Prispevki

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Podnebne spremembe – kako vplivajo na kmetijstvo

/in /by

Svet se sooča z neustavljivim pojavom, ki preti z bistvenim preoblikovanjem našega planeta: podnebnimi spremembami. Te spremembe imajo neposredne posledice na številne sektorje, katerih stabilnost je ključna za naše preživetje. Eden izmed najbolj prizadetih sektorjev je kmetijstvo, ki se srečuje z izjemnimi izzivi, povezanimi s temi globalnimi spremembami.

S povečanjem globalne temperature, vročinskimi valovi in nihanji v padavinah je kmetijstvo prizadelo več udarcev. Manjši pridelki, slabša prehranska kakovost in večja pojavnost škodljivcev in rastlinskih bolezni so posledica sprememb, ki jih prinaša naše spreminjajoče se podnebje. Navedeni vplivi podnebnih sprememb otežujejo izpolnjevanje človekovih potreb s kmetijskimi dejavnostmi, kar je privedlo do nezanesljive preskrbe s hrano za milijone ljudi po svetu.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Neenakomeren boj s posledicami globalnega segrevanja

Učinki podnebnih sprememb so neenakomerno porazdeljeni po svetu, vendar povzročajo resne posledice povsod. Predvidevanja kažejo zaskrbljujoče trende: do leta 2050 se pričakuje dvig cen hrane za kar 80%, kar bo privedlo do večje negotovosti preskrbe s hrano in bo nesorazmerno prizadelo revnejše skupnosti.

Toda obstaja upanje. Številni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe, kot so spremembe upravljavskih praks, inovacije v kmetijstvu, institucionalne spremembe in podnebno pametno kmetijstvo, se lahko uporabijo za zmanjšanje tveganja negativnih vplivov podnebnih sprememb na kmetijstvo.

Vendar pa so ti ukrepi enako pomembni kot prizadevanja za zmanjšanje globalnega segrevanja. Za vzpostavitev trajnostnega prehranskega sistema moramo svoja prizadevanja usmeriti v oba ta cilja.

Ta članek prikaže, kako podnebne spremembe vplivajo na kmetijstvo, kakšne so njihove posledice in kako se lahko na te izzive odzovemo.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

EU strategije in podnebne spremembe

Podnebne spremembe imajo opazen vpliv na različne sektorje družbe, predvsem pa na kmetijstvo, ki je neposredno odvisno od podnebnih razmer. Prilagoditev na podnebne spremembe postaja ključna točka v politiki in strategijah kmetijstva, kar poudarja tudi Evropski parlament v svojem poročilu o ukrepih EU proti podnebnim spremembam.

Za začetek, podnebne spremembe vplivajo na različne aspekte kmetijske proizvodnje. Povišanje temperature, nestanovitno vreme in spremenjeni vzorci padavin lahko povzročijo neprimerno rastno sezono, manjši pridelek in nižjo kakovost pridelka. Prav tako povečujejo tveganje za širjenje škodljivcev in bolezni, kar še dodatno zmanjšuje kmetijski donos.

Toda to je le en del slike. Podnebne spremembe prav tako vplivajo na dostopnost in kakovost vode, ki je ključna za kmetijsko proizvodnjo. Suša, poplave in podnebne spremembe lahko negativno vplivajo na zalogo vode, kar lahko povzroči pomanjkanje vode za zalivanje ali celo onesnaženje vodnih virov.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Ob tem se kmetje soočajo tudi z ekonomskimi izzivi. Podnebne spremembe lahko vodijo do nestabilnosti cen pridelkov na trgu, kar lahko vpliva na dohodek kmetov. Vendar pa se kmetje in kmetijska industrija vse bolj prilagajajo na te spremembe z izboljšanjem tehnik in pristopov kmetovanja, prilagajanjem vrst pridelkov in uvajanjem inovacij za optimizacijo uporabe vode in tal.

EU je oblikovala številne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihov vpliv na kmetijstvo. To vključuje subvencije za kmete, ki uvajajo trajnostne kmetijske prakse, in podporo raziskavam ter razvoju v kmetijskih tehnologijah. Podrobnosti o teh ukrepih so na voljo v poročilu Evropskega parlamenta.

Skupaj z globalnimi prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe ključno za zagotavljanje trajnosti kmetijskega sektorja. V prihodnosti se moramo vse bolj osredotočiti na razvoj prilagodljivih, odpornih in trajnostnih kmetijskih sistemov, ki lahko uspešno delujejo v novem podnebnem kontekstu.

Članek bioplin

Kmetijstvo in izzivi podnebnih sprememb

Podnebne spremembe so za kmetijstvo velik izziv, ki terja skrbno načrtovanje in prilagajanje. Zmanjšanje pridelka, slabša prehranska vrednost pridelkov in povečanje škodljivcev so le nekateri od učinkov, ki že sedaj pretresajo kmetijski sektor. Vendar pa s pravilnimi strategijami in učinkovitim prilagajanjem lahko zmanjšamo tveganje negativnih posledic. Prizadevati si moramo za razvoj trajnostnih kmetijskih sistemov, ki so odporni na spremembe in ki lahko zagotovijo varno preskrbo s hrano za vse prebivalce našega planeta. Obenem ne smemo zanemariti nujnosti zmanjšanja globalnega segrevanja, ki je ključni korak k vzpostavitvi bolj trajnostnega in pravičnega prehranskega sistema.

 

 

Viri in dodatne informacije:

  1. Evropski parlament – Ukrepi EU proti podnebnim spremembam
  2. IPCC – Podnebne spremembe in kmetijstvo
  3. FAO – Podnebne spremembe in kmetijstvo
Članek bioplin

Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

/in /by

Na zadnjem sejmu Agromek so posebno pozornost namenili stojnicam, ki so predstavljale uporabo bioplina v kmetijski panogi. Razstavljavci in obiskovalci so na enem mestu našli informacije ter si izmenjali izkušnje z bioplinom. Osrednja tema je bila, kako optimalno izkoriščati bioplin kot zeleni vir energije.

Agromek je največji kmetijski sejem v Severni Evropi. Odvija se vsako drugo leto v centru MCH Messecenter Herning na Danskem. Sejem je pomembno stičišče kmetijske industrije, njenih dobaviteljev, strank in poslovnih partnerjev. Zadnji se je odvil med 29. novembrom in 2. decembrom 2022.

Članek bioplin

Kaj je bioplin?

Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja organskih snovi.

Bioplin je mešanica plinov, ki jo sestavljajo predvsem metan, ogljikov dioksid in vodikov sulfid, in ki nastaja iz surovin, kot so kmetijski odpadki, gnoj, komunalni odpadki, rastlinski material, odplake, zeleni odpadki, odpadne vode in živilski odpadki. Je obnovljiv vir energije.

Danska ima močan in edinstven položaj na področju razvoja bioplinskih naprav, o čemer so se lahko tako danski kot tuji obiskovalci poučili na kmetijskem sejmu Agromek 2022.

“Danska je pionirka na področju bioplina, zlasti večjih bioplinskih naprav. Bioplin je pomemben element v zelenem prehodu ter ima pomembno in relevantno vlogo pri oskrbi z energijo v prihodnosti,” pravi direktor podjetja Agromek Claus Hermansen. Poudarja, da je bioplin resnično zeleni vir, ki temelji na odpadkih v obliki ostankov pri vsakodnevnih dejavnostih iz tovarn in kmetijstva.

Članek bioplin

Prednosti in pomanjkljivosti bioplina

Proizvodnja in uporaba bioplina imata tako kot vsi drugi viri energije svoje prednosti in slabosti. Pri analizi, ali naj investirate v bioplinarno, morate skrbno upoštevati te praktične vidike.

Med najbolj priljubljenimi prednostmi bioplina lahko omenimo:

1. Je obnovljiv in čist vir energije, ki temelji na ogljično nevtralnem procesu. Kar pomeni, da se pri uporabi bioplina v ozračje ne sproščajo nove količine ogljika.
2. Pomaga preusmeriti odpadno hrano z odlagališč, kar pozitivno vpliva na okolje in gospodarstvo.
3. Zmanjšuje onesnaževanje tal in vode zaradi živalskega gnoja in človeških iztrebkov, s čimer ohranja zdravo in varno okolje za številne skupnosti po vsem svetu.
4. Zmanjšuje količino CH4 (metana), izpuščenega v ozračje, s čimer preprečuje podnebne spremembe z možnim takojšnjim vplivom na okolje.

Med slabosti uporabe bioplina kot vira energije pa lahko štejemo le slednje:

 Proizvodnja bioplina je odvisna od biološkega procesa, zato je ni mogoče popolnoma nadzorovati.

Članek bioplin

Biogoriva in ekologija

Bioplin je znan kot okolju prijazen vir energije, saj hkrati blaži dva glavna okoljska problema:

1. Zaradi globalne epidemije odpadkov se vsak dan sproščajo nevarne količine metana.
2. Pri zadovoljevanju svetovnih potreb po energiji se zanašamo na energijo iz fosilnih goriv.

Postopek proizvodnje bioplina izkorišča težnjo narave po recikliranju snovi v produktivne vire za pretvorbo organskih odpadkov v energijo. Pri proizvodnji bioplina se predelujejo odpadne snovi, ki bi sicer onesnažile odlagališča, preprečuje se uporaba strupenih kemikalij v čistilnih napravah, z obdelavo odpadkov na kraju samem pa se prihranijo denar, energija in material.

Poleg tega pri uporabi bioplina za pridobivanje energije ni potrebno pridobivanje fosilnih goriv. Namesto tega bioplin prevzame problematičen plin in ga pretvori. Natančneje, metan, ki je prisoten v razkrajajočih se odpadkih, se pretvori v ogljikov dioksid. Metan ima približno 20- do 30-krat večjo sposobnost zadrževanja toplote kot ogljikov dioksid.

Preprosto povedano – ko se gnijoči hlebec kruha pretvori v bioplin, je njegov vpliv na okolje približno desetkrat manjši, kot če bi ga pustili gniti na odlagališču!

Članek bioplin

Zanimivi primeri uporabe bioplina

Bioplin se lahko proizvaja iz različnih vrst organskih snovi, zato obstaja več vrst modelov za bioplinske digestije. Nekateri industrijski sistemi so zasnovani za obdelavo naslednjih: komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode, trdnih komunalnih odpadkov in kmetijskih odpadkov.

Sistemi manjšega obsega se običajno uporabljajo za predelavo živalskih odpadkov. Novejši sistemi manjših velikosti pa so namenjeni predelavi živilskih odpadkov. Nastali bioplin se lahko uporabi za proizvodnjo plina, električne energije, toplote in pogonskih goriv.

Na Švedskem na stotine avtomobilov in avtobusov uporablja prečiščeni bioplin. Ta tam nastaja predvsem v čistilnih napravah za odpadne vode in na odlagališčih odpadkov.

Drugi primer raznolike uporabe bioplina je obrat First Milk. Eden največjih proizvajalcev sira v Veliki Britaniji gradi obrat za anaerobno digestijo, ki predeluje mlečne ostanke in jih pretvarja v biometan za plinsko omrežje.

Na sejmu Agromek razstavljavci zato pozitivno zrejo v prihodnost.

“Potencial bioloških virov še ni v celoti izkoriščen. S svojo tehnologijo, strokovnim znanjem in izkušnjami želimo potencialnim strankam in partnerjem pomagati izkoristiti ta potencial pri zagotavljanju zelenega prehoda prihodnosti,” pravi Karsten Hjorth.

 

Vir:

www.agromek.com

Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

/in /by
Potreben je temeljit premislek o tem, kaj nam pomenijo kvalitetni agroživilski sistemi. Kako proizvajamo hrano in upravljamo svetovne prehranske verige ter z njimi povezane industrijske predelovalne sektorje, da bodo postali odporni in trajnostni.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih, je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

V Evropi se že priznava potreba po trajnostnem agroživilskem sistemu

Vendar je treba glede na vse večje vplive podnebnih sprememb in še vedno visoke emisije iz kmetijstva ta premik pospešiti, je navedeno v treh povezanih informativnih poročilih agencije EEA. Preobrazba evropskega kmetijskega sektorja in prehranskega sistema še nikoli ni bila tako pomembna, saj nedavna pandemija covid-19, vojna v Ukrajini in vplivi podnebnih sprememb povečujejo zaskrbljenost glede zanesljive preskrbe s hrano.

prehranski sistem

Model »Ponovni razmislek o kmetijstvu«

Le-ta obravnava kmetijstvo z različnih vidikov in raziskuje temeljne vzroke netrajnostnega razvoja ter možne poti naprej. Evropski zeleni dogovor in njegova strategija »od kmetije do vilic« opredeljuje kmetijstvo na več kot le gospodarski sektor: prispeva tudi k trajnostnim ciljem, kot so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter zanesljiva preskrba s hrano. Vendar pa povečanje učinkovitosti ni zaustavilo slabšanja stanja okolja v Evropi ali po svetu, je zapisano v poročilu.

Kljub znatnim naložbam v skupno kmetijsko politiko in druge ustrezne politike EU kmetijstvo še naprej prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, preveliki porabi vode in emisijam toplogrednih plinov.

Kar zadeva biotsko raznovrstnost, nedavne ugotovitve potrjujejo, da imata podnebne spremembe in intenzivno kmetijstvo pomembno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti žuželk po vsem svetu.

Poleg tega sta zapuščanje podeželja in izguba dediščine na podeželju v Evropi še vedno izziv.

Model »Preoblikovanje prehranskega sistema s pomočjo socialnih inovacij«

Le-ta preučuje družbene inovacije in z njimi povezano ključno vlogo pri preoblikovanju naših prehranskih sistemov v ekonomsko in socialno izvedljive in trajnostne. Študija ponuja vpogled v eksperimentiranje z alternativnimi načini pridelave, trgovanja in uživanja hrane. Vendar pa ugotavlja, da bodo za preoblikovanje sistemov proizvodnje in potrošnje v smeri družbene, gospodarske in okoljske trajnosti potrebni veliki premiki v načinu življenja ter vzorcih potrošnje in proizvodnje. Samo s skupni močmi vseh vpletenih akterjev bodo agroživilski sistemi zares delovali in se ohranjali.

trajnostno

Trenutna prizadevanja v kmetijskem sektorju

Medtem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov v EU od leta 1990 zmanjšale za tretjino, je bilo zmanjševanje emisij v kmetijskem sektorju počasnejše. Od leta 2005 je večinoma namreč stagniralo. Med letoma 1990 in 2000 so se v kmetijskem sektorju emisije dveh ključnih toplogrednih plinov, metana in dušikovega oksida, ki izhajata iz živinoreje in poljedelstva, občutno zmanjšale, in sicer za 15 %. Vendar se je stopnja zmanjševanja po letu 2000 upočasnila in od leta 2005 skoraj stagnira.

Na podlagi sedanjih politik in ukrepov držav EU se bo ta trend predvidoma nadaljeval do leta 2040. Se pa med letoma 2020 in 2040 pričakuje le 1,5 % zmanjšanje v skladu s tretjim informativnim poročilom agencije EEA.

Agroživilski sistemi – kje so priložnosti za spremembe?

Evropski zeleni posel in njegova strategija »od kmetije do vilic« prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Vključujejo poskuse z novimi živili, izdelki, storitvami ter poslovnimi in upravljavskimi modeli. Socialne inovacije vključujejo krajše verige preskrbe s hrano, kmetijstvo, ki ga podpira skupnost, urbano kmetovanje, rastlinsko prehrano, sheme javnih naročil, rešitve za živilske odpadke, izobraževanje o hrani in pobude za oblikovanje skupnosti.

Poskusi so različno zreli in novi, vendar pogosto omogočajo nove tehnologije in partnerstva. Spodbujati jih je treba, saj postopoma opuščamo netrajnostne modele proizvodnje, trgovanja in uživanja hrane. Za oblikovalce politik je razumevanje, katere družbene inovacije se pojavljajo, kdo jih spodbuja in kakšni so njihovi potencialni učinki, prvi ključni korak k ukrepanju. Le-to bo prispevalo k trajnosti prehranskega sistema.

Sodelovanje kmetov, potrošnikov in ostalih

Zagotoviti je treba tudi sodelovanje kmetov, potrošnikov in drugih agroživilskih akterjev. Ključnega pomena bo ozaveščanje kmetov o njihovih odgovornostih in tehničnih možnostih za zmanjšanje emisij. Tehnična in finančna podpora za naložbe ter prilagojeno svetovanje na ravni kmetij so na voljo v okviru skupne kmetijske politike. Vendar je za doseganje sprememb v kmetijsko-živilskih sistemih treba preseči vprašanja kako kmetovati.

agroživilski sistemi

Sodelovanje s širokim krogom družbenih akterjev pri raziskovanju novih načinov proizvodnje in potrošnje je ključnega pomena. Le tako lahko dosežemo odporne in trajnostne agroživilske sisteme.

Odgovornost za uspešen prehod na podnebno nevtralnost ni le na kmetih, temveč mora vključevati tudi potrošnike in druge agroživilske akterje. Izvajanje ukrepov krožnega gospodarstva v celotni vrednostni verigi bi lahko pripomoglo k nadaljnjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v agroživilskem sistemu. Možnosti za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje materialov ter večjo krožnost se začnejo že v fazi načrtovanja. Nato se to nadaljuje v fazah proizvodnje, potrošnje in ravnanja z odpadki v življenjskem ciklu agroživilskega proizvoda.

 

 

Vir:
www.eea.europa.eu

Kaj so dopolnilne dejavnosti na kmetijah?

/in /by

Poleg osnovne dejavnosti lahko na kmetiji opravljate več vrst dopolnilnih dejavnosti. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka.

Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota. Upravna enota ima 60 dni časa za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morate pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti pridobiti dovoljenje upravne enote. Dovoljenje lahko pridobite nosilci kmetijskega gospodarstva ali člani kmetije, ki ste pridobili soglasje nosilca.

Kateri so pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti?

Pri opravljanju dopolnilnih dejavnostih na kmetiji morate izpolnjevati dva osnovna pogoja:

  • kmetija mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin ali najmanj 10 čebeljih družin,
  • letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu oziroma petih povprečnih letnih plač na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Za izračun primerljivih kmetijskih površin upoštevamo prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) v registru kmetijskih gospodarstev. Glede na različne rabe GERK se za 1 hektar primerljivih kmetijskih površin šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe GERK 1181, 1191 in 1420, kjer se upošteva celotna grafična površina. Za preračun enega hektarja primerljivih kmetijskih površin šteje:

  • 1 ha njivskih površin,
  • 2 ha travniških površin,
  • 0,25 ha trajnih nasadov (intenzivni sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, matičnjaki, hmeljišča, nasadi špargljev, artičok in hitro rastočega panjevca, drevesnice),
  • 0,1 ha rastlinjakov ali
  • 8 ha plantaže gozdnega drevja.

Na kmetijah, kjer želite opravljati dopolnilne dejavnosti, povezane s čebelarstvom, predelavo medu in čebeljih pridelkov ter apiturizmom, ni treba imeti v uporabi najmanj enega hektara primerljivih kmetijskih površin, morate pa imeti kot nosilec dopolnilne dejavnosti ali član kmetije v register čebelnjakov vpisanih najmanj 10 čebeljih družin.

Za opravljanje nekaterih dopolnilnih dejavnosti morate poleg zahtevanega najmanj enega hektarja primerljivih kmetijskih površin imeti še dodatne kmetijske površine:

  • za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava gozdnih sadežev, predelava gozdnih lesnih sortimentov ter proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase morate imeti člani kmetije v lasti še najmanj 6,0 ha gozda,
  • za opravljanje dopolnilne dejavnosti izdelava enostavnih izdelkov iz lesa ter domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine morate imeti člani kmetije v lasti najmanj 2,0 ha gozda,
  • za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava zelišč morate imeti v uporabi najmanj 0,02 ha površin z zelišči,
  • za opravljanje dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih organizmov morate imeti člani kmetije v uporabi vodno zemljišče, ki je vpisano v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov.

Nosilci dopolnilne dejavnosti svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic in tečajev ter usposabljanje na kmetiji morate imeti ustrezno izobrazbo:

  • najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva oziroma gozdarstva ali
  • pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo oziroma mojstrski izpit s tega področja ali
  • izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki ustrezajo izobrazbi najmanj prve stopnje.

Pri posameznih vrstah dopolnilnih dejavnosti veljajo tudi druge omejitve in pogoji, kot so največji obsegi proizvodnje ali odstotek lastnih surovin, ki morajo biti uporabljene. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Skupine dopolnilnih dejavnosti

Na kmetiji lahko opravljate naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti:

  • predelava primarnih kmetijskih pridelkov,
  • predelava gozdnih lesnih sortimentov,
  • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij,
  • vzreja in predelava vodnih organizmov,
  • turizem na kmetiji,
  • dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji, storitvami oziroma izdelki,
  • predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov,
  • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela,
  • svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo,
  • socialno-varstvene storitve.

Podatkov o prodaji proizvodov v preteklem letu ni treba javiti na upravno enoto.

Če prodajate:

  • lastne izdelke (dopolnilna dejavnost predelava primarnih kmetijskih pridelkov),
  • lastne kmetijske pridelke in lastne izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke z drugih kmetij (dopolnilna dejavnost prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij),

morate hraniti deset let od poslovnega dogodka prejete račune in evidence o lastnih količinah predelanih surovin ali druga dokazila, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin.