Prispevki

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Obvladovanje plevela – trajnostne prakse za uspešno letino

/in /by

Obvladovanje plevela je bistveno za uspešno pridelavo kmetijskih pridelkov. Trajnostne prakse obvladovanja plevela ne zagotavljajo le zmanjšanja uporabe kemičnih herbicidov, ampak tudi varujejo okolje, izboljšujejo zdravje tal in podpirajo biotsko raznovrstnost.

Kulturne prakse, kot so kolobarjenje, prekrivanje posevkov, mulčenje in vzdrževanje optimalnih pogojev za rast poljščin, zmanjšujejo pritisk plevelov na posevke. Te prakse prav tako pomagajo izboljšati kakovost tal ter zmanjšujejo intenzivnost in pogostost obdelovanja, ki sta potrebni za ustrezno zatiranje plevelov.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Obvladovanje plevela v kmetijstvu pogosto ovira uporaba neučinkovitih intenzivnih metod, kot so monokultura, globoko oranje in herbicidi, kar povzroča zdravstvene in okoljske težave. V Sredozemlju je pojav herbicidno odpornih ekotipov plevela, zlasti v Franciji, Španiji in Italiji, velik problem. Sprejemanje agroekologije kot trajnostnega pristopa za obvladovanje plevela ponuja različne tehnike za izboljšanje trajnosti, ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Mehanske metode

Mehansko obvladovanje plevela vključuje uporabo različnih orodij in tehnik za fizično odstranitev plevela. Med najpogostejše metode spadajo:

  • Ročno odstranjevanje: Primerno za majhne površine in posebej trdovraten plevel. To je učinkovita metoda, ki omogoča natančno odstranjevanje plevela, vendar je lahko časovno zahtevna.
  • Plitvo obdelovanje tal: Zmanjšuje kaljenje semen plevela, saj semena ostanejo na površini in niso zakopana v rodovitno plast tal. S tem se zmanjša rast novih plevelov.
  • Uporaba pokrovnih rastlin: Rastline, ki hitro rastejo in pokrijejo tla, zmanjšujejo prostor za rast plevela. Pokrovne rastline tudi izboljšujejo strukturo tal in povečujejo njihovo rodovitnost.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Biološke metode

Biološko obvladovanje plevela vključuje uporabo naravnih sovražnikov plevela za zmanjšanje njegove populacije. Te metode vključujejo:

  • Uvajanje koristnih žuželk: Nekatere vrste žuželk se prehranjujejo s specifičnimi vrstami plevela in lahko učinkovito zmanjšajo njegovo razširjenost.
  • Uporaba mikroorganizmov: Bakterije, glive in drugi mikroorganizmi lahko okužijo in oslabijo plevel, kar zmanjšuje njegovo rast in razširjenost.

Naravne metode namesto kemičnih

Namesto kemičnih sredstev trajnostne prakse obvladovanja plevela vključujejo uporabo naravnih in manj škodljivih metod. Te metode temeljijo na zmanjšanju uporabe herbicidov:

  • Uporaba naravnih herbicidov: Uporaba naravnih snovi, kot so kis, soda ali sol, za nadzor plevela. Te snovi so okolju prijazne in manj škodljive za ljudi in živali.
  • Mulčenje: Uporaba organskega ali anorganskega mulča za preprečevanje rasti plevela z zadušitvijo. Mulčenje tudi pomaga ohranjati vlago v tleh in izboljšuje njihovo strukturo.
  • Sončna sterilizacija: Uporaba plastične folije za segrevanje tal in uničenje semen plevela s sončno energijo. Ta metoda je učinkovita za sterilizacijo tal pred sajenjem.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Kulturne metode

Kulturne metode vključujejo spremembe v načinu kmetovanja, ki zmanjšujejo pojavnost plevela. Te metode vključujejo:

  • Kolobarjenje: Različne vrste pridelkov imajo različne vplive na plevel, tako kolobarjenje zmanjšuje možnosti za razvoj specifičnega plevela. Kolobarjenje tudi izboljšuje rodovitnost tal in zmanjšuje potrebo po kemičnih gnojilih.
  • Prilagoditev setve in gostote posevka: Zgodnja setev in gostejša setev lahko pridelkom omogočita prednost pred plevelom. Gostejši posevki zmanjšujejo prostor in svetlobo, ki jo plevel potrebuje za rast.

Obvladovanje plevela - Gorenc.si

Ste vedeli?

Veliko najpogostejših plevelov je pravzaprav užitnih in morda se vam bo zdelo privlačno, da se jih naučite pobirati in vključiti v svoje obroke. Uporabite jih za sestavine solatnih mešanic, da boste od svojega dela s plevelom imeli nekaj več. Samo poglejte navadno regačico, zvezdico, regrat, kislico in ostale samonikle rastline, ki rastejo okoli vas in jih lahko vključite v zdrave obroke.

Povzetek

Trajnostne prakse obvladovanja plevela so ključne za doseganje trajnostne kmetijske proizvodnje.

Uporaba kombinacije mehanskih, bioloških, naravnih in kulturnih metod omogoča učinkovit nadzor plevela z minimalnim vplivom na okolje. Z nenehnim izobraževanjem in prilagajanjem praks lahko kmetje zmanjšajo odvisnost od kemičnih herbicidov in povečajo dolgoročno zdravje svojih zemljišč.

 

Tekst:
N. G.

Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije - Gorenc

Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije

/in /by

Sodobni namakalni sistemi imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovite rabe vode na majhnih kmetijah, saj ponujajo prilagojene rešitve za raznolike potrebe pridelkov.

Te tehnologije omogočajo vzpostavitev trajnostnih namakalnih sistemov, ki spodbujajo stabilno rast rastlin in se učinkovito soočajo z izzivi različnih vremenskih razmer. Optimizacija namakanja, s premikom od tradicionalnih k poudarjeno natančnejšim in ekonomičnim metodam, igra vse večjo vlogo v kmetijskih praksah, pri katerih je pomembno tudi precizno kmetovanje, ki povečuje kakovost pridelka.

Prilagojeni namakalni sistemi za majhne kmetije

Izbira pravilnega namakalnega sistema, ki je prilagojen specifičnim zahtevam majhnih kmetijskih površin, je bistvena za zagotavljanje optimalne uporabe vode ter izboljšanje učinkovitosti kmetovanja.

Preglejmo najpogosteje uporabljene sisteme.

Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije - Gorenc.si

Kapilarni namakalni sistemi, kapljično namakanje

Zaradi nizkih stroškov vzdrževanja in cenejše opreme je kapljično namakanje uspešna praksa za majhne in srednje velike pridelovalce. V pokrajinah s pomanjkanjem vode je kapljično namakanje najbolj uspešen način namakanja in ima številne prednosti pred zastarelim namakanjem s padavinami ali dražjimi metodami umetnega podpovršinskega namakanja.

Sestavni deli metode kapljičnega namakanja so cevno omrežje, šobe in krmilna glava. Krmilna glava vključuje še napravo za pritisk vode, filter, rezervoar za vodo in vodno črpalko. Voda se skozi več razpršilnikov odvaja do korenin rastlin. Sistem kapljičnega namakanja odpravlja možnost izhlapevanja in izgube vode.

Poleg tega zmanjšuje potrebo po obdelavi tal in drugih delovno intenzivnih dejavnostih. Kapljični namakalni sistem je učinkovit z vidika prihranka dela in nizkih stroškov vzdrževanja.

Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije - Gorenc.si

Umetno podpovršinsko namakanje z cevnimi sistemi

Pri metodi umetnega podpovršinskega namakanja je vzporedno zakopanih več cevi, ki vzdržujejo in razporejajo pretok vode pod zemljo. Ko črpalni sistem pretaka vodo skozi perforacije cevi, ta namakanje usmeri le na korenine, namesto da bi zalila celotno površino. Ta metoda zmanjšuje tudi izhlapevanje in pomaga pri doseganju višjih pridelkov pri določenem sadju in zelenjavi.

Začetni stroški ali stroški nakupa, namestitve in vzdrževanja so veliko višji od stroškov kapljičnega namakanja. Vendar pa umetno podpovršinsko namakanje prinaša več dobička kot kateri koli drug namakalni sistem, če se uporablja za pravo vrsto pridelkov.

Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije - Gorenc.si

Površinsko namakanje

Sodobni sistem površinskega namakanja deluje po enakih načelih kot starodavni sistem zbiranja in shranjevanja deževnice. Glavna razlika je v tem, da je voda v ceveh pod visokim pritiskom in ne pod atmosferskim pritiskom, po ceveh pa se prenaša prek električnih črpalk ali turbin.

Površinski namakalni sistemi so sestavljeni iz več sestavnih delov, to so vodni zbiralniki, cevovodi, škropilne glave in vodomeri. Vodna telesa zajemajo padavine z zemljišča, ki ga pokrivajo, ali podtalnico iz vodnjakov prek vodne črpalke. Cevovodi nato to vodo prenašajo iz vodnega območja do škropilnih glav, kjer se lahko razdeli med rastline, trate, sadovnjake ali druge površine. Vodomeri merijo količino vode, ki jo porabijo posamezni uporabniki sistema.

Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije - Gorenc.si

Razpršilni namakalni sistemi

Razpršilni sistem je ena najučinkovitejših metod za zalivanje polj, ne da bi za to potrebovali veliko delovne sile ali energije. Razpršilni sistemi so bili izumljeni že davno in se od takrat uporabljajo v različnih oblikah. Svoje delo opravljajo tako, da z uporabo šob, ki so priključene na samodejni ali ročni časovnik, zalivajo zemljo z vodo. Razpršilniki so lahko nameščeni na tratah, vrtovih, igriščih za golf, parkih, velikih kmetijskih površinah ali na majhnem ranču.

  • Za več informacij si preberite tudi naš članek ‘Učinkoviti namakalni sistemi‘, v katerem predstavimo napredne namakalne tehnike in njihov vpliv na kmetijsko produktivnost.

Vsak izmed teh sistemov ima svoje prednosti in je primeren za različne vrste pridelkov in zemljišč. Zato je ključno, da kmetje izberejo sistem, ki najbolje ustreza njihovim posebnim potrebam in okoliščinam.

Sezonsko pridelovanje - Gorenc.si

Namakalni sistemi – povzetek

Izbira pravega namakalnega sistema je ključna za optimizacijo rabe vode in povečanje učinkovitosti pridelave na majhnih kmetijah. Sodobne tehnologije omogočajo kmetom prilagodljivost in natančnost pri namakanju, kar prispeva k bolj trajnostnemu kmetovanju.

Poleg izboljšanja učinkovitosti namakanja moderni sistemi pomagajo zmanjšati okoljski odtis kmetovanja. Pravilna izbira namakalnega sistema omogoča prihranek vode, obenem pa zmanjšuje porabo energije in uporabo kemičnih sredstev, kar vodi k bolj zelenemu in trajnostnemu kmetovanju.

 

Vir:

www.smart-watering.com
www.upkeep.com

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Rastlinjaki: Kako do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah

/in /by

Dandanes, ko vremenske razmere postajajo vse bolj nepredvidljive in ekstremne, od snega v aprilu, ki smo ga že imeli letos, do poletnih neurij in toče, se kmetje in vrtnarji soočajo s številnimi izzivi pri zagotavljanju zdrave in obilne pridelave.

Rastlinjaki nudijo idealno rešitev za te izzive, saj omogočajo nadzorovano rastno okolje, ki rastlinam zagotavlja zaščito pred zunanjimi vplivi.

Pomen rastlinjakov v sodobnem vrtnarstvu in kmetijstvu

Rastlinjaki so postali bistveni za sodobne vrtnarske in kmetijske prakse, saj omogočajo pridelavo zelenjave, sadja, jagodičevja, cvetja in drugih rastlin neodvisno od sezonskih vremenskih razmer. Ti strukturirani prostori lahko bistveno zmanjšajo tveganje poškodb rastlin zaradi naravnih ujm in škodljivcev, hkrati pa povečajo produktivnost in kakovost pridelkov.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Vrste rastlinjakov

Obstajajo različne vrste rastlinjakov, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in materialih:

  • Stekleni rastlinjaki so klasična izbira, ki ponuja odlično svetlobno prepustnost in dolgo življenjsko dobo, vendar so lahko dražji in zahtevnejši za vzdrževanje. Idealni so za gojenje zelenjave, kot so paradižnik, paprika in kumare, ki zahtevajo veliko svetlobe. Primerni so tudi za cvetje, kot so vrtnice in gerbere, ki potrebujejo konstantno in močno svetlobo.
  • Plastični rastlinjaki iz polikarbonata ali drugih sintetičnih materialov so bolj dostopni in nudijo dobro zaščito pred UV žarki ter so lažji za postavitev. Primerni so za gojenje jagodičevja, kot so maline in jagode, ki so občutljive na direktno sončno svetlobo. Prav tako so dobri za gojenje solate ter večine zelenolistnate zelenjave in zelišč, ki zahtevajo zaščito pred močnimi UV žarki.
  • Tunelski rastlinjaki so preprostejše in cenejše rešitve, ki so lahko tudi prenosljivi in primerni za manjše vrtove ali sezonsko uporabo. Uporabni so za sezonsko gojenje zelenjave, kot so na primer špinača, blitva in grah. So tudi dobra izbira za začetno vzgojo sadik, ki jih lahko kasneje presadimo na prosto.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Prednosti uporabe rastlinjakov

Uporaba rastlinjakov omogoča številne prednosti, vključno z:

  • Podaljšana rastna sezona: Rastlinjaki omogočajo zgodnejši začetek in poznejši zaključek pridelovalne sezone.
  • Optimalni pogoji za rast: Z nadzorom temperature, vlage in svetlobe lahko v rastlinjakih ustvarite idealne pogoje za rast rastlin.
  • Večja donosnost: Z zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi lahko rastlinjaki zagotovijo bolj zanesljivo in obilnejšo pridelavo.

Rastlinjaki tako predstavljajo odlično naložbo za vse, ki želijo zagotoviti kakovost in količino svojih pridelkov, ne glede na zunanje pogoje. Vlaganje v rastlinjak zmanjša tveganje za upad ali izgubo pridelkov zaradi vremenskih ujm. Obenem tudi dopušča možnosti poigravanja z različnimi vrstami rastlin, ki morda ne bi uspevale v vaši klimi.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Zgodnje vrtnarjenje v rastlinjaku

Rastlinjaki nudijo odlično rešitev za vrtnarje, ki želijo začeti pridelavo že zgodaj spomladi in jo podaljšati vse do konca leta. Ti strukturirani prostori omogočajo nadzor nad rastnimi pogoji. Saj ščitijo rastline pred hladnimi nočnimi temperaturami in nepredvidljivimi vremenskimi pojavi, kot so spomladanske pozebe.

Z ogrevanim rastlinjakom lahko vrtnarji že konec aprila pridelajo paradižnik, medtem ko lahko sadike jagod že v februarju preselijo v toplo okolje rastlinjaka za zgodnji pridelek. Ko paradižnik zahteva več prostora, je mogoče jagode preprosto prestaviti na prosto, kar omogoča celoletno optimalno izrabo prostora v rastlinjaku. Poleg tega lahko uporabijo sistem kapljičnega zalivanja, kar zagotavlja enakomerno vlažnost, ki izboljša rast in okus zgodnjih vrtnin. Ta način pridelave bistveno podaljša pridelovalno sezono, izboljša kakovost in količino pridelka, hkrati pa vrtnarjem in kmetom omogoča večjo samozadostnost v nestabilnih klimatskih razmerah.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Prihodnost vrtnarjenja s pomočjo rastlinjakov

Rastlinjaki so se izkazali kot nepogrešljivo orodje v boju proti vse bolj nepredvidljivim vremenskim razmeram, ki vplivajo na kmetijsko in vrtnarsko sezono. Z zagotavljanjem kontroliranega okolja, ki omogoča predvidljivo in zdravo rast rastlin, rastlinjaki izboljšajo kakovost in količino pridelkov ter hkrati zmanjšajo okoljski odtis pridelave hrane. So naložba v prihodnost, saj ponujajo trajnostni pristop k vrtnarjenju in kmetijstvu. To lahko pomaga zagotoviti prehransko varnost in ekonomsko stabilnost za prihodnje generacije. Za vse, ki se želijo prilagoditi spremenljivim klimatskim razmeram in izkoristiti možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, je vlaganje v rastlinjak pametna in tudi zelena odločitev.

 

 

Tekst:
N. G.

 

Kaj sejemo in sadimo v mesecu juniju?

/in /by

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so (oz. bodo) ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski pridelek sveže domače zelenjave. V tem času pobiramo tudi vrtnine, ki smo jih sadili in sejali v zgodnji pomladi.

V spodnjem video posnetku Miša Pušenjak s KGZ Maribor svetuje o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se oz. se bodo spraznile v juniju.

Med drugim boste spoznali, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje. Pred boleznimi je treba krepiti tudi paradižnik, fižol in ostale rastline na vrtu.

Za poletje izberite primerno zastirko

V času sajenja je treba pomisliti tudi na to, da poleti tla nikoli niso gola. Za zastirko je najbolj priročna kar pokošena trava z zelenic. Uporabimo lahko svežo travo in jo večkrat dodajamo na gredice v tankih slojih, ki so debeli cca. 2 cm. Tako nam na vrtu trava ne bo gnila, razgradila se bo hitro, zato jo na gredice dodajamo večkrat.

Zelo dobra je tudi poletna zastirka iz ovčje dlake (volne), ki ob dežju vpije velike količine vode in jo poleti počasi oddaja rastlinam. Ovčja dlaka je odličen izolator pred poletnimi sončnimi žarki, ker varuje tla pred vročino in poletnimi nevihtami, ki zbijajo tla.

Kaj še lahko sejemo v juniju?

Junij je prvi poletni mesec. Padavin je v tem mesecu še dovolj, zato hitro zapolnite prazne gredice. Še vedno lahko sejemo sladko koruzo, korenček, peteršilj. Tudi za setev rdeče pese in nizkega fižola še niste prepozni.

Korenček, peteršilj in rdečo peso redno redčite. S tem procesom hkrati rahljate tudi tla. To na rastline deluje zelo blagodejno, saj po poletnih nalivih v tla sprostite zrak. Če je padavin premalo, je treba poskrbeti tudi za namakanje.

Če imate radi cvetačo in brokoli, ju lahko sejete v senco visokega fižola in sladke koruze, saj ne prenašata poletne vročine.

Vrt redno namakamo in rahljamo tla

V juniju je treba skrbeti za ustrezno vlago v tleh. Če na to pozabite, se lahko pojavijo težave na paradižniku in ostalih rastlinah.

Na paradižniku se največkrat pojavijo črne ali rjave lise, ki so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih. Sušijo se tudi bučke in kumare. V primeru zbitih tal in neenakomernih padavin se tudi na solatah pojavijo črni robovi listov. Vrtna tla in rastline bodo hvaležne tudi za zastirko.

Zelo priporočamo, da tla v vrtu redno rahljate. Tako zemlja okrog rastlin ne bo zbita. Za rahljanje poskrbite z ročnim vrtnim kultivatorjem, ki ima tri roglje. Z njim hitro in enostavno rahljamo tla v celem vrtu. Tako poletne padavine ne bodo odtekle po površini in se bodo zadržale v območju korenin.

 

 

Vir: KGZ