Poleti na vrtu sadimo za jesenski pridelek

Kaj sadimo poleti, ko zgodnejše setve (bob, grah, redkvica, česen, čebula, rdeča pesa, mlad krompir…) na gredah že puščajo za seboj prazen prostor?

Vrtnarski zagon v poletnih dneh malce upade – je namreč čas dopustov, vročine, plevel se »razvleče«, mame in tete pa že ponujajo svoje viške pridelkov z vrtov.

Tudi v trgovinah je veliko (poceni) hrane in naenkrat je zelenjave preveč. Vendar moramo ravno sedaj razmišljati o jesenskih pridelkih ter o pripravi ozimnice.

Zasadimo na prazno gredo ali kar vmes med rastočo zelenjavo?

Oboje je dovoljeno. Za še boljši časovni izkoristek in senčenje novih sadik je priporočljivo sajenje, ko je prva vrtnina še na gredi. Tako greda res nikoli ni popolnoma prazna. Med česen, ki počasi že rumeni, presadimo sadike kapusnic (zelje, brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt, kolerabico).

Ko se česen poleže in osuši, so sadike že ukoreninjenje in nastopi njihov čas, da se razrastejo. Podobno kapusnice zasadimo med poletni korenček in mlado čebulo, ki jih pobiramo sproti, ko se sadike začno razraščati.

Za rastlinami, ki v tem času zavzamejo več prostora (grah, krompir, rdeča pesa, bob …) pa je bolje plodove v celoti pobrati, gredo očistiti in nato nanjo presaditi drugo vrtnino.

Presadimo sadike ali sejemo semena?

S sadikami boste pridobili vsaj mesec dni časa, ko bi drugače čakali, da iz semena rastlina zraste do velikosti, kot je velika sadika. In bog ne daj, da slučajno seme ne kali. In tako vam najboljši čas v letu gre v nič.

Skoraj vso zelenjavo presadimo kot sadike, edino korenček moramo nujno sejati. Korenček bolje in hitreje klije v temi.

Rdečo peso, repo, črno redkev in kolerabo tudi direktno sejemo na gredo. Se da tudi iz sadik, vendar so vrtnarji deljenega mnenja. Preizkusite oboje. Eksperimentiranje in kreativnost so namreč lastnosti uspešnih vrtnarjev.

Kaj pa, ko je vroče in ni dežja?

Ja, dobro vprašanje. Nekateri »lovijo« deževne in oblačne dni, da opravljajo drugo setev. In posejejo zvečer. A na vreme se ni moč vedno zanašati, zato res dobro zalivajte presajene vrtnine prvih 4 – 7 dni. Sadike pa naj imajo že dovolj veliko lastno koreninsko grudo.

Potrebno je še paziti na nekaj pravil

Če se da, ne sadimo rastlin iz istih družin na isto gredo. Na primer za zgodnjim zeljem brstični ohrovt (kapusnice) ali za bobom kak fižol (metuljnice). Pri drugi setvi tudi izbiramo rastline, ki tvorijo drugačne “plodove”. Ni priporočeno, da na gredi že raste korenina (krompir) in potem zopet posejemo korenino (korenček ali rdečo peso). Ali pa za solato sadimo ohrovte (list) ali zelje (list).

Nekaj kombinacij, ki jih lahko uporabimo poleti.

Obstaja res veliko kombinacij in najbolje si jih je prilagoditi lastnim potrebam. Tabela prikazuje zgolj nekaj možnih kombinacij sosledja vrtnin. Vse korenovke lahko menjamo pri danih primerih, prav tako zelje in ohrovte… Ni strogih pravil, prilagodimo našim potrebam.

1. SETEV 2. SETEV
1. česen brstični ohrovt
2. zgodnji krompir pozno zelje
3. bob korenček
4. grah rdeča pesa
5. rdeča pesa listnati ohrovt
6. solata korenje
7. čebula radič/endivija
8. zgodnje korenje zimski por
9. zgodnje zelje koleraba
10. zgodnji ohrovt korenček

Izbiramo svoje priljubljene sorte, ki so primerne za rast v izbranem letnem času. Pazimo tudi na sadilne razdalje drugih vrtnin.

Zaključek

Vrtovi dobrih vrtnarjev so vedno polni zelenjave. Tako se maksimalno izkoristi prostor in posledično so vedno na voljo domači pridelki. Če se uporabi veliko kompostne zastirke, potem za drugo setev ni potrebna nikakršna dodatna priprava tal. Na koncu si pa vsak vrtnar posadi tisto, kar mu seveda najbolj ustreza.