Prispevki

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Rastlinjaki: Kako do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah

Dandanes, ko vremenske razmere postajajo vse bolj nepredvidljive in ekstremne, od snega v aprilu, ki smo ga že imeli letos, do poletnih neurij in toče, se kmetje in vrtnarji soočajo s številnimi izzivi pri zagotavljanju zdrave in obilne pridelave.

Rastlinjaki nudijo idealno rešitev za te izzive, saj omogočajo nadzorovano rastno okolje, ki rastlinam zagotavlja zaščito pred zunanjimi vplivi.

Pomen rastlinjakov v sodobnem vrtnarstvu in kmetijstvu

Rastlinjaki so postali bistveni za sodobne vrtnarske in kmetijske prakse, saj omogočajo pridelavo zelenjave, sadja, jagodičevja, cvetja in drugih rastlin neodvisno od sezonskih vremenskih razmer. Ti strukturirani prostori lahko bistveno zmanjšajo tveganje poškodb rastlin zaradi naravnih ujm in škodljivcev, hkrati pa povečajo produktivnost in kakovost pridelkov.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Vrste rastlinjakov

Obstajajo različne vrste rastlinjakov, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in materialih:

  • Stekleni rastlinjaki so klasična izbira, ki ponuja odlično svetlobno prepustnost in dolgo življenjsko dobo, vendar so lahko dražji in zahtevnejši za vzdrževanje. Idealni za gojenje zelenjave, kot so paradižnik, paprika in kumare, ki zahtevajo veliko svetlobe. Primerni so tudi za cvetje, kot so vrtnice in gerbere, ki potrebujejo konstantno in močno svetlobo.
  • Plastični rastlinjaki iz polikarbonata ali drugih sintetičnih materialov so bolj dostopni in nudijo dobro zaščito pred UV žarki ter so lažji za postavitev. Primerni za gojenje jagodičevja, kot so maline in jagode, ki so občutljive na direktno sončno svetlobo. Prav tako so dobri za gojenje solate ter večine zeleno listnate zelenjave in zelišč, ki zahtevajo zaščito pred močnimi UV žarki.
  • Tunelski rastlinjaki so preprostejše in cenejše rešitve, ki so lahko tudi prenosljivi in primerni za manjše vrtove ali sezonsko uporabo. Uporabni za sezonsko gojenje zelenjave, kot so na primer špinača, blitva in grah. So tudi dobra izbira za začetno vzgojo sadik, ki jih lahko kasneje presadimo na prosto.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Prednosti uporabe rastlinjakov

Uporaba rastlinjakov omogoča številne prednosti, vključno z:

  • Podaljšana rastna sezona: Rastlinjaki omogočajo zgodnejši začetek in poznejši zaključek pridelovalne sezone.
  • Optimalni pogoji za rast: Z nadzorom temperature, vlage in svetlobe lahko v rastlinjakih ustvarite idealne pogoje za rast rastlin.
  • Večja donosnost: Z zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi lahko rastlinjaki zagotovijo bolj zanesljivo in obilnejšo pridelavo.

Rastlinjaki tako predstavljajo odlično naložbo za vse, ki želijo zagotoviti kakovost in količino svojih pridelkov ne glede na zunanje pogoje. Vlaganje v rastlinjak zmanjša tveganje za upad ali izgubo pridelkov zaradi vremenskih ujm. Obenem tudi dopušča možnosti poigravanja z različnimi vrstami rastlin, ki morda ne bi uspevale v vaši klimi.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Zgodnje vrtnarjenje v rastlinjaku

Rastlinjaki nudijo odlično rešitev za vrtnarje, ki želijo začeti pridelavo že zgodaj spomladi in jo podaljšati vse do konca leta. Ti strukturirani prostori omogočajo nadzor nad rastnimi pogoji. Saj ščitijo rastline pred hladnimi nočnimi temperaturami in nepredvidljivimi vremenskimi pojavi, kot so spomladanske pozebe.

Z ogrevanim rastlinjakom lahko vrtnarji že konec aprila pridelajo paradižnik, medtem ko lahko sadike jagod že v februarju preselijo v toplo okolje rastlinjaka za zgodnji pridelek. Ko paradižnik zahteva več prostora, je mogoče jagode preprosto prestaviti na prosto, kar omogoča celoletno optimalno izrabo prostora v rastlinjaku. Poleg tega lahko uporabijo sistem kapljičnega zalivanja, kar zagotavlja enakomerno vlažnost, ki izboljša rast in okus zgodnjih vrtnin. Ta način pridelave bistveno podaljša pridelovalno sezono, izboljša kakovost in količino pridelka, hkrati pa vrtnarjem in kmetom omogoča večjo samozadostnost v nestabilnih klimatskih razmerah.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Prihodnost vrtnarjenja s pomočjo rastlinjakov

Rastlinjaki so se izkazali kot nepogrešljivo orodje v boju proti vse bolj nepredvidljivim vremenskim razmeram, ki vplivajo na kmetijsko in vrtnarsko sezono. Z zagotavljanjem kontroliranega okolja, ki omogoča predvidljivo in zdravo rast rastlin, rastlinjaki izboljšajo kakovost in količino pridelkov ter hkrati zmanjšajo okoljski odtis pridelave hrane. So naložba v prihodnost, saj ponujajo trajnostni pristop k vrtnarjenju in kmetijstvu. To lahko pomaga zagotoviti prehransko varnost in ekonomsko stabilnost za prihodnje generacije. Za vse, ki se želijo prilagoditi spremenljivim klimatskim razmeram in izkoristiti možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, je vlaganje v rastlinjak pametna in tudi zelena odločitev.

 

 

Tekst:
N. G.

 

Kaj sejemo in sadimo v mesecu juniju?

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so (oz. bodo) ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski pridelek sveže domače zelenjave. V tem času pobiramo tudi vrtnine, ki smo jih sadili in sejali v zgodnji pomladi.

V spodnjem video posnetku Miša Pušenjak s KGZ Maribor svetuje o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se oz. se bodo spraznile v juniju.

Med drugim boste spoznali, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje. Pred boleznimi je treba krepiti tudi paradižnik, fižol in ostale rastline na vrtu.

Za poletje izberite primerno zastirko

V času sajenja je treba pomisliti tudi na to, da poleti tla nikoli niso gola. Za zastirko je najbolj priročna kar pokošena trava z zelenic. Uporabimo lahko svežo travo in jo večkrat dodajamo na gredice v tankih slojih, ki so debeli cca. 2 cm. Tako nam na vrtu trava ne bo gnila, razgradila se bo hitro, zato jo na gredice dodajamo večkrat.

Zelo dobra je tudi poletna zastirka iz ovčje dlake (volne), ki ob dežju vpije velike količine vode in jo poleti počasi oddaja rastlinam. Ovčja dlaka je odličen izolator pred poletnimi sončnimi žarki, ker varuje tla pred vročino in poletnimi nevihtami, ki zbijajo tla.

Kaj še lahko sejemo v juniju?

Junij je prvi poletni mesec. Padavin je v tem mesecu še dovolj, zato hitro zapolnite prazne gredice. Še vedno lahko sejemo sladko koruzo, korenček, peteršilj. Tudi za setev rdeče pese in nizkega fižola še niste prepozni.

Korenček, peteršilj in rdečo peso redno redčite. S tem procesom hkrati rahljate tudi tla. To na rastline deluje zelo blagodejno, saj po poletnih nalivih v tla sprostite zrak. Če je padavin premalo, je treba poskrbeti tudi za namakanje.

Če imate radi cvetačo in brokoli, ju lahko sejete v senco visokega fižola in sladke koruze, saj ne prenašata poletne vročine.

Vrt redno namakamo in rahljamo tla

V juniju je treba skrbeti za ustrezno vlago v tleh. Če na to pozabite, se lahko pojavijo težave na paradižniku in ostalih rastlinah.

Na paradižniku se največkrat pojavijo črne ali rjave lise, ki so posledica pomanjkanja kalcija v plodovih. Sušijo se tudi bučke in kumare. V primeru zbitih tal in neenakomernih padavin se tudi na solatah pojavijo črni robovi listov. Vrtna tla in rastline bodo hvaležne tudi za zastirko.

Zelo priporočamo, da tla v vrtu redno rahljate. Tako zemlja okrog rastlin ne bo zbita. Za rahljanje poskrbite z ročnim vrtnim kultivatorjem, ki ima tri roglje. Z njim hitro in enostavno rahljamo tla v celem vrtu. Tako poletne padavine ne bodo odtekle po površini in se bodo zadržale v območju korenin.

 

 

Vir: KGZ