Prispevki

Priprava na poznojesensko vrtnarjenje: Nasveti in triki za boljšo letino

/in /by

Ko se narava odene v jesenske barve in dnevi postanejo krajši, se vrtnarji pripravljajo na enega najpomembnejših vrtnarskih izzivov leta – jesensko vrtnarjenje. Ta čas ni le priložnost za zadnja pobiranja pridelkov in žetve, temveč tudi za načrtovanje in pripravo vrta na prihajajočo zimo. Jesen prinaša s seboj posebne naloge in zadovoljstva: od obiranja pozno zrelih sadežev do sajenja čebulnic, ki nas bodo razveseljevale spomladi.

V tem članku vam bomo ponudili nasvete in trike, kako maksimalno izkoristiti jesensko vrtnarsko sezono in si zagotoviti bogato letino v naslednjem letu.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

November in vrt

Novembrski vrt ponuja svojevrsten čar, čeprav se narava pripravlja na zimski počitek. V tem času lahko izkoristimo še zadnje tople dni za sajenje dreves in grmovnic, obrezovanje trajnic ter pripravo zemlje na zimski mirovanje. Zbiranje in kompostiranje odpadlega listja ni le koristno za vrt, ampak tudi simbolično dejanje, s katerim zaključujemo eno vrtnarsko obdobje in se pripravljamo na novo.

Vzdrževanje grmovja in listja

Kot del jesenskega vrtnarskega dela uporabite dober par škarij ali obrezovalnikov za striženje debelih stebel in odstranjevanje mrtvih vej in listov. To bo olajšalo vzdrževanje spomladi, preprečilo prekomerno rast in zmanjšalo odpadanje listja.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Uporaba jesenskega listja

Jesensko listje je lepo, vendar vrtovi z odraslimi drevesi na tleh pustijo veliko listja. Na srečo so listi zelo uporabni in jih ni treba zavreči z vrtnimi odpadki. Namesto tega dodajte listje na vaš domači kompostni kup, saj so odličen vir snovi, ki so bistvene za dober kompost.

Več o tem, kako si pripravite dober kompost, preberite v članku >>> Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadlega listja in vrtnih odpadkov

Pobiranje jesenskih pridelkov

Jesen je čas pobiranja poznih pridelkov na vrtu. Ne glede na to, ali imate velik vrt ali nekaj grmovnic in sadnih dreves, če živite v zmernem podnebju, je jesen čas za pobiranje krompirja, buč,  kapusnic in jagod v poznem obdobju. Domači pridelki popestrijo domačo kuhinjo in jedilnike.

Kako optimalno shraniti pridelke - Gorenc.si

Ohranjanje vlažnosti in zaščita trate

V pozni jeseni je pomembno zagotoviti, da trato redno zalivate, še posebej v suhih obdobjih. To je ključno za preprečevanje sušenja trave, ki se lahko kaže v obliki rjavih madežev. Idealno je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tako se zagotovi, da voda doseže korenine, ne da bi pri tem prišlo do prekomernega izhlapevanja. V tem času leta je pomembno, da trato pripravite na zimo, kar vključuje ustrezno nego in zaščito pred nizkimi temperaturami.

Jesensko vrtnarjenje in sajenje spomladanskih čebulnic

Medtem ko je zunaj še nekaj čudovitih okrasnih jesenskih rastlin, ki nam lepšajo pogled, le načrtujte vnaprej. Tako boste lahko uživali v barvitih narcisah, tulipanih in drugih spomladanskih cvetovih. Ti se pojavijo na vrtu že zgodaj spomladi, tako da le posadite čebulnice od septembra do decembra.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Sajenje dreves

Če razmišljate o sajenju dreves, je pozna jesen odličen čas za to, saj jim daje odličen začetek.

Ne pozabite na divje živali

Ne pozabite na divje živali, ki obiščejo vaš vrt, zlasti na premnoge ptice. Poskrbite, da boste redno nastavljali semena, oreščke in vodo za ptice. To je lahko življenjskega pomena med zimo, ko je hrana redka in mraz lahko povzroči težave.

Mulčenje

Ko končate s sajenjem, se lotite mulčenja. Ko temperature padejo in vreme postane bolj mokro, so vaše rastline bolj ranljive za vlaženje, koreninsko gnilobo, in če so dovolj oslabljene, za ličinke škodljivcev. Mulčite okoli korenin vaših rastlin z lesnimi sekanci, listi ali borovimi iglicami.

Kompost - Gorenc.si

Ponovno sejanje trate

Pravilna skrb za trato v jesenskih mesecih je bistvena tako za pripravo na zimo kot za spodbujanje zdrave bujne rasti spomladi. Ko ste pripravili trato za jesen s košenjem, zračenjem in nato sejanjem, boste dobro pripravili teren za ohranjanje hranil skozi jesen in zimo.

Uvedba pokrivnih posevkov

Za povečanje rodovitnosti tal Silvia Borges, trajnostna vrtnarka, predlaga uvedbo pokrivnih posevkov. To so posebne vrste rastlin, ki preprečujejo, da bi se vrt spremenil v vodno mesto, ko pride poznomarčevsko deževje. Poleg preprečevanja erozije tal pokrivni posevki povečujejo rodovitnost tal s proizvodnjo amonijaka skozi proces, imenovan dušikova fiksacija, kar ustvarja popolno zemljo za vaše najljubše rastline.

Trajnostni pristop k jesenskemu vrtnarjenju

Jesen ni le čas za obiranje in pripravo vrta na zimo, ampak tudi idealna priložnost za uveljavljanje trajnostnih praks v vrtnarjenju. Z osredotočenjem na metode, ki spoštujejo naravne cikle in podpirajo biodiverziteto, lahko vsak vrtnar prispeva k zdravju našega planeta. Uporaba organskih in lokalno pridelanih gnojil, izbira avtohtonih in odpornih rastlinskih vrst, ki zahtevajo manj vode in skrbi, ter prakse, kot je kompostiranje vrtnih odpadkov, ne le izboljšujejo rodovitnost tal, ampak tudi zmanjšujejo naš ekološki odtis. Poleg tega je jesen odličen čas za sajenje dreves in grmovnic. Te ponujajo zavetje in hrano divjim živalim, s čimer se krepi ekosistem vašega vrta. S temi dejanji ne le obogatimo svoj vrt, temveč prispevamo k večji okoljski zavesti in ustvarjamo zeleno dediščino za prihodnje generacije.

Jesensko vrtnarjenje - Gorenc.si

Jesensko vrtnarjenje je več kot le zaključna faza vrtnarske sezone; je čas za razmislek, načrtovanje in pripravo za prihodnost. Z ustrezno pripravo in upoštevanjem nasvetov, ki smo jih delili v tem članku, lahko svoj vrt spremenite v zimsko oazo miru in lepote. Hkrati pa zagotovite, da bo prihodnja sezona še bolj obilna in uspešna. Sajenje, obrezovanje, kompostiranje in skrb za divje živali so le delčki mozaika, ki sestavljajo uspešno in trajnostno vrtnarjenje. Vzemite si čas za svoj vrt in uživajte v zadovoljstvih, ki jih prinaša jesensko vrtnarjenje.

 

 

Vir:

www.realhomes.com
www.pennlive.com

 

Lokalna pridelava hrane: Ključ do trajnostne prihodnosti

/in /by

V dobi globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in povečevanje prehranske negotovosti, je lokalna pridelava hrane postala ključna za izgradnjo močnih, zdravih in trajnostnih skupnosti. Od majhnih vrtičkov do velikih kmetij, ki poganjajo lokalne tržnice, lokalna pridelava hrane ne samo da zagotavlja svežino in kakovost, temveč igra tudi vitalno vlogo pri ohranjanju okolja, krepitvi lokalnega gospodarstva in povezovanju skupnosti.

Ta članek raziskuje večplastne vplive lokalne pridelave hrane in razkriva, zakaj je bistvena za našo prihodnost.

Lokalna hrana in njena vloga v družbi

Lokalna hrana ni le odgovor na potrebo po sveži in zdravi hrani, ampak igra pomembno vlogo tudi pri ohranjanju lokalnih ekosistemov in podpori lokalnega gospodarstva. Lokalno pridelana hrana zmanjšuje potrebo po dolgih transportnih poteh, s čimer se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in povečuje učinkovitost uporabe virov. Prav tako omogoča potrošnikom, da postanejo bolj povezani s hrano, ki jo jedo, in s kmeti, ki jo pridelujejo.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Ekološki vpliv lokalne pridelave

Lokalna pridelava hrane je ključnega pomena za zmanjšanje ekološkega odtisa našega prehranjevanja. Krajše transportne poti in manjša uporaba embalaže prispevajo k zmanjšanju odpadkov in emisij CO2. Lokalna pridelava pogosto vključuje tudi trajnostne kmetijske prakse, kot so kolobarjenje, uporaba naravnih gnojil in integrirano upravljanje škodljivcev, kar zmanjšuje vplive na okolje in ohranja biotsko raznovrstnost.

Socio-ekonomski vplivi lokalne pridelave hrane

Ko kupujemo lokalno pridelano hrano, neposredno podpiramo lokalno gospodarstvo. To ne samo ohranja in ustvarja delovna mesta v lokalnih skupnostih, ampak tudi krepi občutek skupnosti in pripadnosti. Lokalna pridelava spodbuja tudi razvoj lokalnih trgov in tržnic, ki so pomembna središča za izmenjavo znanj, izkušenj in kulturnih vrednot.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Pomembnost raznolikosti in kakovosti

Lokalno pridelana hrana pogosto ponuja širšo raznolikost sort in vrst, ki niso vedno na voljo v velikih trgovskih verigah. Ta raznolikost ne samo da obogati naš jedilnik, temveč tudi pomaga ohranjati tradicionalne in avtohtone sorte rastlin, ki so del naše kulturne dediščine. Poleg tega lokalno pridelana hrana pogosto presega standarde kakovosti, saj se prideluje v manjših količinah in s posebno pozornostjo do detajlov.

Okoljski in družbeni učinki lokalne pridelave hrane

Lokalna pridelava hrane prinaša dolgoročne pozitivne učinke na okolje in družbo. S podporo lokalno pridelanim izdelkom neposredno prispevamo k ohranjanju in obnovi lokalnih ekosistemov. Trajnostne kmetijske prakse, prilagojene naravnim ciklom in okoljskim pogojem, pomenijo manjšo obremenitev za zemljo in spodbujajo biodiverziteto.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnih praks

Lokalna pridelava hrane igra ključno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine in tradicionalnih kmetijskih praks. Z nakupom lokalno pridelane hrane ne podpiramo le okusa in raznolikosti, ampak ohranjamo zgodovino in identiteto skupnosti.

Vloga v izobraževanju in oblikovanju trajnostne prihodnosti

Lokalna pridelava hrane je ključna za izobraževanje mlajših generacij o pomenu trajnostnega življenja in odgovornega odnosa do hrane. Projekti, kot so šolski vrtovi in izobraževalne kmetije, mladim omogočajo razumevanje izvora hrane in njenega pomena za okolje in lokalno gospodarstvo.

Lokalna pridelava - Gorenc.si

Rešitve za globalne izzive

V obdobju globalnih izzivov, kot so klimatske spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, lokalna pridelava hrane ponuja praktične in trajnostne rešitve, globoko ukoreninjene v skupnostih. Podpora lokalnim kmetom in pridelovalcem je zato izbira za boljšo in zdravo prihodnost našega planeta in skupnosti.

Podpora lokalni pridelavi hrane ne pomeni le izbire zdravja in kakovosti. To je izbira za trajnostni način življenja, ki spoštuje naš planet in njegove prebivalce. Lokalna pridelava hrane je ključna za krepitev odpornosti naših skupnosti proti globalnim izzivom in za zagotavljanje zdrave prihodnosti prihodnjim generacijam. Z izbiro lokalno pridelane hrane prispevamo k močnejši, bolj trajnostni in pravični prihodnosti za vse.

 

 

Vir:

www.spadeandplow.com

Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov

/in /by

Jesen prinaša s seboj ne le čarobne barve in hladnejše dni, ampak tudi obilico naravnih odpadkov. Kaj če bi vam povedali, da lahko vse to listje, ki krasno obarva vaše dvorišče, spremenite v “črno zlato” za vaš vrt?

Da, prav ste slišali! Padajoče listje in vrtni odpadki se lahko preobrazijo v kompost, dragoceno dobrino, ki vašim rastlinam nudi hranila in izboljša kakovost tal. Naučimo se, kako lahko te jesenske odpadke spremenimo v nekaj, kar bo koristilo vrtu vse leto.

Zakaj kompostirati?

Kompostiranje ne odstranjuje le odpadkov z odlagališč in zmanjšuje porabo vode v gospodinjstvih, temveč proizvaja tudi visoko hranljiv dodatek zemlji, ki izboljšuje drenažo, dodaja življenje in organske snovi zbiti zemlji ter celo pomaga pri preprečevanju nekaterih rastlinskih bolezni.

Kompost - Gorenc.si

Kompost – kako začeti?

Za kompostiranje ne potrebujete posebnih veščin ali skrivnosti. Zadostuje, če sledite dvema preprostima korakoma: 1.) pripravite kup odpadkov in 2.) počakajte leto dni, da se ti razgradijo. Seveda pa obstajajo načini, kako ta proces pospešiti in preprečiti neprijetne vonjave ali prihod škodljivcev.

Priprava kompostnika

Za kompostiranje ni nujno potreben nakup dragih kompostnikov ali posod. Kompostnik je v bistvu le sredstvo za zadrževanje materiala in preprečevanje raztresanja po vrtu. Komercialno se prodajajo plastični kompostniki z vrati, lahko pa si svoj kompostnik enostavno izdelate iz ostankov lesa, rabljenih lesenih palet, zloženih betonskih blokov ali celo iz velikih plastičnih smetnjakov z izvrtanimi luknjami za zračenje. Ključnega pomena je zagotoviti dober pretok zraka in dostopnost za mešanje materialov. To pospeši proces razgradnje. Če nimate prostora ali si ne želite improvizirati, so na trgu na voljo tudi kompostniki, ki so zasnovani za pospešitev kompostiranja, kot so vrtilni kompostniki. Ne glede na vašo izbiro, bodite prepričani, da je vaš kompostnik postavljen na ravno, dobro odcedno površino in na mestu, ki prejema mešanico sonca in sence, da se vzdržuje idealna temperatura za razgradnjo.

Kompost - Gorenc.si

Ustvarjanje komposta

Ključno je odložiti dovolj organskih materialov, da se kup “segreje”. Optimalna velikost kupa je 1 meter visok, širok in globok. Zeleni odpadki vključujejo materiale, kot so pokošena trava, kuhinjski odpadki, odmrle rastline in plevel, ki še ni zasejal semena. Rjavi odpadki pa vključujejo padlo listje, narezane veje, časopisni papir, slamo, papir iz uničevalnika dokumentov in žagovino. Dobre mešanice vključujejo približno dvakrat toliko rjavih materialov kot zelenih.

Kaj dodajati, česa ne

Pomembno je vedeti, kaj je primerno za kompost in česa ne smemo dodajati. Čeprav so meso, kosti, maščobe in mlečni izdelki organski, jih je najbolje izpuščati, saj privabljajo živali in ustvarjajo neprijeten vonj. Prav tako se izogibajte bolnim, z žuželkami okuženim in kemično obdelanim rastlinam ter plevelu, ki je že zasejal semena.

Kompost - Gorenc.si

Kdaj je kompost pripravljen?

Končni kompost bo črn in drobljiv ter z zemeljskim vonjem. Morda boste opazili, da je material na dnu in v sredini kupa pripravljen prej kot na vrhu in straneh, še posebej, če kupa niste obračali.

Uporaba komposta

Kompost je odličen za vključevanje v obstoječo zemljo pred sajenjem nove grede. Je tudi idealen za “površinsko obdelavo” s slojem debeline 0,5 do 0,6 cm čez travnik. Dodajte eno plast debeline 2,5 do 3 cm komposta nad zelenjavni vrt, ko je vse z njega za to sezono odstranjeno, in shranite nekaj vrečk, da jih boste naslednje leto zmešali s substratom za vaše rastline v loncih.

Kompost - Gorenc.si

Morebitne težave

Če imate kup, ki je previsok zaradi rjavih materialov, se bo kup samo usedel. Dodajte nekaj zelenih materialov, da ga “napolnite” z dušikom. Če je kup videti sluzast in diši po metanu, je verjetno preveč zelenih. Vmešajte več rjavih.
Z uporabo teh preprostih nasvetov lahko izkoristite odpadno listje in vrtni odpad, da ustvarite bogat, hranilen kompost za vaš vrt. Ne samo, da boste reciklirali in varčevali z denarjem, temveč boste izboljšali tudi zdravje in plodnost vaše zemlje. Jesen je popoln čas, da začnete!

Kompost: ključ do trajnostnega vrtnarjenja in filozofije “nič odpadkov”

V današnjem svetu, v katerem je trajnostno življenje postalo nujno, ima kompostiranje pomembno vlogo. Z recikliranjem kuhinjskih odpadkov, vrtnih obrezkov in odpadlega listja se ne zmanjšuje le količina odpadkov, ki končajo na odlagališčih. S tem tudi aktivno prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, saj gnitje organskih materialov na odlagališčih proizvaja metan, močan toplogredni plin. Kompostiranje ni le dejanje v prid okolju, ampak tudi zmogljivo orodje v gibanju “zero waste” ali “nič odpadkov”, saj spodbuja krožno gospodarstvo, v katerem je odpadek za en proces surovina za drugi.

Poleg tega kompost izboljša strukturo tal, spodbuja zdravje in rast rastlin ter pomaga ohranjati vodo, kar zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih in pesticidih ter tako podpira biotsko raznovrstnost. Vključitev kompostiranja v naše vsakdanje navade je korak k večji samooskrbi, manjši odvisnosti od industrijskih sistemov in krepitvi lokalnih ekosistemov. S tem ne prispevamo samo k ohranjanju naravnih virov, ampak tudi k vzgoji zavednih generacij, ki bodo spoštovale naravne cikle življenja in smrti v naravi.

Vir:

www.pennlive.com

 

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

Biotska raznovrstnost na kmetiji: koraki za ohranjanje in spodbujanje ekosistemskih storitev

/in /by

Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za zdravo delovanje ekosistemov in trajnostno kmetijstvo. Kmetijske površine imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in spodbujanju biotske raznovrstnosti, saj lahko s pravilnimi pristopi kmetijske dejavnosti postanejo življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste.

V poročilu OZN iz leta 2019 so znanstveniki opozorili, da od skupno približno osmih milijonov vrst živih bitij kar milijonu vrst grozi izumrtje, številnim že v naslednjih nekaj desetletjih.

V tem članku bomo raziskali korake, ki jih lahko kmetje sprejmejo za povečanje biotske raznovrstnosti na svojih kmetijah ter kako s tem spodbujajo ekosistemske storitve.

1. Biotska raznovrstnost in razumevanje ekosistemskih storitev

Biotska raznovrstnost je tradicionalno opredeljena kot raznolikost življenja na Zemlji v vseh oblikah. Zajema veliko število vrst, njihove genske različice in medsebojne interakcije v kompleksnih ekosistemih. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za stabilnost ekosistemov, saj omogoča vzdrževanje prehranjevalnih verig, kroženje hranil in opraševanje rastlin.

Ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja biotska raznovrstnost, so koristi, ki jih ljudje dobivamo iz narave. Med te storitve spadajo: zagotavljanje hrane, čiste vode, zraka, surovin ter številne druge, ki so ključne za naše preživetje in dobrobit. Biotska raznovrstnost je temelj za delovanje teh storitev.

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

2. Ohranjanje naravnih habitatov

Naravni habitat igra ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Habitat pomeni življenjsko okolje rastlin in živali, kjer lahko živijo in se razmnožujejo. Kmetje lahko ohranjajo naravne habitate s preprostimi koraki. Le-ti so: uporaba nestrupenih izdelkov za čiščenje, saditev avtohtonih vrst dreves, grmovnic in rož ter vzpostavljanje varovanih območij za ohranjanje naravnih habitatov.

Ohranjanje naravnih habitatov na kmetiji lahko vključuje tudi ustvarjanje vodnih virov, kot so ribniki in mokrišča, ki so pomembni za vodne ekosisteme. S preprečevanjem izsuševanja mokrišč ter vzdrževanjem ustrezne vegetacije lahko kmetje zagotovijo življenjski prostor za živalske vrste, kot so ptice, dvoživke in vodne žuželke.

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

3. Ustvarjanje ekosistemskih koridorjev

Ekosistemski koridorji so povezave med različnimi habitati, ki omogočajo migracijo rastlinskih in živalskih vrst. Ti koridorji so pomembni za zagotavljanje genetskega pretoka med populacijami in za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kmetje lahko ustvarjajo ekosistemske koridorje z zasaditvijo žive meje, vzpostavitvijo povezovalnih pasov med habitati in zagotavljanjem prostora za premikanje divjih živali.

Primer ekosistemskih koridorjev na kmetiji je gozdni pas, ki povezuje dve gozdni območji. Ta pas omogoča živalim, kot so jeleni, srnjad in druge divje vrste, prehod med gozdnimi habitati, ne da bi se morale izpostavljati nevarnostim, kot so ceste ali obdelovalne površine.

Ekosistemski koridorji zagotavljajo prostor za selitve, iskanje hrane, razmnoževanje in s tem ohranjajo vitalnost populacij.

4. Uporaba agro-ekoloških praks

Agro-ekološke prakse so pristopi kmetovanja, ki temeljijo na vzajemnem delovanju med kmetijskimi dejavnostmi in ekosistemi. Te prakse poudarjajo uporabo naravnih virov in procesov za doseganje trajnostnega kmetovanja.

Kmetje lahko uporabljajo agro-ekološke prakse, kot so kmetovanje brez obdelave tal, raznoliko kolobarjenje in sajenje pokrovnih rastlin.

  • Kmetovanje brez obdelave tal je pristop, pri katerem se tla ne obračajo in se s tem zmanjšuje erozija ter izguba rodovitnosti tal.
  • Raznoliko kolobarjenje pomeni menjavanje različnih vrst pridelkov na isti površini. To spodbuja zdravje tal, zmanjšuje škodljivce ter povečuje biotsko raznovrstnost na kmetijskih površinah.
  • Sajenje pokrovnih rastlin pa omogoča prekrivanje tal, zmanjšuje erozijo, izboljšuje strukturo tal ter zagotavlja življenjski prostor za živalske vrste, kot so koristni insekti.

Zmanjšanje uporabe pesticidov in umetnih gnojil je pomemben korak pri povečevanju biotske raznovrstnosti na kmetiji.

Namesto tega se lahko uporabljajo alternativni pristopi za obvladovanje škodljivcev, kot so naravni sovražniki škodljivcev in tehnike integrirane pridelave. Uporaba organskih gnojil in kompostiranje lahko nadomesti umetna gnojila ter prispeva k izboljšanju strukture in plodnosti tal.

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji je ključnega pomena za ohranjanje zdravih ekosistemov in trajnostno kmetovanje. Kmetje lahko s preprostimi koraki, kot so ohranjanje naravnih habitatov, ustvarjanje ekosistemskih koridorjev, uporaba agro-ekoloških praks ter zmanjšanje uporabe pesticidov in umetnih gnojil, prispevajo k povečanju biotske raznovrstnosti na svojih kmetijah. S tem pa bodo hkrati spodbujali tudi ekosistemske storitve, ki so ključnega pomena za dolgoročno trajnost kmetijske dejavnosti.

 

S tem člankom želimo kmetom ponuditi praktične nasvete in ideje za ohranjanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti na njihovih kmetijah. Kot take imajo pozitiven vpliv na okolje in prinašajo številne koristi tako za kmete kot tudi za celotno družbo.

Povečanje biotske raznovrstnosti na kmetiji - Gorenc.si

 

Vir:
www.agriculture.ec.europa.eu
www.un.org

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

Vzreja čebel za začetnike

/in /by

Če vas mika ideja o lastnem čebelarstvu, ste na pravem mestu. Razložili vam bomo osnove čebelarjenja za začetnike, ne glede na to, ali ste mestni čebelar, ljubiteljski kmet ali vrtičkar, ki želi pridelovati med in druge čebelje izdelke. Vzreja čebel je sicer preprosta, vendar je pomembno razumeti delovanje teh nadvse koristnih malih bitij.

Čebele so krilate žuželke, ki so tesno povezane z osami in mravljami. So nepogrešljive pri opraševanju in najbolj znana vrstah čebel, kot je medonosna čebela, tudi proizvaja med. Čebele spadajo v skupino žuželk, imenovano Apoidea.

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

A kaj pravimo o naši kranjski sivki?

Kranjska sivka, tudi kranjska čebela, znanstveno poimenovana Apis mellifera carnica, je podvrsta medonosne čebele, ki izvira z območja celotnega Balkanskega polotoka, vendar se za njeno domovino priznava slovenska Gorenjska. Kranjska sivka je razširjena tudi na Koroškem in Štajerskem (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji ter je umetno naseljena še v Nemčiji ter ponekod drugod. Je druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu in se pogosto uporablja v čebelarstvu.

Preden se lotite čebelarske pustolovščine, je treba upoštevati nekatere dejavnike. Zato se, preden začnete z čebelarjenjem,  prepričajte in razmislite, ali je vzreja čebel za vas primerna dejavnost.

Branje strokovnega gradiva – vse o čebelah in vzreja čebel

Na trgu je na voljo veliko literature o čebelarjenju. Branje knjig o teh sladkih žuželkah vam lahko pomaga pri uspešnem začetku čebelarjenja. Preberite čim več, da boste ob prihodu čebel pripravljeni na delo in boste razumeli, kako čebelariti.

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

Spoznajte, kako čebele izdelujejo med

Preden se lotite naročanja potrebščin, je pomembno razumeti, kako deluje panj in kaj počnejo čebele. Čebele v naravi gradijo gnezda, letijo na cvetove in nabirajo nektar. Ta nektar nato prinesejo nazaj v panj in ga deponirajo v satje, kjer počasi postane med.

Povežite se z lokalnimi čebelarskimi zvezami

Nekatere podrobnosti v čebelarstvu so lahko specifične za vaše lokalno območje. Uspešno čebelarjenje pogosto temelji na močnih lokalnih virih: na primer, na osebi, ki lahko pride preverit vaš panj ali vam po potrebi pomaga najti matico. Poiščite lokalno čebelarsko zvezo in se udeležujte predavanj, izobraževanj in sestankov. Nekatera združenja ponujajo tudi mentorstvo, ki je lahko v prvi sezoni neprecenljivo. Na spletnem mestu Čebelarske zveze Slovenije je na voljo precej informacij, uporabite lahko celo “interaktivnega svetovalca“.

Naučite se postaviti čebelnjak

Za vzrejo čebel potrebujete čebelnjak. Čebele v naravi gradijo svoje panje, najpogosteje v votlem drevesnem deblu ali drugem zaščitenem prostoru. Kot čebelar boste svojim čebelam morali zagotoviti umetni panj, ki bo omogočal lažje vzdrževanje čebelje družine in pridelavo medu.

Najbolj pogosto uporabljani panji so Langstrothovi panji in panji z zgornjimi letvicami.

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

Spoznajte čebelarska opravila

Katere so naloge čebelarja? Kot vrtnarjenje tudi čebelarska opravila razdelimo glede na letni čas. Najboljši čas za postavitev panja je spomladi, ko lahko čebelja družina gradi panj, matica izleže zalego (mlade čebele), družina se poveča in skladišči med, preden nastopi zima.

Zberite čebelarske potrebščine

Kaj potrebujete za začetek čebelarjenja? Spoznajte bistvene potrebščine in kaj lahko na začetku izpustite. Začnite z manjšimi količinami, da jih lahko prilagajate, če si kasneje premislite. Nekatere potrebščine je bolje kupiti osebno, druge pa lahko naročite preko spleta.

Naročite svoje medonosne čebele in jih vzrejajte

Ko ste zbrali potrebščine in pridobili veliko čebelarskega znanja, je čas, da naročite čebele! Običajno boste naročili tako imenovane “paketne čebele” in matico ali “matično družino“. Med obema je matična družina bolj uveljavljena skupina čebel z matico, ki je že začela zalegati.

Gorenc.si - Vzreja čebel za začetnike

 

Začetek čebelarjenja je pustolovščina, ki zahteva čas, zavzetost, potrpljenje in voljo do učenja. Čebelarjenje je lahko tudi zelo nagrajujoče, saj se vaša čebelja družina razvija in raste, vaša pridelava medu pa se povečuje. Pomaga pri ohranjanju okolja in opraševanju, poleg tega pa vam lahko prinese tudi nekaj dodatnih prihodkov s prodajo medu, voska in drugih čebeljih izdelkov.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je čebelarstvo veliko več kot le proizvodnja medu. Ko se boste potopili v ta svet, boste spoznali čudovito skrivnostno življenje teh malih bitij, kar vas lahko popelje do novih stopenj razumevanja narave in njene zapletene dinamike.

Ko enkrat začnete čebelarsko popotovanje, se nikoli ne prenehate učiti. Novosti v čebelarstvu se neprestano nadgrajujejo, znanost pa stalno odkriva nove podrobnosti o življenju in navadah čebel. Naj bo vaša radovednost vodilo, veselite se vseh uspehov in izzivov na vaši poti do uspešnega čebelarja. S čebelarjenjem ne obogatite le svojega življenja, ampak tudi prispevate k bolj zdravemu in cvetočemu planetu. Na koncu je morda najbolj čudovit del čebelarstva ravno ta: v majhnem, brenčečem panju se skriva velika modrost o sožitju in ravnovesju v naravi. Srečno čebelarjenje!

 

 

Vir:

www.thespruce.com
www.czs.si

Članek EU nagrade

EU nagrade ekološkim pridelovalcem

/in /by

Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, sprejet marca 2021, temelji na pristopu, da je za spodbujanje ekološke pridelave treba povečati povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih. Za to je med drugim potrebna večja ozaveščenost javnosti o značilnostih in prednostih ekološke pridelave.

V ta namen akcijski načrt vključuje uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.

Evropska komisija se je odločila, da bo do leta 2030 ekološkemu kmetovanju namenjenih 25 % kmetijskih zemljišč v EU in da se bo znatno povečala ekološka akvakultura.

Članek EU nagrade

O ekoloških nagradah EU

Povečanje ekološke pridelave bistveno prispeva k zmanjšanju uporabe kemičnih gnojil, pesticidov in protimikrobnih sredstev. Obenem pozitivno vpliva na podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost in dobro počutje živali. Zato je bila ekološka pridelava opredeljena kot ključna pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije “od vil do vilic” in strategije o biotski raznovrstnosti. Komisija je opredelila cilj, da bo do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč v EU namenjenih ekološkemu kmetovanju in da se bo znatno povečalo ekološko ribogojstvo.

V podporo temu cilju je Komisija marca 2021 sprejela akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, vključno z uvedbo letnih nagrad za priznanje odličnosti v ekološki vrednostni verigi.
Te nagrade bodo drugič podeljene v letu 2023.

Članek EU nagrade

Kategorije in nagrade

Sistem ekoloških priznanj EU obsega 7 kategorij in 8 posameznih priznanj. Priznanja se podeli različnim akterjem v ekološki vrednostni verigi, ki so razvili odličen, inovativen, trajnosten in navdihujoč projekt z resnično dodano vrednostjo za ekološko pridelavo in porabo.

Kategorija 1:

Najboljši ekološki kmet (ženska) in najboljši ekološki kmet (moški)
Cilj te nagrade je nagraditi kmeta (eno žensko in enega moškega). Nagrado organizirata COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Kategorija 2:

Najboljša ekološka regija
Cilj te nagrade je nagraditi regijo. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 3:

Najboljše ekološko mesto
Cilj te nagrade je nagraditi mesto. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Članek EU nagrade

Kategorija 4:

Najboljše ekološke bio-okrožje
Namen te nagrade je nagraditi “bio-okrožje”. Nagrado organizira Evropski odbor regij.

Kategorija 5:

Najboljše MSP za predelavo ekološke hrane
Namen te nagrade je nagraditi mala in srednje velika podjetja (MSP), ki predelujejo ekološke proizvode. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 6:

Najboljši prodajalec ekoloških živil na drobno
Namen te nagrade je nagraditi maloprodajno živilsko podjetje iz MSP, ki prodaja ekološke izdelke. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Kategorija 7:

Najboljša ekološka restavracija/prehranska storitev
Namen te nagrade je nagraditi restavracijo/prehransko storitev MSP (samostojno ali v sklopu hotela) in/ali prehransko storitev (gostinski obrat ali menza), ki v svojem jedilniku predlaga ekološko certificirane reference. Nagrado organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Članek EU nagrade

Slovesna podelitev nagrad za leto 2022 je bila organizirana na ekološki dan EU 23. septembra 2022. Zmagovalci so bili povabljeni na dogodek v Bruselj, kjer so prevzeli nagrade. Na tem dogodku so sodelovali predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe.

Zmagovalci so s primeri najboljših praks lahko širši javnosti predstavili svoje projekte.

Zmagovalce posameznih kategorij si lahko ogledate v video posnetku >>> YouTube video

Nagrado za najboljšega ekološkega kmeta je dobil David Pejić iz Eko imanje ZRNO, Hrvaška.

David Pejić pravi: “Na Zrnu združujemo najsodobnejše ekološke regenerativne prakse za pridelavo celovite ekološke hrane od kmetijske kulture do končnega izdelka.”

 

Vir:

agriculture.ec.europa.eu

Članek bioplin

Zeleni prehod – bioplin in njegova uporaba – sejem Agromek

/in /by

Na zadnjem sejmu Agromek so posebno pozornost namenili stojnicam, ki so predstavljale uporabo bioplina v kmetijski panogi. Razstavljavci in obiskovalci so na enem mestu našli informacije ter si izmenjali izkušnje z bioplinom. Osrednja tema je bila, kako optimalno izkoriščati bioplin kot zeleni vir energije.

Agromek je največji kmetijski sejem v Severni Evropi. Odvija se vsako drugo leto v centru MCH Messecenter Herning na Danskem. Sejem je pomembno stičišče kmetijske industrije, njenih dobaviteljev, strank in poslovnih partnerjev. Zadnji se je odvil med 29. novembrom in 2. decembrom 2022.

Članek bioplin

Kaj je bioplin?

Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja organskih snovi.

Bioplin je mešanica plinov, ki jo sestavljajo predvsem metan, ogljikov dioksid in vodikov sulfid, in ki nastaja iz surovin, kot so kmetijski odpadki, gnoj, komunalni odpadki, rastlinski material, odplake, zeleni odpadki, odpadne vode in živilski odpadki. Je obnovljiv vir energije.

Danska ima močan in edinstven položaj na področju razvoja bioplinskih naprav, o čemer so se lahko tako danski kot tuji obiskovalci poučili na kmetijskem sejmu Agromek 2022.

“Danska je pionirka na področju bioplina, zlasti večjih bioplinskih naprav. Bioplin je pomemben element v zelenem prehodu ter ima pomembno in relevantno vlogo pri oskrbi z energijo v prihodnosti,” pravi direktor podjetja Agromek Claus Hermansen. Poudarja, da je bioplin resnično zeleni vir, ki temelji na odpadkih v obliki ostankov pri vsakodnevnih dejavnostih iz tovarn in kmetijstva.

Članek bioplin

Prednosti in pomanjkljivosti bioplina

Proizvodnja in uporaba bioplina imata tako kot vsi drugi viri energije svoje prednosti in slabosti. Pri analizi, ali naj investirate v bioplinarno, morate skrbno upoštevati te praktične vidike.

Med najbolj priljubljenimi prednostmi bioplina lahko omenimo:

1. Je obnovljiv in čist vir energije, ki temelji na ogljično nevtralnem procesu. Kar pomeni, da se pri uporabi bioplina v ozračje ne sproščajo nove količine ogljika.
2. Pomaga preusmeriti odpadno hrano z odlagališč, kar pozitivno vpliva na okolje in gospodarstvo.
3. Zmanjšuje onesnaževanje tal in vode zaradi živalskega gnoja in človeških iztrebkov, s čimer ohranja zdravo in varno okolje za številne skupnosti po vsem svetu.
4. Zmanjšuje količino CH4 (metana), izpuščenega v ozračje, s čimer preprečuje podnebne spremembe z možnim takojšnjim vplivom na okolje.

Med slabosti uporabe bioplina kot vira energije pa lahko štejemo le slednje:

 Proizvodnja bioplina je odvisna od biološkega procesa, zato je ni mogoče popolnoma nadzorovati.

Članek bioplin

Biogoriva in ekologija

Bioplin je znan kot okolju prijazen vir energije, saj hkrati blaži dva glavna okoljska problema:

1. Zaradi globalne epidemije odpadkov se vsak dan sproščajo nevarne količine metana.
2. Pri zadovoljevanju svetovnih potreb po energiji se zanašamo na energijo iz fosilnih goriv.

Postopek proizvodnje bioplina izkorišča težnjo narave po recikliranju snovi v produktivne vire za pretvorbo organskih odpadkov v energijo. Pri proizvodnji bioplina se predelujejo odpadne snovi, ki bi sicer onesnažile odlagališča, preprečuje se uporaba strupenih kemikalij v čistilnih napravah, z obdelavo odpadkov na kraju samem pa se prihranijo denar, energija in material.

Poleg tega pri uporabi bioplina za pridobivanje energije ni potrebno pridobivanje fosilnih goriv. Namesto tega bioplin prevzame problematičen plin in ga pretvori. Natančneje, metan, ki je prisoten v razkrajajočih se odpadkih, se pretvori v ogljikov dioksid. Metan ima približno 20- do 30-krat večjo sposobnost zadrževanja toplote kot ogljikov dioksid.

Preprosto povedano – ko se gnijoči hlebec kruha pretvori v bioplin, je njegov vpliv na okolje približno desetkrat manjši, kot če bi ga pustili gniti na odlagališču!

Članek bioplin

Zanimivi primeri uporabe bioplina

Bioplin se lahko proizvaja iz različnih vrst organskih snovi, zato obstaja več vrst modelov za bioplinske digestije. Nekateri industrijski sistemi so zasnovani za obdelavo naslednjih: komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode, trdnih komunalnih odpadkov in kmetijskih odpadkov.

Sistemi manjšega obsega se običajno uporabljajo za predelavo živalskih odpadkov. Novejši sistemi manjših velikosti pa so namenjeni predelavi živilskih odpadkov. Nastali bioplin se lahko uporabi za proizvodnjo plina, električne energije, toplote in pogonskih goriv.

Na Švedskem na stotine avtomobilov in avtobusov uporablja prečiščeni bioplin. Ta tam nastaja predvsem v čistilnih napravah za odpadne vode in na odlagališčih odpadkov.

Drugi primer raznolike uporabe bioplina je obrat First Milk. Eden največjih proizvajalcev sira v Veliki Britaniji gradi obrat za anaerobno digestijo, ki predeluje mlečne ostanke in jih pretvarja v biometan za plinsko omrežje.

Na sejmu Agromek razstavljavci zato pozitivno zrejo v prihodnost.

“Potencial bioloških virov še ni v celoti izkoriščen. S svojo tehnologijo, strokovnim znanjem in izkušnjami želimo potencialnim strankam in partnerjem pomagati izkoristiti ta potencial pri zagotavljanju zelenega prehoda prihodnosti,” pravi Karsten Hjorth.

 

Vir:

www.agromek.com

Vzgajanje vrtnin iz semen – poznamo prednosti?

/in /by

Vzgajate vrtnine iz semen, ki ste jih sami vzgojili in nabrali?

Če to počnemo, ohranjamo sorte, ki so nam še posebno všeč in jih morda ni možno kupiti.

Kaj nam vzgajanje rastlin iz semen še prinese?

Obenem prihranimo denar za seme in zagotavljamo boljšo prilagodljivost vrtnine.

Seme vedno pridobivamo samo iz zdravih in močnih rastlin, in sicer iz popolnoma zrelih plodov.

Katere so prednosti vzgoje iz semen? Kaj pa razlike med hibridi in avtohtonimi sortami?

Marsikdo je svoje življenje preusmeril v bolj trajnosten, ekološki in zdrav življenjski slog. Takrat se običajno najprej začne nagibati k širjenju svojega vrta, najemu njive ali sadovnjaka.

Ob tem se seveda vloži kar nekaj časa in truda za razumevanje avtohtonih in hibridnih sort.

Pri kulturnih, gojenih rastlinah je prvo križanje opravila kar narava sama. Človek je le odbiral in poskrbel, da so rastline semenile. S časom so ugotovili, da v določeni kombinaciji dveh staršev – potomec presega lastnosti staršev!

Tako žlahtnitelji preizkušajo številne kombinacije starševskih sort in od mnogih se ena izkaže za izjemno – ta je hibrid. Dobi svoje ime in oznako F1, kar pomeni, da gre za prvo generacijo križanca.

Pri hibridu poznamo oba starša, pri sorti pa samo materinsko rastlino

Hibridi F1 (križanci) so potomci prve generacije, nastale s križanjem dveh različnih sort iste vrste. Namen križanja je, pridobiti novo sorto z izboljšanimi lastnostmi.

Te so:

– večji pridelek,
– večji in bolj izenačeni plodovi,
– bolj izenačeno in enakomernejše dozorevanje,
– obstojnost na policah,
– neobčutljivost na transport,
– dobro skladiščenje,
– intenzivnejša barva plodov ali cvetov,
– večja odpornost proti boleznim.

Seme križancev zaradi zakonitosti dedovanja ne da nove generacije z enakimi lastnostmi, zato shranjevanje semena hibridov ni smiselno.

Ste vedeli, da je hibridnih večina sort bučk, kumar, cvetače in kar nekaj drugih vrtnin?

Pomembno je tudi, kako in kje je seme vzgojeno in od kod izvira. Kako so se semena razvijala skozi leta, različne velikosti semen, informacije o redkih sortah in neskončne možnosti gojenja, ki so na voljo.

Začnimo s tem, zakaj je smiselno začeti z lastnimi semeni, namesto da kupujemo rastline. Ali ni s tem preveč dela?

Če še nikoli niste gojili hibridnih sort, je smiselno, da za začetek kupite semena. Postopek od semena do ploda vam bo zagotovo spremenil pogled na pridelovanje poljščin.

Zakaj gojiti iz semen?

Začetek pridelave semen je odličen način za začetek rastne sezone. Poleg tega je vzgajanje rastlin stroškovno učinkovitejše, zlasti če je vaš cilj množična pridelava. Ena lončnica iz drevesnice vas bo zagotovo stala več kot celoten paket več deset ali celo sto semen. Ena rastlina v primerjavi z 50-200 semeni? To je ključno vprašanje! Kaj pa trajnostno razmišljanje?

Tudi če nam vzgoja rastlin oz. vrtnin iz semen ne uspe v prvem poskusu, so stroški semen (tudi drugič ali tretjič) bistveno nižji, kot nakup več rastlin v lončkih v drevesnici.

Najbolj zanimivo pri vzgoji rastlin iz semen je na tisoče sort, med katerimi lahko izbiramo. To so edinstvene sorte, ki jih v lokalni drevesnici ali kmetijski trgovini ne bi našli kot sadiko. Na vrtu nam lahko uspe buča Tromboncino, ki jo kot sadiko ne bi dobili.

Hrano lahko pridelujemo tudi zaradi izkušnje in povezovanja z naravo in ne le zaradi pridelka.

Izkušnjo preizkušanja novih sort, spoznavanja zelenjave, ki je ne bi poznali, če je ne bi gojili zase. Občutek, ko gojiš nekaj novega, kar prvič vzgojiš iz semena, je nekaj izjemnega. Kot da se odpira popolnoma novo poglavje. Občutki so podobni tistim, ki so prevevali prve poljedelske družbe.

Kako se lotimo pridelave lastnih semen?

Začetek pridelave semen ni nujno strašen podvig, obstaja pa nekaj zakonitosti, ki se jih je dobro držati.

Gojenje iz semen nam omogoča, da si zagotovimo prednost pred rastno sezono, da gojimo bolj nenavadne sorte in da za svoj denar dobimo več rastlin.

Kako vzgajati seme v zaprtih prostorih

Semena lahko vzgajamo v zaprtih prostorih, kar ima številne prednosti, zlasti če nameravamo intenzivno gojiti in izvajati zaporedno sajenje.
Vzgajanje semen je možno tudi v rastlinjaku ali v zaprtih prostorih, s stojali in rastnimi lučmi.

Ni pravilnega ali napačnega načina za vzgajanje in sajenje semen. To je zgolj nekaj priporočil za začetnike.

Ste že razmišljali, kako bi se sami tega lotili?

 

Vir:
www.hobbyfarms.com

Vlagajmo v naš planet – svetovni dan Zemlje!

/in /by

Svetovni dan Zemlje, ki ga že več kot pol stoletja obeležujemo 22. aprila, je letos potekal s pobudo, da moramo investirati v naš planet. Svetovni dan Zemlje v svojem sporočilu nagovarja vsakega izmed nas. »To je trenutek, ko lahko spremenimo vse. Zdaj je čas za neustavljiv pogum. Skupaj moramo vlagati v naš planet. Kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost«.

Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost ter da obnovimo naravo in zgradimo zdrav planet za naše otroke. Veliko je področij in aktivnosti, v katerih se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet.

Lokalno, strateški načrt in druge aktivnosti

Lokalna hrana oziroma samooskrba na področju prehrane sta izjemnega pomena za Slovenijo. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta tudi ena od prioritet bodoče skupne kmetijske politike EU 2023 – 2027 (SKP). V novem strateškem načrtu SKP je prioriteta prav krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema. Rešitve prihodnje kmetijske politike gredo v smer odpornega, konkurenčnega, ekonomsko zanimivega in okoljsko vzdržnega kmetijstva ter podeželja, privlačnega za življenje.

Bolj kot kadarkoli doslej pa je strateški načrt 2023–2027 usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Z znanjem, inovacijami in vlaganji bomo podprli zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvaja tudi aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, katere podlaga je strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Vlada RS je imenovala tudi delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo vodi MKGP.

Pozornost namenjamo tudi doniranju presežkov hrane, med drugim tudi z vsakoletnim javnim razpisom za sofinanciranje tehnične opreme posrednikom donirane hrane. Prav tako nova SKP skozi ukrepe naslavlja zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane.

Na področju gozdarstva oziroma gozdov je trajnostno in večnamensko gospodarjenje prepoznano tudi v evropski Strategiji za gozdove, kar zagotavlja tako ekonomsko, okoljsko in socialno ter tudi izobraževalno funkcijo gozdov.

Slovenske čebele

Slovenija pa je posebej aktivna še na enem področju, ki je izjemno povezano s trajnostnim razvojem – to je področje čebel in ostalih opraševalcev. Strateški pomen čebelarstva izhaja iz: izjemne vloge čebel kot opraševalcev (v povezavi z divjimi vrstami opraševalcev); skrbi za ekološko uravnotežen razvoj in ohranjanje ekosistemov ter ohranjanja biotske pestrosti; zmerne in usmerjene rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in zdravil, ki ne vplivajo na kopičenje razgradnih produktov v okolju; izboljšanja ekonomskega pomena čebelarjenja ter trženja produktov čebelarjenja in izmenjave znanja na tem področju; nadaljevanja tradicije in kulturnih posebnosti, ki so povezane z ohranjanjem čebelarstva.

Slovenija je tudi izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu in za katero je v Sloveniji zagotovljeno posebno varstvo. Vsega navedenega se Slovenija zelo zaveda, zato smo bili tudi  pobudniki razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) in celotnega sveta praznujemo od leta 2018. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.

20. maja bo Slovenija in z njo ves svet petič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je glavna tema letošnje obeležitve mladi in čebelarstvo. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pa je 26. marca po Sloveniji prvič potekal tudi dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin. Cilj projekta, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Sloveniji in po svetu posaditi čim več medovitih rastlin.

Kakšna so slovenska kmetijska tla?

Izjemnega pomena za sektor kmetijstva pa so tudi kmetijska tla. Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Evropska komisija je 17. novembra lani objavila Strategijo EU za tla za 2030 – izkoriščanje prednosti zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Strategija gradi na več ciljih evropskega zelenega dogovora in daje vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju.

Kaj lahko stori vsak od nas?

 

Pogozdovanje

Pogozdovanje je eden najpomembnejših in najbolj dostopnih načinov, kako lahko ljudje prispevajo k reševanju izzivov podnebnih sprememb. Pogozdovanje lahko stabilizira zemljišča pred erozijo ali naravnimi nesrečami, izboljša zdravje tal in napajanje podtalnice, spodbuja avtohtono in endemično favno ter zagotavlja gospodarski razvoj bližnjih skupnosti.

Pomagajte zaščititi opraševalce pred nevarnimi pesticidi

Opraševalci so ključnega pomena za globalno proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Brez opraševalcev bi številna živila, od katerih smo odvisni, postala redka, kar bi ogrozilo življenje na našem planetu. Poročila čebelarjev in znanstvene raziskave ocenjujejo dramatičen upad populacij čebel po vsem svetu. Nedavna študija je pokazala, da se je v zadnjih treh desetletjih biomasa letečih žuželk zmanjšala za 76 %.

Zasadite vrt za opraševalce

S sajenjem avtohtonih rastlin v okolici svojega doma pomagajte živalim. S tem pomagate žuželkam in pticam zagotoviti hrano, zavetje in ustrezen habitat za razmnoževanje.

Izračunajte odtis hrane

Odtis hrane lahko izračunate na več načinov. Ne glede na to, kateri način izberete, vam lahko kalkulatorji za izračun prehranskega odtisa pomagajo razumeti, kako močno vaša izbira hrane vpliva na planet.

Ekološki vrt kot učilnica za otroke

Vse, kar moramo naučiti naslednje generacije, jih lahko naučimo na vrtu. Vrt za mlade je učilnica, ki se nenehno spreminja in omogoča spoznavanje, da je naš svet sestavljen iz zapletene mreže odnosov, in otroke uči, zakaj bi morali skrbeti za naše rastline, drug drugega in naš svet.

Regenerativno kmetovanje kmete spreminja v okoljske in družbene junake

Regenerativno kmetijstvo izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh. To ne prispeva le k povečanju raznolikosti in zdravja talnih organizmov, temveč povečuje biotsko raznovrstnost nad površjem tal in pod njim, hkrati pa povečuje sposobnost zadrževanja vode in vezave ogljika v večjih globinah, s čimer se zmanjšujejo podnebju škodljive ravni CO2 v ozračju in izboljšuje struktura tal, da se prepreči civilizacijsko nevarna izguba tal, ki jo povzroča človek.

 

 

Vir članka:
Gov.si