevu čebel, prejemnika pa izbere sedemčlanski odbor. Kandidati se izbirajo na podlagi javnega poziva, pri čemer se področja podeljevanja izmenjujejo v triletnem ciklu: promocija, ohranjanje in raziskave o čebelah ter drugih opraševalcih. Leta 2026 je nagrada namenjena najboljšemu projektu na področju raziskav o čebelah in drugih opraševalcih.

Nagrada Zlata čebela 2026

Priznanje posameznikom

Takšna nagrada ima več pomenov. Po eni strani je priznanje posameznikom ali organizacijam, ki s svojim delom pomembno prispevajo k zaščiti opraševalcev, po drugi strani pa je jasno sporočilo, da so čebele in drugi opraševalci eno ključnih vprašanj sodobnega kmetijstva. Slovenija z nagrado ne gradi le lastne prepoznavnosti, temveč spodbuja tudi širše razumevanje, da brez opraševalcev ni mogoče govoriti o dolgoročno stabilni pridelavi hrane. Na uradni strani nagrade je posebej poudarjeno, da si Slovenija z nagrado prizadeva tudi za prenos znanja in tehnologije ter za svetovno prepoznavnost kot zelena, zdrava in proaktivna država.

Pretekli nagrajenci

To potrjujejo tudi pretekli nagrajenci. Med njimi so raziskovalci, čebelarji in organizacije iz različnih držav, kar kaže, da nagrada presega slovenski okvir. Leta 2025 je nagrado prejelo poljsko podjetje Osmia Future, pred tem pa med drugim avstralska organizacija Wheen Bee Foundation, srbski raziskovalec dr. Slobodan Davidović in slovenski čebelar Boštjan Noč.

Vsi ti primeri kažejo, da je varovanje opraševalcev široko področje, na katerem se srečujejo raziskave, praksa, izobraževanje in javna ozaveščenost.

Nagrada Zlata čebela 2026

Opraševalci in kmetijstvo

Za kmetijstvo pa je še pomembnejše vprašanje, zakaj so opraševalci tako bistveni. V javnosti se pogosto največ govori o medonosni čebeli, vendar imajo izjemno pomembno vlogo tudi divji opraševalci: čmrlji, samotarske čebele, muhe trepetavke, metulji in drugi. Po podatkih iz letošnjega poziva divji opraševalci oprašujejo približno štiri od petih kmetijskih rastlin in cvetočih rastlinskih vrst v naravi. To pomeni, da so neposredno povezani s količino in kakovostjo številnih pridelkov ter s stabilnostjo prehranske verige.

Njihov pomen ni le v samem opraševanju. Opraševalci so del širšega ekosistema, v katerem kmetijstvo ni ločeno od narave, temveč je z njo tesno prepleteno. Kjer je krajina raznolika, kjer so travniki, cvetoči robovi, mejice in manj intenzivno obdelane površine, so praviloma boljši tudi pogoji za opraševalce. To pa lahko pomeni stabilnejši pridelek, večjo biotsko pestrost in večjo odpornost kmetijske krajine kot celote. Prav zato so opraševalci pomembni ne le za sadjarje ali čebelarje, ampak za širše razumevanje rodovitnosti in trajnosti v kmetijstvu.

Nagrada Zlata čebela 2026

Naravni sistem ni samoumeven

Težava je v tem, da njihove populacije upadajo. Uradni poziv opozarja, da je ena od treh vrst divjih čebel, muh trepetavk in metuljev v upadanju, izumrtje pa grozi eni od desetih vrst divjih čebel in metuljev ter eni od treh vrst muh trepetavk. To je zelo resno opozorilo, saj pomeni, da naravni sistem opraševanja ni samoumeven. Če ga želimo ohraniti, bo treba varstvo opraševalcev še tesneje povezati z načinom gospodarjenja v prostoru in z vsakdanjo kmetijsko prakso.

Kmetijstvo kot del rešitve

Pri tem ima kmetijstvo pomembno vlogo tudi kot del rešitve. Kmet lahko z razmeroma preprostimi ukrepi veliko prispeva k ohranjanju opraševalcev: z ohranjanjem cvetočih robov, z mejicami, z raznoliko rabo zemljišč, s premišljeno uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter s košnjo in pašo na način, ki ne uniči vseh cvetočih virov hkrati. Prav tako so pomembni travniki, sadovnjaki, vrtovi in druge površine, kjer imajo opraševalci dostop do hrane in življenjskega prostora skozi čim večji del sezone. V tem smislu kmet ni le uporabnik opraševalskih storitev, temveč tudi pomemben upravljavec prostora.

Nagrada Zlata čebela 2026

Svetovni dan čebel

Svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, in širši poudarek maja kot meseca našega odnosa do narave, to sporočilo še dodatno utrjujeta. Opraševalci niso le simbol narave, temveč konkretna vez med okoljem, kmetijstvom in hrano. Nagrada Zlata čebela 2026 zato ni le priznanje najboljšim projektom na področju raziskav, ampak tudi opomnik, da so čebele in drugi opraševalci ključni za prihodnost podeželja in pridelave hrane. Brez njih ni mogoče govoriti o stabilnem, odpornem in dolgoročno uspešnem kmetijstvu.

 

Viri:

  • Ministrstvo za naravne vire in prostor – Odprt je poziv za predlaganje kandidatov za državno nagrado Zlata čebela 2026 (gov.si);
  • Vlada Republike Slovenije – Nagrada Zlata čebela (gov.si);
  • Vlada Republike Slovenije – Peta zlata čebela je odletela na Poljsko (gov.si).
Kako privabiti opraševalce še pred pomladjo

Kako privabiti opraševalce še pred pomladjo

Opraševalci, kot so čebele, čmrlji, divje čebele, metulji in drugi žuželčji obiskovalci cvetov, so pomemben del zdravega kmetijskega ekosistema. Brez njihovega dela ne bi bilo sadja, večine vrtnin, oljnic, krmnih rastlin in številnih travniških vrst, ki so osnova kmetijske krajine.

A zaradi milejših zim in nepredvidljivih temperaturnih nihanj se opraševalci pogosto prebudijo že zelo zgodaj, preden narava sploh ponudi dovolj hrane.

Zato je izjemno pomembno, da za opraševalce poskrbimo še pred pomladjo, ko so najbolj ranljivi. Z nekaj preprostimi koraki lahko vsaka kmetija, sadovnjak ali vrt že pozimi ustvari pogoje, ki bodo opraševalcem omogočili zgodnejši začetek sezone in boljše preživetje.

Pokrovne rastline za izboljšanje strukture in plodnosti tal na vrtu

Zakaj so zgodnji meseci tako kritični?

V Sloveniji se čmrlji in številne vrste samotarskih čebel prebudijo že februarja ali marca, ko je vreme še nestabilno. Če opraševalci najdejo premalo cvetov, so izčrpani, počasneje gradijo gnezda in imajo nižjo reprodukcijo.

To se neposredno pozna na pridelku:

  • manj opraševanja = manj plodov,
  • slabše oblikovani plodovi pri jagodičevju in sadju,
  • manj semen pri deteljah in lucerni,
  • šibkejši razvoj rastlin pri bučnicah in križnicah.

Prvi tedni sezone so torej odločilni za celotno leto.

Kako privabiti opraševalce še pred pomladjo

Katere rastline cvetijo najbolj zgodaj?

Za zgodnje opraševalce je ključno, da imajo dostop do cvetnega prahu in nektarja že konec zime. Zato je smiselno v vrtu ali na kmetiji ustvariti »most« med zimo in pomladjo z izbiro odpornih, zgodnjih vrst.

Zelo zgodnje cvetoče rastline (februar–marec):

  • žafran,
  • črni teloh,
  • rumeni dren (Cornus mas),
  • okrasne vrbe (mačice),
  • navadni pljučnik,
  • plazeča trdoleska.

Zgodnje pomladne rastline (marec–april):

  • jetrnik,
  • forzicija,
  • mandljevec,
  • japonska kutina,
  • zgodnje sorte sivke in timijana,
  • drobnjak, čemaž, meta (ko se pojavijo prvi poganjki).

Zakaj deluje:
Rastline z odprtimi, preprostimi cvetovi in izrazitimi barvami omogočajo čebelam hranjenje tudi v hladnih dneh, ko letijo le kratek čas.

Kako privabiti opraševalce še pred pomladjo

Kako saditi, da bodo opraševalci res našli rastline?

Sadimo v skupinah

Namesto posameznih rastlin ustvarimo otočke ene vrste, ki jih opraševalci hitro opazijo. Optimalno je 5–10 rastlin iste vrste skupaj.

Raznolikost barv

  1. Čebele privlačijo modra, vijolična in rumena barva,
  2. metulji imajo radi rožnate in oranžne odtenke,
  3. grmovnice z rumenimi cvetovi (npr. dren) privabijo širok spekter opraševalcev.

Različne višine rastlin

Nizke zeli, srednji grmi in višje cvetoče vejevje ustvarijo več mikrohabitatov, kar poveča biodiverziteto.

Zagotavljanje vode, zavetja in gnezdišč

Cvetovi niso dovolj, saj opraševalci potrebujejo tudi varno okolje.

Voda

Opraševalci pijejo tudi pozimi. Preprosta rešitev je plitka posodica z nekaj kamenčki, da se lahko žuželke varno naslonijo.

Zavetje

  • Nepokošeni pasovi trave,
  • kupi listja,
  • kupi vej,
  • naravne žive meje (dren, glog, leska).

Ti prostori nudijo toplotne žepe in prezimovališča.

Gnezdišča za samotarske čebele

Samotarske čebele so najbolj učinkoviti opraševalci, zato je smiselno spodbuditi njihovo prisotnost.

  • “Čebelji hoteli” iz votlih stebel ali vrtanega lesa,
  • nekaj gole zemlje, saj približno tretjina vrst gnezdi v prsti,
  • suh prostor, zaščiten pred dežjem.

Varno okolje brez pesticidov

Tudi naravni insekticidi lahko škodujejo čebelam, zato se škropljenje pozimi in zgodaj spomladi odsvetuje. Če je škropljenje nujno, naj se izvede pozno zvečer, ko čebele ne letijo več.

Poleg tega je koristno, če na delih površin dovolimo malo »divjine«, saj zgodnje cvetlice, kot so regrat, marjetice in mrtva kopriva, predstavljajo prvo pomladno pašo.

Kako privabiti opraševalce še pred pomladjo

Kako ukrepi koristijo kmetiji?

Na kmetijskih površinah lahko zgodnje cvetoče rastline vpeljemo kot:

  • cvetoče pasove ob poljih,
  • zasaditve ob sadovnjakih,
  • mejice na robovih travnikov,
  • cvetne otočke na manj produktivnih delih zemlje.

Izkušnje številnih kmetij kažejo, da se z uvedbo zgodnjih cvetočih rastlin poveča število čmrljev in divjih čebel, kar prinaša boljše opraševanje in pogosto tudi do 10–25 % višji pridelek pri občutljivih kulturah.

Zasaditve mejic in živih mej za podporo opraševalcem

Če želimo opraševalce ohraniti v svoji bližini, jim moramo pomagati preživeti najtežji del leta, pozno zimo in zgodnjo pomlad. Z nekaj pravilnimi zasaditvami, naravnimi zavetji in varnim okoljem lahko močno izboljšamo njihovo preživetje in s tem tudi opraševanje naših kultur.

Skrb za opraševalce je naložba v rodovitnost tal, stabilnost pridelka in zdrav agroekosistem, ki bo služil tako naravi kot kmetiji.

 

Tekst:
N. G.

 

Zasaditve mejic in živih mej za podporo opraševalcem

Mejice in žive meje za podporo opraševalcem

Opraševalci so bistven del zdravega ekosistema in trajnostnega kmetijstva. Med njimi imajo najpomembnejšo vlogo čebele, čmrlji, metulji, muhe trepetavke in druge žuželke, ki oprašujejo kar 75 % kulturnih rastlin, od katerih je odvisna tudi prehranska varnost ljudi. Poleg tega omogočajo razmnoževanje številnih samoniklih rastlin, s čimer ohranjajo biotsko pestrost in stabilnost naravnega okolja.

Zaradi vse pogostejše degradacije habitatov, enolične kmetijske rabe, pomanjkanja cvetočih rastlin in pretirane uporabe pesticidov opraševalci izginjajo s podeželja. Njihovo zmanjševanje ima neposredne posledice na pridelavo hrane, kakovost ekosistemskih storitev in dolgoročno stabilnost agroekosistemov. Skrb za njihovo ohranjanje je zato postala pomembna naloga sodobnega kmetovanja.

Zasaditev mejic in živih mej predstavlja eno najučinkovitejših naravovarstvenih praks, saj opraševalcem nudi zatočišče, neprekinjen vir hrane in varne prehode med posameznimi obdelovalnimi površinami.

Zasaditve mejic in živih mej za podporo opraševalcem

Zakaj so mejice in žive meje pomembne?

Mejice in žive meje imajo izjemno vrednost v kmetijski krajini, saj povezujejo različne ekosisteme in delujejo kot pomembni elementi zelene infrastrukture. Njihova raznolika vegetacija prispeva k večji biotski raznovrstnosti, saj služijo kot habitat za številne koristne organizme – od divjih opraševalcev in naravnih sovražnikov škodljivcev do ptic in malih sesalcev. Neprekinjeno zaporedje cvetenja različnih grmovnic in dreves skozi sezono zagotavlja stalen vir cvetnega prahu in nektarja, kar je bistveno za preživetje čebel, čmrljev in metuljev.

Poleg ekoloških koristi opravljajo mejice tudi pomembne kmetijsko-tehnične funkcije: zmanjšujejo erozijo tal, delujejo kot protivetrni pasovi, izboljšujejo zadrževanje vlage v tleh in uravnavajo mikroklimatske razmere. V intenzivno obdelanih območjih delujejo kot naravni filtri med kmetijskimi zemljišči in vodnimi viri ter blažijo vplive podnebnih ekstremov. Zato so nepogrešljiv del naravi prijazne in dolgoročno vzdržne kmetijske prakse.

Kaj saditi v žive meje?

Pomembno je izbrati avtohtone in medovite vrste z različno dobo cvetenja, kot na primer:

  • Glog (Crataegus monogyna) – cveti v maju, dobrodošel za čebele in ptice
  • Leska (Corylus avellana) – cveti zelo zgodaj in je pomembna za prezgodnje čebele
  • Rdeči dren (Cornus sanguinea)
  • Črni bezeg (Sambucus nigra)
  • Navadna divja vrtnica (Rosa canina)
  • Trdoleska (Euonymus europaeus)
  • Robinija, metlika, slez, sivka – medonosne rastline, primerne za robove in bližnjo okolico.

Dodamo lahko tudi zelišča in trajnice na vznožju mejic, npr. materino dušico, meto, ognjič, boreč ali pljučnik.

Zasaditve mejic in živih mej za podporo opraševalcem

Kako vzdrževati žive meje za čim večjo korist?

  • Režemo jih izven gnezditvene sezone, torej pozno jeseni ali pozimi (od novembra do konca februarja), ko ptice in žuželke v njih ne gnezdijo.
  • Ohranjamo razgibano strukturo in različne višine, saj tako različnim živalim ponudimo ustrezne pogoje – nizki deli privabljajo metulje in čebele, višji grmi pa ptice pevke in plenilske žuželke.
  • Izogibamo se popolnemu obrezovanju – vedno pustimo del mejice neobrezan, da ohranimo cvetove in plodove kot vir hrane in zavetja v zimskem času.

Zakaj se zasaditev mejic splača tudi kmetom?

  • Več opraševalcev pomeni večji in kakovostnejši pridelek. V sadovnjakih z več opraševalci so jabolka enakomerneje dozorela, pri jagodičevju pa so plodovi bolj sočni.
  • Naravna pestrost pomaga pri zatiranju škodljivcev. Ptice in koristne žuželke (npr. tenčičarice, pikapolonice, trepetavke) učinkovito zmanjšujejo populacije uši in gosenic.
  • Možnost dodatnih subvencij. Mejice so del naravovarstvenih ukrepov, podprtih z evropskimi in nacionalnimi sredstvi (npr. KOPOP), zato njihovo ohranjanje prinaša tudi finančne koristi.

Primer dobre prakse

Lep primer dobre prakse najdemo v Krajinskem parku Goričko, kjer so v okviru čezmejnega projekta BEE(A)WARE zasadili 2.300 metrov mejic oz. drevesno-grmovnih pasov. Na 12 lokacijah med Kobiljem in Lendavo so posadili več kot 1.500 sadik avtohtonih vrst, kot so črna jelša, divja češnja, hrast dob, glog in črni trn. Mejice divjim opraševalcem nudijo prehrano in gnezdišča, hkrati pa v intenzivni kmetijski krajini služijo kot protivetrni pasovi in povezovalni koridorji med naravno pomembnimi območji. Projekt vključuje tudi dolgoročno pogodbeno varstvo, kar zagotavlja obstoj in trajnost zasaditev.

Zasaditve mejic in živih mej za podporo opraševalcem

Žive meje na kmetijskih površinah so eden najpomembnejših elementov za ohranjanje raznolikih populacij divjih opraševalcev. Privlačijo koristne žuželke, ki nato izboljšajo opraševanje poljščin, kot so oljna ogrščica, stročnice in sadje. To vodi do višjih pridelkov in večjih plodov, ki pozimi služijo tudi kot vir hrane za ptice. Smiselno vključevanje živih mej – vključno s tistimi, ki štejejo kot območja ekološkega pomena – podpira trajnostno kmetijstvo in prispeva k uresničevanju nacionalnih strategij za ohranjanje opraševalcev.

Zasaditev mejic in živih mej tako ni le estetska ali naravovarstvena gesta, temveč konkretna podpora lokalnim ekosistemom in trajnostni pridelavi hrane. Z malo truda lahko bistveno prispevamo k bolj zdravemu in uravnoteženemu kmetijskemu okolju.

Zasaditve mejic in živih mej za podporo opraševalcem


Viri:
www.hedgelink.org.uk
www.si-hr.eu
www.park-goricko.org

 

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

Vzreja čebel za začetnike

Če vas mika ideja o lastnem čebelarstvu, ste na pravem mestu. Razložili vam bomo osnove čebelarjenja za začetnike, ne glede na to, ali ste mestni čebelar, ljubiteljski kmet ali vrtičkar, ki želi pridelovati med in druge čebelje izdelke. Vzreja čebel je sicer preprosta, vendar je pomembno razumeti delovanje teh nadvse koristnih malih bitij.

Čebele so krilate žuželke, ki so tesno povezane z osami in mravljami. So nepogrešljive pri opraševanju in najbolj znana vrstah čebel, kot je medonosna čebela, tudi proizvaja med. Čebele spadajo v skupino žuželk, imenovano Apoidea.

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

A kaj pravimo o naši kranjski sivki?

Kranjska sivka, tudi kranjska čebela, znanstveno poimenovana Apis mellifera carnica, je podvrsta medonosne čebele, ki izvira z območja celotnega Balkanskega polotoka, vendar se za njeno domovino priznava slovenska Gorenjska. Kranjska sivka je razširjena tudi na Koroškem in Štajerskem (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji ter je umetno naseljena še v Nemčiji ter ponekod drugod. Je druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu in se pogosto uporablja v čebelarstvu.

Preden se lotite čebelarske pustolovščine, je treba upoštevati nekatere dejavnike. Zato se, preden začnete z čebelarjenjem,  prepričajte in razmislite, ali je vzreja čebel za vas primerna dejavnost.

Branje strokovnega gradiva – vse o čebelah in vzreja čebel

Na trgu je na voljo veliko literature o čebelarjenju. Branje knjig o teh sladkih žuželkah vam lahko pomaga pri uspešnem začetku čebelarjenja. Preberite čim več, da boste ob prihodu čebel pripravljeni na delo in boste razumeli, kako čebelariti.

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

Spoznajte, kako čebele izdelujejo med

Preden se lotite naročanja potrebščin, je pomembno razumeti, kako deluje panj in kaj počnejo čebele. Čebele v naravi gradijo gnezda, letijo na cvetove in nabirajo nektar. Ta nektar nato prinesejo nazaj v panj in ga deponirajo v satje, kjer počasi postane med.

Povežite se z lokalnimi čebelarskimi zvezami

Nekatere podrobnosti v čebelarstvu so lahko specifične za vaše lokalno območje. Uspešno čebelarjenje pogosto temelji na močnih lokalnih virih: na primer, na osebi, ki lahko pride preverit vaš panj ali vam po potrebi pomaga najti matico. Poiščite lokalno čebelarsko zvezo in se udeležujte predavanj, izobraževanj in sestankov. Nekatera združenja ponujajo tudi mentorstvo, ki je lahko v prvi sezoni neprecenljivo. Na spletnem mestu Čebelarske zveze Slovenije je na voljo precej informacij, uporabite lahko celo “interaktivnega svetovalca“.

Naučite se postaviti čebelnjak

Za vzrejo čebel potrebujete čebelnjak. Čebele v naravi gradijo svoje panje, najpogosteje v votlem drevesnem deblu ali drugem zaščitenem prostoru. Kot čebelar boste svojim čebelam morali zagotoviti umetni panj, ki bo omogočal lažje vzdrževanje čebelje družine in pridelavo medu.

Najbolj pogosto uporabljani panji so Langstrothovi panji in panji z zgornjimi letvicami.

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

Spoznajte čebelarska opravila

Katere so naloge čebelarja? Kot vrtnarjenje tudi čebelarska opravila razdelimo glede na letni čas. Najboljši čas za postavitev panja je spomladi, ko lahko čebelja družina gradi panj, matica izleže zalego (mlade čebele), družina se poveča in skladišči med, preden nastopi zima.

Zberite čebelarske potrebščine

Kaj potrebujete za začetek čebelarjenja? Spoznajte bistvene potrebščine in kaj lahko na začetku izpustite. Začnite z manjšimi količinami, da jih lahko prilagajate, če si kasneje premislite. Nekatere potrebščine je bolje kupiti osebno, druge pa lahko naročite preko spleta.

Naročite svoje medonosne čebele in jih vzrejajte

Ko ste zbrali potrebščine in pridobili veliko čebelarskega znanja, je čas, da naročite čebele! Običajno boste naročili tako imenovane “paketne čebele” in matico ali “matično družino“. Med obema je matična družina bolj uveljavljena skupina čebel z matico, ki je že začela zalegati.

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

 

Začetek čebelarjenja je pustolovščina, ki zahteva čas, zavzetost, potrpljenje in voljo do učenja. Čebelarjenje je lahko tudi zelo nagrajujoče, saj se vaša čebelja družina razvija in raste, vaša pridelava medu pa se povečuje. Pomaga pri ohranjanju okolja in opraševanju, poleg tega pa vam lahko prinese tudi nekaj dodatnih prihodkov s prodajo medu, voska in drugih čebeljih izdelkov.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je čebelarstvo veliko več kot le proizvodnja medu. Ko se boste potopili v ta svet, boste spoznali čudovito skrivnostno življenje teh malih bitij, kar vas lahko popelje do novih stopenj razumevanja narave in njene zapletene dinamike.

Ko enkrat začnete čebelarsko popotovanje, se nikoli ne prenehate učiti. Novosti v čebelarstvu se neprestano nadgrajujejo, znanost pa stalno odkriva nove podrobnosti o življenju in navadah čebel. Naj bo vaša radovednost vodilo, veselite se vseh uspehov in izzivov na vaši poti do uspešnega čebelarja. S čebelarjenjem ne obogatite le svojega življenja, ampak tudi prispevate k bolj zdravemu in cvetočemu planetu. Na koncu je morda najbolj čudovit del čebelarstva ravno ta: v majhnem, brenčečem panju se skriva velika modrost o sožitju in ravnovesju v naravi. Srečno čebelarjenje!

 

 

Vir:

www.thespruce.com
www.czs.si

Vlagajmo v naš planet – svetovni dan Zemlje!

Svetovni dan Zemlje, ki ga že več kot pol stoletja obeležujemo 22. aprila, je letos potekal s pobudo, da moramo investirati v naš planet. Svetovni dan Zemlje v svojem sporočilu nagovarja vsakega izmed nas. »To je trenutek, ko lahko spremenimo vse. Zdaj je čas za neustavljiv pogum. Skupaj moramo vlagati v naš planet. Kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost«.

Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost ter da obnovimo naravo in zgradimo zdrav planet za naše otroke. Veliko je področij in aktivnosti, v katerih se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet.

Lokalno, strateški načrt in druge aktivnosti

Lokalna hrana oziroma samooskrba na področju prehrane sta izjemnega pomena za Slovenijo. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta tudi ena od prioritet bodoče skupne kmetijske politike EU 2023 – 2027 (SKP). V novem strateškem načrtu SKP je prioriteta prav krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema. Rešitve prihodnje kmetijske politike gredo v smer odpornega, konkurenčnega, ekonomsko zanimivega in okoljsko vzdržnega kmetijstva ter podeželja, privlačnega za življenje.

Bolj kot kadarkoli doslej pa je strateški načrt 2023–2027 usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Z znanjem, inovacijami in vlaganji bomo podprli zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvaja tudi aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, katere podlaga je strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Vlada RS je imenovala tudi delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo vodi MKGP.

Pozornost namenjamo tudi doniranju presežkov hrane, med drugim tudi z vsakoletnim javnim razpisom za sofinanciranje tehnične opreme posrednikom donirane hrane. Prav tako nova SKP skozi ukrepe naslavlja zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane.

Na področju gozdarstva oziroma gozdov je trajnostno in večnamensko gospodarjenje prepoznano tudi v evropski Strategiji za gozdove, kar zagotavlja tako ekonomsko, okoljsko in socialno ter tudi izobraževalno funkcijo gozdov.

Slovenske čebele

Slovenija pa je posebej aktivna še na enem področju, ki je izjemno povezano s trajnostnim razvojem – to je področje čebel in ostalih opraševalcev. Strateški pomen čebelarstva izhaja iz: izjemne vloge čebel kot opraševalcev (v povezavi z divjimi vrstami opraševalcev); skrbi za ekološko uravnotežen razvoj in ohranjanje ekosistemov ter ohranjanja biotske pestrosti; zmerne in usmerjene rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in zdravil, ki ne vplivajo na kopičenje razgradnih produktov v okolju; izboljšanja ekonomskega pomena čebelarjenja ter trženja produktov čebelarjenja in izmenjave znanja na tem področju; nadaljevanja tradicije in kulturnih posebnosti, ki so povezane z ohranjanjem čebelarstva.

Slovenija je tudi izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu in za katero je v Sloveniji zagotovljeno posebno varstvo. Vsega navedenega se Slovenija zelo zaveda, zato smo bili tudi  pobudniki razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) in celotnega sveta praznujemo od leta 2018. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.

20. maja bo Slovenija in z njo ves svet petič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je glavna tema letošnje obeležitve mladi in čebelarstvo. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pa je 26. marca po Sloveniji prvič potekal tudi dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin. Cilj projekta, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Sloveniji in po svetu posaditi čim več medovitih rastlin.

Kakšna so slovenska kmetijska tla?

Izjemnega pomena za sektor kmetijstva pa so tudi kmetijska tla. Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Evropska komisija je 17. novembra lani objavila Strategijo EU za tla za 2030 – izkoriščanje prednosti zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Strategija gradi na več ciljih evropskega zelenega dogovora in daje vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju.

Kaj lahko stori vsak od nas?

 

Pogozdovanje

Pogozdovanje je eden najpomembnejših in najbolj dostopnih načinov, kako lahko ljudje prispevajo k reševanju izzivov podnebnih sprememb. Pogozdovanje lahko stabilizira zemljišča pred erozijo ali naravnimi nesrečami, izboljša zdravje tal in napajanje podtalnice, spodbuja avtohtono in endemično favno ter zagotavlja gospodarski razvoj bližnjih skupnosti.

Pomagajte zaščititi opraševalce pred nevarnimi pesticidi

Opraševalci so ključnega pomena za globalno proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Brez opraševalcev bi številna živila, od katerih smo odvisni, postala redka, kar bi ogrozilo življenje na našem planetu. Poročila čebelarjev in znanstvene raziskave ocenjujejo dramatičen upad populacij čebel po vsem svetu. Nedavna študija je pokazala, da se je v zadnjih treh desetletjih biomasa letečih žuželk zmanjšala za 76 %.

Zasadite vrt za opraševalce

S sajenjem avtohtonih rastlin v okolici svojega doma pomagajte živalim. S tem pomagate žuželkam in pticam zagotoviti hrano, zavetje in ustrezen habitat za razmnoževanje.

Izračunajte odtis hrane

Odtis hrane lahko izračunate na več načinov. Ne glede na to, kateri način izberete, vam lahko kalkulatorji za izračun prehranskega odtisa pomagajo razumeti, kako močno vaša izbira hrane vpliva na planet.

Ekološki vrt kot učilnica za otroke

Vse, kar moramo naučiti naslednje generacije, jih lahko naučimo na vrtu. Vrt za mlade je učilnica, ki se nenehno spreminja in omogoča spoznavanje, da je naš svet sestavljen iz zapletene mreže odnosov, in otroke uči, zakaj bi morali skrbeti za naše rastline, drug drugega in naš svet.

Regenerativno kmetovanje kmete spreminja v okoljske in družbene junake

Regenerativno kmetijstvo izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh. To ne prispeva le k povečanju raznolikosti in zdravja talnih organizmov, temveč povečuje biotsko raznovrstnost nad površjem tal in pod njim, hkrati pa povečuje sposobnost zadrževanja vode in vezave ogljika v večjih globinah, s čimer se zmanjšujejo podnebju škodljive ravni CO2 v ozračju in izboljšuje struktura tal, da se prepreči civilizacijsko nevarna izguba tal, ki jo povzroča človek.

 

 

Vir članka:
Gov.si