Ali lahko regenerativno kmetijstvo nadomesti konvencionalno kmetovanje?
Regenerativno kmetijstvo ponuja eno največjih priložnosti za pomoč Evropi pri reševanju zdravja ljudi in podnebja, skupaj s finančno blaginjo kmetov.
Regenerativna kmetijska revolucija je vrsta dejavnosti, katerih splošni cilj je pomagati kmetom in živilskopredelovalnim podjetjem pri sprejemanju bolj regenerativnih kmetijskih praks in ozaveščati javnost o pomembnih zdravstvenih, okoljskih in ekonomskih koristih uživanja regenerativno pridelane hrane.
5 načel regenerativnega kmetijstva
Regenerativno kmetijstvo ima pet glavnih načel:
1. Zmanjšanje motenj tal
2. Zmanjšanje uporabe kemikalij
3. Povečanje biotske raznovrstnosti, tako živali kot rastlin
4. Tla naj bodo čim dlje prekrita s pridelki
5. Prilagajanje lokalnemu okolju
Te se v praksi izvajajo pod splošnim vodilnim načelom, da se čim bolj vključijo vse dejavnosti kmetije. V današnjem običajnem načinu kmetovanja so pridelki in živinoreja običajno ločeni. Regenerativno kmetijstvo jih združuje v krožne ekosisteme; v bistvu živali hranijo rastline, rastline pa živali.
Urejena paša ovac ali krav na primer spodbuja rast rastlin in v obliki gnoja razdeljuje naravna hranila nazaj v zemljo. Perutnina recimo »gnoji« zemljo, pa tudi je neželene hrošče in plevel.
Poročila vodilnih organizacij, kot so FAO, IPCC in EAT Forum, navajajo temeljni pomen prehoda na bolj regenerativne kmetijske metode, če želi Evropa izpolniti svoje cilje glede podnebnih sprememb, potrebe po preskrbi s hrano, zaščititi naša kmetijska zemljišča in zgraditi bolj zdrav prehranski sistem. Trenutne običajne metode kmetovanja povzročajo izgubo rodovitnih tal in biotske raznovrstnosti.
Po besedah Marije-Helene Semedo iz FAO bi lahko vrh sveta ostal poškodovan v približno 60 letih, če nadaljujemo s sedanjimi stopnjami uničenja tal. To vpliva na sposobnost zemlje za proizvodnjo hrane, filtriranje vode in absorpcijo ogljika. Zaradi kakovostno poslabšane oskrbe s hrano, za katero je značilna zmanjšana prehrana, ne bomo samo utrpeli resne škode za javno zdravje, ampak dobesedno ne bomo imeli več dovolj obdelovalnih tal, da bi se lahko prehranjevali.
»Inštitut Rodale v zadnjih 30 letih izvaja vzporedne terenske študije, v katerih primerja ekološko in konvencionalno kmetijstvo. Rezultati kažejo, da po enem do dveh letih prehodnega obdobja, ko se pridelki običajno zmanjšujejo, ni razlike med običajnim in regenerativnim kmetovanjem glede na donose. V stresnih razmerah, zlasti v času suše, se obnavljajoča polja bolje obnesejo, ker so bolj prožna – tla lahko absorbirajo več vode, ker vsebujejo več biomase. In kmetje, s katerimi sodelujemo, pravijo, da se med drugim tudi njihovi stroški znižujejo.« Phillip Fernandez, vodja kmetijskih projektov pri EIT Food
Naš sedanji kmetijski sistem dejansko močno prispeva k emisijam toplogrednih plinov. IPCC v svojem najnovejšem poročilu o podnebnih spremembah navaja, da je 24% skupnih svetovnih emisij toplogrednih plinov neposredno povezanih s kmetijsko proizvodnjo.
Vendar pa regenerativno kmetijstvo izloča ogljik iz ozračja in lahko spremeni podnebne spremembe, namesto da bi k njim prispevalo. Brez zaščite in obnove tal na naših 4 milijardah hektarjev obdelanih kmetijskih zemljišč, 8 milijard hektarjev pašnikov in 10 milijard hektarjev gozdnih površin ne bo mogoče ohraniti globalnega segrevanja pod 2 stopinjami Celzija ali ustaviti izgube biotske raznovrstnosti.
Toda rešitev obstaja in se nahaja tik pod našimi nogami. Regenerativno kmetijstvo obnavlja naravni ritem naših ekosistemov in oživlja pokrajine za naslednje generacije. Skrivnost je v tleh. Za razliko od osiromašenih tal zdrava, organska površinska plast zadržuje vodo, reciklira hranila in hrani ogljik. Z delom z naravo lahko pridelamo bolj hranljivo hrano, odpornejše pridelke in manj zapravljene vode.
Še več, podnebne spremembe bi lahko ustavili ali celo obrnili. Če bi svetovna tla vsako leto shranila le 0,4% več ogljika, bi to lahko izravnalo vse človeške emisije CO2 v ozračje.
»V zadnjem stoletju so kmetje poudarjali najvišjo mejo in dajali prednost povečanju proizvodnje. Regenerativno kmetijstvo obravnava stroške in dobiček šteje za pomembnejšega od proizvodnje; če poenostavimo, če lahko enako proizvodnjo ustvarite s polovico vložka, ustvarite več denarja. Ta prihranek je takojšen učinek kmetov, ki naredijo ta prehod iz klasičnega na regenerativno kmetovanje.«
»Ljudje prihajajo k regenerativnemu kmetovanju iz različnih okolij in perspektiv, nekateri pa to vidijo kot kmetovanje kot nekoč, preden je prehod na večjo mehanizacijo in uporabo kemikalij v petdesetih in šestdesetih letih spodbujal monokulture in vedno večje kmetije.« Phillip Fernandez, vodja kmetijskih projektov pri EIT Food
Regenerativno kmetijstvo nam daje torej priložnost, da izboljšamo kakovost hrane, zaščitimo preživetje kmetov in zaščitimo zemljo, od katere smo odvisni. To je donosen, trajnosten sistem, ki je smiselni tako za kmete kot za ljubitelje hrane.
EIT FOOD – »gonilna sila« regenerativnega kmetijstva in njegove revolucije.
Da bi pripomogli k revoluciji regenerativnega kmetijstva v Evropi, svoja prizadevanja usmerjajo na tri ključna področja:
Podpora evropskim kmetom pri prehodu na regenerativno kmetijstvo
EIT Food inovativnim kmetom v južni in vzhodni Evropi ponuja celovit program usposabljanja, ki jim pomaga spoznati in nato tudi v praksi uporabiti načela regenerativnega kmetijstva na svojih kmetijah.
Pomagati javnosti, da vidi koristi regenerativnega kmetijstva za svoje zdravje in za naš planet
Da bi kmetje sprejeli regenerativno kmetijstvo, je bistveno, da evropska javnost razume in ceni, kaj počnejo in kako to koristi okolju in našemu zdravju. S pripovedovanjem uspešnih zgodb, prepričljivimi raziskavami in čudovitimi videoposnetki bomo razložili povezavo med zdravimi tlemi, zdravimi rastlinami, zdravimi ljudmi in zdravim planetom.
Če si želite ogledati najnovejša dela na tem področju, si oglejte njihov spletni forum.
Sodelovanje s kmetijsko-živilskimi podjetji za prehod njihove oskrbe na regenerativno kmetijstvo
Ves potencial regenerativnega kmetijstva bo dosežen, ko bodo podjetja za proizvodnjo (kmetijskih) živil spremenila svoje strategije pridobivanja hrane. EIT Food tesno sodeluje s svojimi partnerji in drugimi agroživilskimi podjetji, da bi proizvajalcem pomagal usposobiti svoje oskrbovalne mreže in oblikoval strategije javnih naročil, ki spodbujajo sprejetje obnovitvenih kmetijskih praks.
Njihovi dosedanji projekti in učinki:
– 90 kmetov v Španiji in Italiji smo naučili, kako preusmeriti kmetije na regenerativno kmetijstvo.
– Izdelali smo vrsto videoposnetkov, ki pojasnjujejo, kaj je regenerativno kmetijstvo in njegove prednosti.
– Sodelovali smo z velikimi kmetijsko-živilskimi podjetji, da bi spodbudili njihov prehod na regenerativno kmetijstvo.
– Oblikovali smo študijo, da bi dokazali zdravstvene koristi prehrane iz regenerativno gojenih proizvodov.
– Izdelali smo priročnik o tem, kako obnavljati gojenje v južni Evropi, s poudarkom na mandljih, oljkah in žitih.
– V 3-letni program prehoda na regenerativno kmetijstvo smo pod vodstvom naših regenerativnih agronomov sprejeli 35 kmetij.
vir članka: tukaj.
