Pomlad je čas, ko se narava prebuja z vso močjo, z njo pa tudi zelišča in divje rastline, ki so jih naši predniki dobro poznali in redno uporabljali.

Na podeželju so bila zelišča dolgo del vsakdanjega življenja: v kuhinji, pri oskrbi živali in v domači lekarni.

Tudi danes ostajajo zelo uporabna, le da jih pogosto znova odkrivamo skozi samooskrbo, nabiralništvo in željo po bolj naravnem načinu življenja.

Spomladanske rastline so še posebej dragocene zato, ker so mlade, nežne in hranilno bogate, obenem pa jih je mogoče vključiti v vsakdan precej preprosto.

Zelišča v prehrani

Spomladi so med najbolj cenjenimi divjimi rastlinami regrat (Taraxacum officinale), kopriva (Urtica dioica), čemaž (Allium ursinum), kislica (Rumex acetosa), navadna zvezdica (Stellaria media) in regačica (Aegopodium podagraria). V našem članku Spomladi je sezona nabiralništva na višku smo pisali, da sta prav april in maj vrhunec nabiralništva ter da je v tem času veliko mladih listov in poganjkov primernih za pesto, juhe, namaze, solate in priloge. Regrat se pri nas tradicionalno uporablja v solatah, kopriva v juhah, pitah in prilogah, čemaž pa v pestu, namazih in kremnih juhah.

Med kuhinjskimi zelišči, ki jih imamo na vrtu, so v pomladnem času posebej uporabni tudi peteršilj (Petroselinum crispum), meta (Mentha spp.), origano (Origanum vulgare), pehtran (Artemisia dracunculus), timijan (Thymus vulgaris) in rožmarin (Salvia rosmarinus). Peteršilj je klasičen dodatek juham, solatam in nadevom, meta se lepo poda napitkom, čajem in lažjim pomladnim jedem, origano in rožmarin pa sta uporabna v bolj slanih jedeh, tudi pri pečenki, krompirju in zelenjavnih jedeh. S pehtranom lahko obogatimo tako sladke kot slane jedi, s timijanom pa popestrimo sredozemske jedi ali ga uporabimo za čaj oziroma sirup.

Pri nabiranju velja zadržanost in natančnost. Nabiramo le rastline, ki jih zanesljivo poznamo, ne trgamo jih ob prometnicah, na škropljenih njivah ali v bližini industrijskih območij.

Zelišča za živali

Na manjših kmetijah in domačijah zelišča niso uporabna le za ljudi. V praksi jih številni vključujejo tudi v prehrano živali, vendar vedno kot dopolnilo, ne kot glavni del obroka. Med zelišča, ki se v takšni rabi pogosto omenjajo, sodijo peteršilj, meta, origano, rožmarin, regrat, kopriva, rman in trpotec.

Za kokoši in drugo perjad

Za kokoši so zanimiva predvsem zelišča, ki jih lahko dodamo v ogrado ali jim jih ponudimo skupaj z drugo zeleno krmo. Med najpogosteje omenjenimi so origano (Origanum vulgare), peteršilj (Petroselinum crispum), meta (Mentha spp.), kopriva (Urtica dioica), regrat (Taraxacum officinale) in navadna zvezdica (Stellaria media). Origano se pogosto omenja zaradi vsebnosti eteričnih olj, zlasti karvakrola in timola, regrat in peteršilj pa kot primerna zelena dopolnilna krma. Koprivo je bolje ponuditi ovenelo, posušeno ali poparjeno, saj je tako za perjad primernejša.

Za koze in ovce

Pri drobnici so zanimive predvsem rastline, ki jih živali lahko objedajo na pašniku ali ob robovih zemljišč. Med pogosto omenjenimi so trpotec (Plantago lanceolata), rman (Achillea millefolium), kopriva (Urtica dioica) in različne grenčice, kot je cikorija (Cichorium intybus). Koze so praviloma bolj radovedne in bolj pripravljene objedati raznolike rastline kot ovce, zato jim raznovrstna zelena krma pogosto zelo ustreza. Pri njih je posebej pomembno, da zelišč ne razumemo kot “zdravila”, ampak kot del pestre in uravnotežene prehrane.

Za govedo

Pri kravah in drugi govedi se v strokovnih krogih vse pogosteje omenja vključevanje zeliščnih travnih mešanic, zlasti takih, ki vsebujejo trpotec (Plantago lanceolata) in cikorijo (Cichorium intybus). Takšne rastline so zanimive predvsem kot del travne ruše na pašnikih in travnikih, saj prispevajo k večji raznolikosti ruše in lahko izboljšajo njeno odpornost. Pri govedu je zato bolj smiselno govoriti o zeliščni komponenti v travinju kot pa o dodajanju posameznih kuhinjskih zelišč neposredno v obrok.

Pri vseh vrstah živali velja previdnost. Vsaka rastlina ni primerna za vsako živalsko vrsto, količina pa je pomembna. Zelišča naj bodo dodatek, ne nadomestilo uravnoteženi krmi. Pri brejih živalih, mladičih ali živalih z zdravstvenimi težavami je še posebej smiselno, da večje spremembe v prehrani prej preverimo pri veterinarju ali strokovnjaku za prehrano živali.

Zelišča za domačo lekarno

V domači lekarni so bila zelišča vedno pomembna, predvsem v obliki čajev, sirupov, tinktur, obkladkov in zeliščnih mešanic. Številne divje rastline imajo dolgo tradicijo uporabe. Koprivo (Urtica dioica) se pogosto povezuje s čaji in spomladanskimi pripravki, rman (Achillea millefolium) z zeliščnimi čaji, smrekove vršičke (Picea abies) s sirupom, regrat (Taraxacum officinale) pa z različnimi spomladanskimi pripravki. Tudi meta (Mentha spp.) in timijan (Thymus vulgaris) sodita med zelišča, ki jih pogosto uporabljamo v domači zeliščni shrambi.

Dobro je vedeti, katera zelišča uporabljamo sveža, katera sušimo in kako jih pravilno hranimo, da ne izgubijo učinkovin. Spomladi si tako lahko nekatere rastline že sproti pripravljamo za kasnejšo uporabo: sušimo meto in rman, nabiramo koprivo za čajne mešanice ali pripravljamo sirupe iz smrekovih vršičkov, če so že razviti.

Pomembno pa je, da domača lekarna ne pomeni samozdravljenja brez meje. Zelišča so dragocena podpora, niso pa nadomestilo za zdravniško ali veterinarsko pomoč, kadar gre za resnejše težave. Njihova največja vrednost je v tem, da znamo nekaj preverjenih vrst pravilno prepoznati, nabrati, posušiti in uporabljati preudarno.

Povzetek

Pomladna zelišča so eden lepših primerov, kako se na domačiji prepletajo prehrana, skrb za živali in domače znanje. Uporabna so v kuhinji, na vrtu, v hlevu in v domači lekarni. Pri tem pa ni najpomembnejše, da poznamo veliko vrst, ampak da dobro poznamo nekaj preverjenih rastlin, njihove osnovne lastnosti in meje njihove uporabe. Prav v tem je njihova največja vrednost: niso le ostanek starega znanja, ampak praktičen del sodobne samooskrbe in premišljenega življenja na podeželju.

 

Viri:

• Molly Green – Herbs for Farm Animals (mollygreen.com);
• Woodland Trust – Spring foraging and wild herbs (woodlandtrust.org.uk);
• Teagasc – Herbs and diverse swards in livestock systems (teagasc.ie).