Prispevki

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Zaključek poletne sezone: poskrbimo za shranjevanje pridelkov

/in /by

Ko se sončni žarki poletnih dni postopoma umirjajo in se poletje tiho prevesi v zlato obdobje jeseni, naši vrtovi in njive žarijo v barviti paleti pridelkov. V tem času se pogosto sprašujemo, kako najbolje izkoristiti to naravno bogastvo, ki smo ga z ljubeznijo gojili skozi tople mesece.

Shranjevanje pridelkov – kako se ga lotimo?

Pravilno shranjevanje pridelkov ni le odličen način za podaljšanje uživanja v okusih poletja skozi zimo, temveč tudi ključno sredstvo, da naše vrtnine ohranijo svojo polno hranilno vrednost. Z nekaj preudarnosti, priprave in znanja lahko to poletno obilje zapakiramo v kozarce, spravimo v zamrzovalnik ali postavimo na police shrambe.

Vendar pa ni vse tako preprosto, kot se sliši. Vsaka sezona na vrtu je edinstvena in polna izzivov ter novih spoznanj. Vprašanja o tem, ali želimo svoj pridelek le uživati v sveži obliki ali pa želimo biti bolj samozadostni in se pripraviti na zimsko sezono, vodijo do različnih odločitev – od izbire semen, ki jih bomo posadili, do metod shranjevanja, ki jih bomo uporabili.

Kulturni vidik tega obdobja je prav tako pomemben. Mnoge kulture vidijo konec poletja kot čas združevanja, ko se družinski člani zberejo in s skupnimi močmi pripravijo pridelke za prihajajoče hladne mesece. To je tudi čas, ko se stare recepture in metode prenašajo iz roda v rod, postajajo del družinske dediščine.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Zato, ko naslednjič stojite sredi svojega vrta, obdani z obiljem, ki ste ga pridelali, se spomnite dveh ključnih vprašanj:
– Katere korake je treba sprejeti takoj po obiranju?
– Kako najbolje shraniti te dragocenosti, da bodo ohranile svojo svežino in okus?

Načini shranjevanja pridelkov

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Sortiranje in izbor:
Pridelke, ki kažejo znake gnilobe ali so poškodovani, ločimo in porabimo čim prej. Zdrave pridelke shranimo ločeno.

Sušenje in dehidracija:
Ta starodavna metoda je idealna za zelišča, kot so bazilika, origano in timijan. Plodovi, kot so jabolka, slive in fige, se lahko posušijo v tenkih rezinah. S sodobnimi dehidratorji ali s pomočjo pečice lahko dosežemo želene rezultate.

Zamrzovanje:
Jagode, maline in borovnice so odlične za zamrzovanje. Pred zamrznitvijo jih operemo, posušimo in zamrznemo posamično, nato pa shranimo v ustrezne vrečke.

Vlaganje:
Zelenjavo lahko konzerviramo v kisu, slanici ali olju. Vsaka metoda ima svoje prednosti, zato izberite tisto, ki je najboljša za vaše pridelke.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Fermentiranje:
Kislo zelje in kimči sta le dva izmed priljubljenih fermentiranih izdelkov. Fermentacija ne le konzervira, temveč tudi obogati okus in dodaja zdravstvene koristi.

Vkuhavanje:
Paradižnikovo omako, ajvar ali marmelado lahko pripravimo s kuhanjem in dodajanjem sladkorja ali soli. Domače pripravljene dobrote so vsekakor boljše od kupljenih!

Shranjevanje v kleti ali shrambi:
Krompir, čebula in korenje potrebujejo hladno, temno in prezračevano okolje. Leseni zaboji so odlični za shranjevanje teh pridelkov.

Zasipnica:
To je tradicionalna metoda za korenje, redkvico ali repo. Zasipavanje s peskom preprečuje izsuševanje.

Shranjevanje z obešanjem:
Čebula, česen in zelišča lahko obešamo v svežnjih, kar pomaga pri prezračevanju. Tudi zelje in ohrovt lahko shranjujemo z obešanjem.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Pravilno shranjevanje nam omogoča, da uživamo v poletnih pridelkih skozi vse leto. Izberite tehniko, ki ustreza vašim pridelkom, in redno preverjajte zaloge, da boste lahko uživali v svežini svojega vrta tudi pozimi. Poleg tega je dobro vedeti, da so različne metode shranjevanja bolj primerne za določene pridelke, zato je pametno eksperimentirati in najti tisto, ki najbolj ustreza vašim potrebam. Ko enkrat obvladate osnovne metode shranjevanja, lahko preizkusite tudi kombiniranje različnih metod ali dodajanje raznovrstnih začimb in sestavin, da dobite edinstvene in okusne konzervirane izdelke.

Tradicionalne metode, ki so jih uporabljale naše babice, so pogosto preizkušene in zanesljive, vendar je v sodobnem svetu veliko novih pristopov in tehnik, ki jih lahko vključimo. Tako lahko vsako leto raziskujemo in se učimo, kakšno je najboljše shranjevanje pridelkov, da bodo ohranili svojo svežino in hranilne lastnosti. Ne bojte se tudi deliti svojih izkušenj in receptov z drugimi – morda boste prav vi nekoga navdihnili k novemu odkritju v svetu domačega shranjevanja hrane.

 

Tekst:
N. G.

 

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Izbor sort za sajenje v oktobru: Katera zelenjava in sadje sta najboljša izbira?

/in /by

Ob zlati svetlobi jesenskih dni, ko se drevesa obarvajo v paleto čudovitih barv in temperature počasi začenjajo padati, mnogi menijo, da je sezona za vrtičkarje že mimo. Vendar pa je za izkušene pridelovalce oktober čas, ko vrt dobi povsem novo dimenzijo.

Izbira primernih poljščin za sajenje v oktobru je lahko na prvi pogled zapletena naloga, saj se zdi, da večina vrtnin raje cveti in uspeva v toplejših mesecih. Toda prava izbira sort in vrst lahko popolnoma spremeni vaš vrt. Medtem ko japonska čebula in šparglji najdejo svoj idealen čas v svežini poznojesenskega vrta, bob počasi zori in pridobiva popolno mehkobo pod zimskim pokrivalom.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Pravzaprav nekatere rastline, kot je ohrovt, tudi ob snežni odeji ponujajo mlade liste in mikro listje že nekaj tednov po setvi. Druge, kot je črna redkev, pa mirno rastejo in ponujajo sveže, pikantne okuse, medtem ko se temperature nižajo.

Ker jesen napreduje, se zdi, da so dnevi sajenja in obiranja plodov mimo. Z izbiro pravih poljščin, ki dozorevajo v različnih obdobjih, pa lahko zagotovite, da vaša kuhinja ostane oskrbljena s svežo zelenjavo. Ta organizirani način sajenja pomaga preprečiti vrzeli v pridelavi in zagotavlja sveže pridelke skozi vso sezono.

Vendar je ključnega pomena, da ste pripravljeni na nepredvidljive jesenske in zimske vremenske pogoje. Zaščitite svoje rastline pred zimskim mrazom s šotori, volnenimi tkaninami in zaščitnimi okvirji. Bodite pozorni na vremenske napovedi in po potrebi dodajte zaščito in podporo. Z dobrim načrtovanjem in strategijo lahko uživate v bogatem pridelku tudi v hladnejših mesecih.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Sajenje oktobra – najboljša izbira

Jagode:
Medtem ko večina misli na jagode kot na poletni sadež, oktober ponuja idealno priložnost za pripravo naslednje sezone. Sorti ‘Cambridge Favourite‘ in ‘Elsanta‘ sta znani po svoji visoki rodnosti in sladkem okusu.

Kivi:
Kdor želi v svojem vrtu nekaj eksotičnega, naj se odloči za kivi. Sorta ‘Jenny‘ ne potrebuje druge rastline za oploditev in obrodi sočne plodove.

Česen:
Česen je nepogrešljiv v vsaki kuhinji. Sorte ‘Carcassonne White‘ in ‘Germidour‘ ne le da obrodita veliko, ampak se tudi dobro upirata boleznim.

Por:
To je zelenjava, ki je del mnogih jesenskih in zimskih juh. ‘Bleu de Solaise‘ in ‘Musselburgh‘ sta znani po močnem okusu in dolgem obdobju pridelave.

Ohrovt:
Ni samo zdrav, ampak tudi zelo prilagodljiv glede podnebja. ‘Nero di Toscana‘ in ‘Dwarf Green Curled‘ sta sorti, ki se odlično spopadata z mrazom.

Endivija:
Za popestritev jesenskih solat. ‘Salad King‘ in ‘Witloof‘ ponujata hrustljave in okusne liste.

Mlada špinača:
Kot naravni vir železa je nujna v prehrani. ‘Winter Giant‘ in ‘Medania‘ dajeta obilen pridelek tudi v hladnejših mesecih.

Špinača velikanka:
Robustna in pripravljena na zimsko sajenje. ‘Gigante d’Inverno‘ in ‘Giant Noble‘ bosta dodali teksturo in okus vsaki solati.

Šparglji:
Prava delikatesa na vrtu. ‘Guelph Millennium‘ in ‘Jersey Knight‘ sta sorti, ki obljubljata bogate in okusne plodove.

Japonska čebula:
Za tiste, ki želijo nekaj drugačnega. ‘Radar‘, ‘Troy‘ in ‘Electric‘ so trpežne sorte, ki zrastejo tudi v zimskih mesecih.

Bob:
Za zgodnje pomladne pridelke. ‘Aquadulce Claudia‘ je znana sorta po zgodnjem zorenju.

Kalčki:
Majhni, a polni hranil. Odlični v solatah, sendvičih ali kot priloga. Lahko jih gojimo kar v domači kuhinji!

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Oktober ni zgolj čas, ko so obarvani listi pripeti na drevesne krošnje in ustvarijo čudovito jesensko kuliso. Ni le mesec, ko vrtičkarji pokrivajo svoje grede in pripravljajo zemljo na zaslužen zimski počitek. Oktober je čas obnove, načrtovanja in vizije za prihodnost. Vsako seme, ki je posajeno v tem mesecu, predstavlja obljubo za bogatejšo letino, ki bo v prihodnjih mesecih razveseljevala naše družine in prijatelje.

Sajenje oktobra - Gorenc.si

Z izbiro pravih sort, s skrbno setvijo in sajenjem lahko vrtičkarji ustvarijo zeleno oazo sredi hladne zime. In tudi, ko se snežinke prikradejo na tla, pod njimi raste in cveti življenje, ki ga je zasadil priden vrtičkar že oktobra.

 

 

Vir:
www.gardeningetc.com

Gozd pozimi

/in /by

Ni ga lepšega kot gozd pozimi! Zimski sprehod s primerno obutvijo, nekaj tople pijače in dobro voljo je lahko prav krasna popestritev dneva. Tako obenem poskrbimo za rekreacijo in opazujemo veličastnost gozda pozimi.

Kako pa se gozdne živali odzovejo na ta najtežji letni čas, ko zima pritiska in se spopadajo s snegom in ledom? Kaj vemo o skrivnostih gozdne zime? In kaj za živali pomeni gozd pozimi?

Kako gozd pozimi oz. sama zima vpliva na živali?

Kaj živali počnejo pozimi? V nasprotju s splošnim prepričanjem prezimujejo le štirje sesalci: medvedi, ježki, polhi in netopirji. Zato lahko na zimskih sprehodih opazite še veliko drugih živali. Najpogostejša je veverica. Zmotno je prepričanje, da veverice prezimujejo, saj so aktivne celo zimo, vendar pa shranjujejo hrano, da se pripravijo na skromne zimske razmere.

Le zakaj zaspanétu pravimo: »Spi kakor polh«? Ker polh dejansko lahko prespi kar pol leta! Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi šele meseca aprila.

Če imate srečo, lahko opazite tudi jazbeca. Pozimi se sicer upočasnijo in dlje časa ostanejo pod zemljo, vendar ne hibernirajo in občasno vohajo za hrano.

Ko so drevesa brez listja, je opazovanje živali v gozdu lažje. Druge zimske živali, ki jih lahko opazite, so voluharji, miši, zajci, lisice, srnjad in jelenjad. Če bo zima snežna, bo seveda živali še lažje zaznati. Najboljši čas za opazovanje je zgodaj zjutraj po nočnem sneženju. Sledi živali bodo na svežem snegu neokrnjene, zaradi miru v gozdu pa bo lažje preučevati gibajočo se žival.

Kako ptice preživijo zimo?

Poletne ptice selivke so že zdavnaj odletele, za seboj pa pustile le odporne domače vrste in zimske naseljence. Najpogosteje vidimo veliko sinico, poljskega in domačega vrabca, ščinkavca in liščka.

Pri štetju ptic v lanskem januarju so pri nas našteli kar 73 vrst ptic. Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Na drugem mestu je bila siva vrana. Na tretjem mestu se je lani znašla velika sinica. Vse tri vrste skupaj so tako številčne, da sestavljajo kar 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili: domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Če vprašamo strokovnjake, nam bodo povedali, da ptice lahko same preživijo in da hranjenje nima posebnega pomena za njihovo preživetje. Zagotovo pa je to, da hranimo ptice, odličen način, da jih opazujemo od blizu, vidimo lahko pestro paleto različnih ptic, spremljamo njihovo obnašanje in različne načine prehranjevanja. Kot bi bili v učilnici na prostem.

V Sloveniji od leta 1979 deluje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Nasveti za zimske sprehode

Gozd pozimi in sproščen sprehod po njem je lahko ena najlepših in bolj koristnih dejavnosti v tem letnem času. Vendar se morate dobro pripraviti na vremenske razmere.

Tukaj je nekaj nasvetov:

  1. Vodoodporni škornji – skromni čevlji so junaki zimskih sprehodov. Noge morajo biti suhe, saj mokre noge pomenijo mrzle noge, kar pomeni mrzlo telo.
  2. Več plasti – tanke plasti bolje ohranjajo telesno toploto kot ena velika težka plast. Njihova prednost je tudi ta, da se lahko prilagodite temperaturi.
  3. Glava, roke in noge – poskrbite, da bodo vaše okončine tople. Če so te tople, je toplo tudi vam. Torej kape, rokavice in nogavice – z rezervnimi.
  4. Pijača in prigrizki – vaše telo se zelo trudi, da bi se ogrelo in prihranilo energijo, zato imejte s seboj nekaj energijskih ploščic in termovko s toplim čajem.

Zimski sprehod po gozdu nas poveže z naravo, pomaga, da se predihamo, razgibamo in obnovimo.

 

 

Vir:

https://www.forestholidays.co.uk
https://www.triglavskazakladnica.si/

7 zimskih aktivnosti za izboljšanje in pripravo vrta

/in /by

Izkoristite zimski čas za pripravo na prihodnjo rastno sezono! Zastavite si cilje, kako organizirati njivo in vrt, da dobite več pridelka.

Pred zimo se vsi veselimo prepotrebnega prostega časa. Od podnebja, lege in tudi razmer na vrtu in v rastlinjaku je odvisno, kaj nam uspeva pozimi.

V topli gredi uspešno pridelujemo radič, motovilec in cikorijo. Ohrovt, blitva, por in korenje pa pogosto zdržijo dobršen del povprečne zime.

Kljub temu je obdobje zime, ki v naših krajih traja nekje od decembra do februarja, odlična priložnost za pripravo na naslednjo rastno epizodo.

Preverite nekaj načinov, kako se lahko ustrezno pripravite na novo sezono, a vam obenem ostane še dovolj časa za zimsko sprostitev in izobraževanje.

Ob prvem snegu lahko pripravite ptičje krmilnice, da boste preko zime hranili ptice.

  1. Očistite ostanke

Počistite obstoječe enoletnice in jih kompostirajte, da izboljšate rodovitnost tal v naslednjem letu. Z odstranjevanjem starega rastja pomagate odpraviti prezimujoče škodljivce in rastlinske bolezni. Toplota kompostiranja bo v veliki meri izločila škodljive organizme, ki bi sicer z veseljem prezimovali na vaši vrtni gredi.

  1. Zeleno gnojenje in pokrivni posevki

Glede na vašo lokacijo ter trajanje rastne in tržne sezone – razmislite o zelenem gnojenju, setvi pokrivnega posevka. S tem zaščitite tla in izboljšate njihovo rodovitnost. Če se vaša sezona konča že po zgodnjem poletnem spravilu pridelkov, je morda smiselno posejati pokrivni posevek, kot sta oves ali krmni grah. Te rastline bodo rasle do jeseni in odmrle ob zimskih zmrzalih. Koreninska struktura in biomasa rastlin bosta pomagali ohranjati kakovost tal.

Druga možnost je, da konec poletja ali zgodaj jeseni posadite pokrivne rastline, kot sta ozimna rž ali ozimna pšenica, kar bo imelo podobne prednosti in vam zagotovilo boljšo zaščito na prehodu iz zime v pomlad. Te posevke lahko v novi sezoni podorjete kot zeleno gnojilo.

Če nimate časa za pokrivne posevke ali ste predolgo čakali, ne skrbite. Vaša naslednja možnost je, da položite plast listja in slame, s tem zaščitite zgornjo plast tal. Če ste pripravili kompost, ga razporedite pod slamo, da bo spomladi pripravljen za sajenje.

  1. Načrt za naslednje leto

Ko je zemlja zazimljena, v roke vzemite papir in začnite načrtovati postavitev vrta za naslednjo sezono. Kolobarjenje je vedno dobra zamisel, ne glede na to, ali boste sadike prestavljali med različnimi gredami ali preprosto sadili na nasprotni strani vrta. Dobro je pogledati zapiske in skice o sajenju iz preteklih let, da se vidi, ali je bila zasaditev dobra, katere rastline si med seboj koristijo. Najmanj, kar lahko storite, je, da se spomnite, kaj je v zadnji rastni sezoni delovalo in kaj ne, ter naredite potrebne spremembe. Ali je bila lani kaka rastlina v senci? Ali so stranke zahtevale zelenjavo, ki ste jo pozabili posaditi? Zapišite te stvari, dokler so spomini še sveži.

  1. Naročite semena

Zima je primeren čas za načrtovanje naročil semen – na podlagi zadnjih uspehov in neuspehov lahko začnete pripravljati seznam, kaj bi radi naročili. Morda določena vrsta zelenjave ni uspela tako dobro, kot ste upali. Naredite analizo preteklih let in si pripravite strategijo, ki bo morda bolj ustrezala vašim talnim in podnebnim značilnostim. Z nekaj dodatnega časa, namenjenega raziskovanju prednosti in slabosti različnih vrst, boste močno izboljšali svoje možnosti za uspeh v naslednji sezoni.

  1. Očistite in popravite orodje

Po dolgi sezoni kopanja, pletja in pobiranja pridelka vaše orodje zagotovo potrebuje nekaj nege. Če pozimi naostrite rezila, lahko spomladi, ko vas preseneti nova rast, prihranite dragoceni čas. S popravilom pnevmatik, menjavo olja in načrtom vzdrževanja celotne opreme si boste zagotovili daljšo življenjsko dobo le-te.

Zima je tudi odličen čas za razmislek. Katera nova orodja bi si želeli imeti v prihodnjem letu?

  1. Razvijajte svoje podjetje

Na vrhuncu naporne rastne sezone je težko načrtovati rast in vzpostavljati nove odnose. Izkoristite počasnejšo sezono z obiskom lokalnih izobraževanj in delavnic, raziskovanjem novih tržnih priložnosti ali pripravo poslovnih načrtov.

  1. Sprostite se

Zima je dobrodošel čas za sprostitev. Najbolje, da ta čas čim bolje izkoristite za počitek in sproščanje ter se pripravite na naslednjo sezono! Ne pozabite se razvajati in uživati v času, ko si lahko oddahnete od dela, da boste v pomlad zakorakali polni elana in prerojeni.

Z nekaj zimske organizacije, strukture in načrtovanja, si lahko olajšate začetek opravil, ki vas čakajo spomladi.

 

Vir:

hobbyfarms.com

Sneg je lahko koristen za pridelek pšenice

/in /by

Čeprav je sneg, ki pride z nizkimi temperaturami, lahko moteč za naše vsakodnevne dejavnosti, zelo koristi pridelavi ozimne pšenice.

Sneg in mraz sta pomembna za pridelavo pšenice: sneg zagotavlja vlago v tleh, nizke temperature pa odpravljajo bolezni in zagotovijo izolacijo.

Pri pridelavi ozimne pšenice sta sneg in nizke temperature, v številnih pogledih celo koristnejša od dežja!

Učinki nizkih temperatur in snega na pridelavo ozimne pšenice

Nizke temperature lahko uničijo številne škodljive žuželke in patogene

Ekstremno mrzla in zamrznjena tla zmanjšujejo stopnjo preživetja nekaterih škodljivih žuželk, kar ugodno vpliva na pridelke v rastni sezoni.

Če v zimskih mesecih ni mraza, lahko to potencialno povzroči manjši pridelek, zaradi česar se cene žit zaradi težav s pridelavo običajno zvišajo.

Sneg je dober!

Sneg deluje kot izolacijski sloj za rastline in jih ščiti pred ekstremnim mrazom. S snegom, ki prekriva tla, so rastline zaščitene pred poškodbami zaradi mraza in vetrno erozijo.

Poleg tega zamrzovalni cikel vode pomaga mehčati tla, sneg pa ob taljenju zagotovi nekaj spomladanske vlage v tleh. Splošno pravilo je, da 25 cm snega pomeni 2,5 cm ali 25 mm tekoče vode (odvisno od vsebnosti vode snega).

Sneg ima za ozimno pšenico dve prednosti: 1) zagotavlja izolacijo za mlade rastline, ki jih ščiti pred nihanjem temperatur zraka, in 2) spomladi, ko se sneg stopi, zagotavlja vlago v tleh.

Čeprav ima genetika pomembno vlogo pri sposobnosti zimske pšenice, da prenese nižje temperature, lahko nezadostna snežna odeja predstavlja tveganje za vse posajene sorte, zlasti kadar temperature stalno padajo pod ničlo.

Vlaga pripomore k večji rasti korenin ozimne pšenice

Korenine bodo jeseni še naprej rasle počasi, če bo vlage dovolj, kar je pomembno za preživetje rastline čez zimo. V tem času se ozimna pšenica “utrdi” ter določa sposobnost preživetja in zdravje posevka. Padavine, ki padejo v obliki snega, bodo delovale tudi kot izolacijska odeja, ki bo korenine zaščitila pred zimsko pozebo, saj mokra tla zmrzujejo dlje kot suha.

Ena od prednosti vlage v obliki snega je, da se skoraj vsa vlaga prenese v tla in tam ostane kar nekaj časa. Ker je vreme po sneženju mrzlo ali vsaj hladno, bo zelo malo vlage takoj izhlapelo.

Pšenica je prilagodljiva na širok razpon vlažnih razmer

Pšenica raste na območjih z 250-1.750 mm padavin. Za optimalno pridelavo je potreben ustrezen vir vlage skozi vso sezono. Koreninski sistem je lahko globok do 1,5 m, odvisno od vrste tal. 70 % vode izvira iz zgornje polovice koreninskega sistema. Največja poraba je 8 mm/dan med razvojem zrnja.

Drugi vremenski dejavniki, ki lahko škodujejo pridelkom ozimne pšenice

Najbolj škodi cikel zmrzovanja in odmrzovanja pozimi. Kadar so januarja več dni temperature nad lediščem, nastane trajna škoda na nekaterih poljih z ozimno pšenico. Nizke temperature, ki sledijo obdobju odmrzovanja, lahko dodatno povzročijo kopičenje ledu na površini tal in v nekaterih primerih celo dvignejo rastno točko rastline nad površino tal, zaradi česar je rastlina bolj dovzetna za zimsko uničenje.

Ne pozabite tudi na pravilno skladiščenje pšenice (vlaga in temperatura), saj prezračevanje in nizke temperature zmanjšujejo sposobnost razmnoževanja žuželk.

Odvisno od splošnih zimskih temperatur lahko od 3 do 6 centimetrov debela snežna odeja v veliki meri pripomore k preživetju ozimne pšenice. Na poljih z ozimno pšenico, pokritih s snegom, je spomladi na splošno boljši pridelek.

 

Vir:

metos.at

Jesenske aktivnosti na vrtovih in njivah

/in /by

Tradicionalno je jesen čas, ko po spravilu pridelka pripravimo na zimo tudi tla na vrtu oz. njivi. Obstaja veliko različnih teorij, priporočil in načinov dela. Vsak si bo izbral svojega.

Trenutno je ena najbolj vročih vrtičkarskih tem v Sloveniji prekopavanje, torej lopatanje (»štihanje«) in oranje. Ali je potrebno ali škodi zemlji in živemu svetu v njej – takšna vprašanja se kar vrstijo.

Grudasto težko zemljo razdrobi samo zimski mraz, seveda če jo pravočasno prekopljemo. Če gnojimo s hlevskim gnojem, to naredimo še v topli jeseni.

Naše babice so dobro vedele, kaj delajo, veliko bolje so ravnale z zemljo, kakor ravnamo danes. Najprej pohodimo, potlačimo njive in vrtove s težkimi stroji, traktorji, kombajni, deskami, stopamo, kamor se nam zdi, potem pa bi z eno samo potezo rešili vse.

Mi ne bomo orali, prekopavali in naša zemlja bo živa ter rodovitna – je to res pravi odgovor?

Spet – naše babice so prekopavale, dedki so orali. A seveda traktorji niso tehtali nekaj ton, mali plug in spredaj vol ali dva na štirih nogah, dedek pa na dveh, to ni zemlje potlačilo tako, kot jo zdaj težja mehanizacija, ki je zaradi stroškovne učinkovitosti nujna.

Koruzo so trgali obiralci na dveh nogah, pšenico so želi s srpi. To je pomenilo veliko manjše »trpljenje« za zemljo in njene prebivalce. Na vrtovih so bile trajne gredice s potmi nekaj običajnega. Desk ali česa podobnega skoraj nisi videl. Tako je ostajala rodovitna zemlja zračna, odcedna, ker niso uporabljali kemijskih sredstev za varstvo rastlin pa živa in polna mikroorganizmov. Takrat se ni bilo treba spraševati, ali prekopavati ali ne.

Pomembno je tudi, da so zemljo na zimo pripravljali veliko prej. Že ob prazniku vseh svetih so bile njive preorane in vrtovi prekopani. Zakaj je to pomembno? Ker so bila tla ob tem opravilu še topla, mikroorganizmi pa si še niso poiskali mest za prezimovanje, zato se s tem opravilom ni naredilo veliko škode.

Z domačim kompostom lahko gnojimo jeseni ali spomladi.

Torej kaj sedaj – prekopavati ali ne?

Težjo, zbito in kepasto zemljo lahko pomaga razbiti in prerahljati samo zima – če jo prej prekopljemo oz. preorjemo. Tudi gnoj lahko na vrtu pravilno spravimo v zemljo samo s prekopavanjem. Na njivah pa ga res lahko pomešamo z zemljo tudi z vrtavkastimi branami.

Vsekakor pa ni treba prekopavati vsako leto. Ker tudi s hlevskim gnojem ne gnojimo vsako leto, lahko gredice prekopavamo vsako tretje leto. Seveda ne vseh gredic vsako tretje leto – jeseni prekopljemo in hkrati pognojimo samo tretjino vrta, vsako leto drugo.