Prispevki

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal

Mikroorganizmi – tako pomembni, a nevidni! Pod našimi nogami in skrito očem se v tleh ves čas dogaja neslišna preobrazba. Milijarde mikroorganizmov, od bakterij do gliv, neumorno orje, preoblikuje in obnavlja tla, s čimer igra ključno vlogo v ekosistemih našega planeta.

Ti nevidni gradniki so temelj plodnih tal in zdravih pridelkov, saj svoje življenje posvetijo pretvarjanju neuporabnih organskih snovi v esencialna hranila za rastline. Razumevanje in podpora teh mikroskopskih organizmov lahko korenito spremeni naše pristope k trajnostnemu kmetovanju.

V nadaljevanju se poglobimo v dinamični ekosistem tal, ki je dom raznolikih mikroorganizmov, vključno z bakterijami, glivami in protozoji. Ti mikrobi so nepogrešljivi pri vzdrževanju zdravja in plodnosti tal, saj prav mikroorganizmi omogočajo ali pospešujejo biokemične procese za kroženje hranil. Raznolikost tal po svetu zagotavlja, da vsak tip tal podpira svojo edinstveno mikrobno biotsko raznovrstnost, kar prispeva k različnim funkcionalnostim tal v globalnem ekosistemu.

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Ključne funkcije mikroorganizmov v tleh

  1. Izboljšanje prehrane rastlin: Mikroorganizmi so ključni za dostopnost in pretvorbo hranil, kot so dušik, fosfor in železo, v oblike, ki so dostopne rastlinam. Razgrajujejo organske snovi in sproščajo fosfor, fiksirajo atmosferski dušik in pretvarjajo železo v oblike, primerne za absorpcijo rastlin.
  2. Proizvodnja fitohormonov: Nekateri mikrobi proizvajajo fitohormone, ki spodbujajo rast in razvoj rastlin, vključno s korenskim sistemom.
  3. Bio nadzor: Mikroorganizmi lahko zmanjšajo populacije patogenov v tleh z mehanizmi, kot so izločanje antibiotikov ali antagonistični učinki, kar preprečuje bolezni rastlin.
  4. Izboljšanje strukture tal: Mikrobi prispevajo k oblikovanju agregatov v tleh, kar izboljšuje strukturo, zadrževanje vlage in prezračevanje.

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Učinki mikroorganizmov na rastline in tla

Mikroorganizmi izboljšujejo prehrano rastlin, povečujejo bio-razpoložljivost fosforja in omogočajo rastlinam dostop do železa preko sideroforov. Prav tako proizvajajo encime, ki zavirajo sintezo stresnega etilena, in fitohormone, ki spodbujajo rast rastlinskih tkiv. Sposobnost mikroorganizmov za zatiranje fitopatogenov preko biološkega nadzora ostaja ključno raziskovalno področje, ki obeta nadaljnje izboljšave v kmetijskih praksah.

Spodbujanje biološke raznovrstnosti mikroorganizmov je temeljnega pomena za trajnostno kmetovanje, saj omogoča ustvarjanje bolj zdravega okolja za rast rastlin in izboljšanje kakovosti tal. Zmanjšuje tudi odvisnost od kemičnih gnojil in pesticidov, kar prispeva k bolj zdravemu in produktivnemu kmetijskemu sistemu.

Mikroorganizmi in pomen zdravih tal

Zdrava tla so temelj za produktivno kmetijstvo in ekosistemske storitve, kot so regulacija vode in kroženje hranil. Mikroorganizmi v tleh, kot so bakterije, glive in protozoji, igrajo ključno vlogo pri razgradnji organske snovi, kar izboljšuje strukturo tal in povečuje njihovo sposobnost zadrževanja vode in hranil. Zdrava tla podpirajo raznolike rastlinske skupnosti, kar pripomore k bolj odpornim kmetijskim sistemom proti boleznim in škodljivcem ter zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih.

Če želite izvedeti več, preberite članek >> Svetovni dan tal

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Pomen komposta

Kompost je ključen za izboljšanje plodnosti tal in podporo mikrobni biodiverziteti. Z dodajanjem komposta v tla se poveča delež organske snovi, kar spodbuja rast mikroorganizmov, ki so bistveni za kroženje hranil. Ti mikrobi pomagajo pretvarjati težko dostopna hranila v oblike, dostopne rastlinam, kar povečuje zdravje in produktivnost rastlin. Kompostiranje prav tako prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z odpadki, saj omogoča recikliranje kuhinjskih odpadkov in vrtnih ostankov v dragoceno gnojilo.

Če želite izvedeti več, preberite članek >> Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Mikroorganizmi in upravljanje v tleh

Učinkovito upravljanje mikroorganizmov v tleh predstavlja ključni del sodobnih kmetijskih praks. S sprejetjem metod, kot so kolobarjenje, uporaba pokrovnih rastlin in vključevanje organskih dodatkov, kot je kompost, kmetje podpirajo mikrobno raznolikost ter izboljšajo strukturo tal, zadrževanje vlage in hranil. Te prakse neposredno vplivajo na zdravje rastlin, zmanjšanje pojava bolezni in povečanje donosov, kar dokazuje, da je vlaganje v zdravje tal neposredna naložba v prihodnost kmetijske produktivnosti in trajnosti. Prilagoditev tehnik upravljanja tal tako predstavlja ne le ekološko odgovornost, temveč tudi ekonomsko modrost.

 

Vir: 

www.extension.psu.edu

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti in zanesljivejše rasti

V svetu kmetijstva, kjer je vsak korak v procesu obdelave tal ključnega pomena za uspeh pridelka, igrajo njivski valji nepogrešljivo vlogo. Med široko paleto orodij, ki kmetom pomagajo pri pripravi in vzdrževanju polj, se njivski valj Roler izpostavlja kot izjemno učinkovita rešitev za valjanje in utrjevanje njiv, travnikov in drugih terenov.

Kaj so njivski valji?

Njivski valji so kmetijska orodja, namenjena utrjevanju tal po setvi, kar pomaga pri ohranjanju vlage v tleh, izboljšuje stik semen s tlemi in s tem povečuje kaljivost. Uporabljajo se lahko tudi za zgladitev površine tal, kar olajša naslednje faze obdelave in skrbi za rastline.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Njivski valji nekoč in danes

Razvoj njivskih valjev skozi čas odraža napredek in inovacije v kmetijski tehnologiji. Prvi valji, ki so jih uporabljali kmetje, so bili preprosti lesenih valji, ki so jih vlekli konji ali voli. Ti zgodnji valji so bili učinkoviti pri zbijanju zemlje, vendar so imeli omejene zmogljivosti in niso omogočali dodatne obtežitve ali prilagajanja različnim tipom tal. Z razvojem mehanizacije in uvajanjem traktorjev v kmetijstvo so se pojavili tudi bolj napredni kovinski valji, ki so omogočali večjo natančnost in učinkovitost pri pripravi tal.

Današnji njivski valji, kot je Roler, so plod let raziskav in razvoja ter vključujejo napredne funkcije, kot so gibljivi priklopi in možnost dodatne obtežitve. Te inovacije omogočajo kmetom, da natančneje nadzorujejo pritisk valja na tla, kar je ključnega pomena za optimalno kaljivost semen in zadrževanje vlage. Poleg tega sodobni valji omogočajo hitrejše in bolj enakomerno valjanje večjih površin, kar povečuje produktivnost in zmanjšuje čas, potreben za pripravo tal.

Zanimivost, ki spremlja razvoj njivskih valjev, je tudi njihova vsestranskost. Poleg osnovne funkcije utrjevanja tal po setvi in izboljšanja stika semen s tlemi, se valji uporabljajo tudi za zgladitev površine tal po zimskem oranju, kar olajša dostop in delo s kmetijskimi stroji.

Razvoj njivskih valjev od preprostih lesenih orodij do visokotehnoloških kmetijskih strojev odraža nenehno prizadevanje za izboljšanje kmetijskih praks in povečanje produktivnosti. Njivski valj Roler je primer sodobne kmetijske opreme, ki združuje tradicijo in inovacijo.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Prednosti njivskega valja Roler

Njivski valj Roler je zasnovan tako, da zadovolji potrebe sodobnega kmetijstva. Njegove glavne prednosti vključujejo:

Vsestranskost uporabe: Roler je primeren za uporabo na različnih vrstah tal, od njiv do travnikov in pašnikov, ter je učinkovit pri valjanju širokega spektra kultur, vključno s pšenico, koruzo in travo.
Utrjevanje terena: Valj je nepogrešljiv pri utrjevanju različnih terenov, kar zagotavlja boljšo kaljivost posevkov in zadrževanje vlage na obdelanih površinah.
Dodatna obtežitev: Čep valja omogoča dodatno obtežitev s poljubnim polnilom, kot sta voda ali mivka, kar povečuje njegovo učinkovitost.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Tehnične specifikacije

Njivski valj Roler je na voljo v več velikostih, kar omogoča prilagoditev potrebam posamezne kmetije. Njegove ključne specifikacije vključujejo različne delovne širine od 200 cm do 290 cm in možnost dodatne obtežitve, ki zagotavlja optimalen pritisk na tla.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Gibljiv priklop za enakomerno pritiskanje

Eden od glavnih tehničnih dosežkov valja Roler je njegov gibljiv priklop, ki omogoča, da se valj samodejno prilagaja podlagi in nanjo enakomerno pritiska po celotni površini. To zagotavlja učinkovitejše utrjevanje tal in boljše pogoje za rast rastlin.

V svetu, kjer je vsak korak v procesu kmetovanja pomemben, je njivski valj Roler kot ključno orodje za kmete, ki iščejo zanesljivo rast in hitrejšo kaljivost svojih pridelkov. Z njegovo pomočjo lahko kmetje izboljšajo učinkovitost svojega dela na polju in zagotovijo, da bodo njihove rastline imele najboljše možne pogoje za uspeh.

 

Plug Planer: Večnamenski mojster za vsak teren

V svetu kmetijske mehanizacije, kjer inovacije ustvarjajo nove možnosti, je Plug Planer kot primer napredka, ki presega tradicionalno uporabo plugov. To večnamensko orodje, nekoč uporabljeno predvsem za pripravo tal za sajenje, zdaj izvaja številne funkcije! Od odstranjevanja snega do ravnanja različnih vrst terenov – kar dokazuje njegovo vsestranskost in učinkovitost.

O plugih

Plugi so imeli ključno vlogo v agrarni revoluciji, saj so kultivirali večje kmetijske površine in s tem korenito povečali donos. Prehod od prvinskih lesenih naprav do današnjih tehnološko dovršenih modelov je pomenil dramatično preobrazbo. Sodobne inovacije, kot so hidravlične nastavitve globine in uporaba izjemno odpornih materialov, so plugom omogočile, da se uspešno spopadajo z raznovrstnimi nalogami in tereni.

Plug - Gorenc.si

Plug skozi čas

Že stoletja so plugi stebri agrarne preobrazbe, ki so kmetijstvu omogočili ekspanzijo in večjo produktivnost. Zasnovani tisoče let nazaj, so ta orodja ohranila svojo osnovno, a učinkovito funkcijo: “lemež“, ki prebija zemljo za sajenje. Vendar pa je kasnejše obdobje prineslo revolucijo v materialih, oblikovanju in pogonskih metodah, ki so se razvijale z roko v roki s tehnološkim napredkom. Dandanes plugi presegajo svoj tradicionalni okvir in so postali ključni elementi v različnih panogah, kot so komunalne storitve in gradbeništvo. Vodilni primeri, kot je Plug Planer, se lahko pohvalijo z naprednimi funkcijami, ki podpirajo večopravilnost in izboljšano delovanje. Ta orodja so zdaj opremljena z nastavki za obvladovanje različnih terenov in snovi, od snega do skal in zemlje. Vrtljivi plugi, ki uporabnikom omogočajo prilagajanje smeri in kota oranja, predstavljajo prelomnico v evoluciji plugov. Ta napredek ne izboljšuje samo učinkovitosti pri premikanju zemlje ali odstranjevanju snega, ampak tudi zmanjšuje potreben fizični napor in čas za opravljanje dela. Dodatno, napredki v izbiri materialov, kot je uporaba manganovega jekla za lemeže, prispevajo k večji trpežnosti in manjši obrabi, kar podaljšuje uporabnost orodij. Plugi v sodobnem času simbolizirajo prilagodljivost in inovativni duh v kmetijski mehanizaciji. Z zmožnostjo prilagajanja številnim pogojem in potrebam ne izpolnjujejo le svoje osnovne naloge, temveč tudi razširjajo svoje delovanje na nove, inovativne načine, kar utrjuje njihov neizmeren pomen v današnji družbi.

Plug Planer v ospredju

Ni zgolj plug; plug Planer je vrhunec tehnoloških inovacij v kmetijski mehanizaciji. S svojim vrtljivim dizajnom in izmenljivim lemežem, izdelanim iz kakovostnega manganovega jekla, to orodje ni omejeno na enosmerno delovanje. Njegova prilagodljivost omogoča optimalno ravnanje terenov v vseh smereh.

Posebne značilnosti in prednosti

Zobata plošča za nastavitev kota je samo ena izmed izstopajočih značilnosti Pluga Planerja, ki uporabnikom omogoča precizno prilagajanje orodja. Ta značilnost, skupaj s prilagodljivimi smučmi, postavlja plug Planer pred konkurenco, saj zagotavlja natančnost in prilagodljivost, ki sta potrebni za različne projekte in terene.

Specifikacije

Plug Planer je na voljo v več različicah, odvisno od potreb uporabnika. Modeli se razlikujejo po širini in višini deske, priklopu, širini pod kotom ter teži, kar uporabnikom omogoča izbiro najbolj ustrezne opreme za njihove specifične potrebe.

Plug - Gorenc.si

Plug Planer ni samo simbol evolucije kmetijske mehanizacije. Je tudi dokaz, kako lahko tradicionalna orodja postanejo večfunkcionalni mojstri, ključni za širok spekter industrij. S svojo robustno zasnovo, prilagodljivostjo in večnamenskostjo, plug Planer ni zgolj nujna oprema za kmetovanje, temveč tudi za vsakogar, ki potrebuje zanesljivo orodje za upravljanje različnih vrst terenov, ne glede na sezono ali vrsto dela. V dobi, ko sta učinkovitost in prilagodljivost kritičnega pomena, plug Planer ostaja na čelu inovativnosti, kar dokazuje njegovo nepogrešljivost.

Vzgajanje vrtnin iz semen – poznamo prednosti?

Vzgajate vrtnine iz semen, ki ste jih sami vzgojili in nabrali?

Če to počnemo, ohranjamo sorte, ki so nam še posebno všeč in jih morda ni možno kupiti.

Kaj nam vzgajanje rastlin iz semen še prinese?

Obenem prihranimo denar za seme in zagotavljamo boljšo prilagodljivost vrtnine.

Seme vedno pridobivamo samo iz zdravih in močnih rastlin, in sicer iz popolnoma zrelih plodov.

Katere so prednosti vzgoje iz semen? Kaj pa razlike med hibridi in avtohtonimi sortami?

Marsikdo je svoje življenje preusmeril v bolj trajnosten, ekološki in zdrav življenjski slog. Takrat se običajno najprej začne nagibati k širjenju svojega vrta, najemu njive ali sadovnjaka.

Ob tem se seveda vloži kar nekaj časa in truda za razumevanje avtohtonih in hibridnih sort.

Pri kulturnih, gojenih rastlinah je prvo križanje opravila kar narava sama. Človek je le odbiral in poskrbel, da so rastline semenile. S časom so ugotovili, da v določeni kombinaciji dveh staršev – potomec presega lastnosti staršev!

Tako žlahtnitelji preizkušajo številne kombinacije starševskih sort in od mnogih se ena izkaže za izjemno – ta je hibrid. Dobi svoje ime in oznako F1, kar pomeni, da gre za prvo generacijo križanca.

Pri hibridu poznamo oba starša, pri sorti pa samo materinsko rastlino

Hibridi F1 (križanci) so potomci prve generacije, nastale s križanjem dveh različnih sort iste vrste. Namen križanja je, pridobiti novo sorto z izboljšanimi lastnostmi.

Te so:

– večji pridelek,
– večji in bolj izenačeni plodovi,
– bolj izenačeno in enakomernejše dozorevanje,
– obstojnost na policah,
– neobčutljivost na transport,
– dobro skladiščenje,
– intenzivnejša barva plodov ali cvetov,
– večja odpornost proti boleznim.

Seme križancev zaradi zakonitosti dedovanja ne da nove generacije z enakimi lastnostmi, zato shranjevanje semena hibridov ni smiselno.

Ste vedeli, da je hibridnih večina sort bučk, kumar, cvetače in kar nekaj drugih vrtnin?

Pomembno je tudi, kako in kje je seme vzgojeno in od kod izvira. Kako so se semena razvijala skozi leta, različne velikosti semen, informacije o redkih sortah in neskončne možnosti gojenja, ki so na voljo.

Začnimo s tem, zakaj je smiselno začeti z lastnimi semeni, namesto da kupujemo rastline. Ali ni s tem preveč dela?

Če še nikoli niste gojili hibridnih sort, je smiselno, da za začetek kupite semena. Postopek od semena do ploda vam bo zagotovo spremenil pogled na pridelovanje poljščin.

Zakaj gojiti iz semen?

Začetek pridelave semen je odličen način za začetek rastne sezone. Poleg tega je vzgajanje rastlin stroškovno učinkovitejše, zlasti če je vaš cilj množična pridelava. Ena lončnica iz drevesnice vas bo zagotovo stala več kot celoten paket več deset ali celo sto semen. Ena rastlina v primerjavi z 50-200 semeni? To je ključno vprašanje! Kaj pa trajnostno razmišljanje?

Tudi če nam vzgoja rastlin oz. vrtnin iz semen ne uspe v prvem poskusu, so stroški semen (tudi drugič ali tretjič) bistveno nižji, kot nakup več rastlin v lončkih v drevesnici.

Najbolj zanimivo pri vzgoji rastlin iz semen je na tisoče sort, med katerimi lahko izbiramo. To so edinstvene sorte, ki jih v lokalni drevesnici ali kmetijski trgovini ne bi našli kot sadiko. Na vrtu nam lahko uspe buča Tromboncino, ki jo kot sadiko ne bi dobili.

Hrano lahko pridelujemo tudi zaradi izkušnje in povezovanja z naravo in ne le zaradi pridelka.

Izkušnjo preizkušanja novih sort, spoznavanja zelenjave, ki je ne bi poznali, če je ne bi gojili zase. Občutek, ko gojiš nekaj novega, kar prvič vzgojiš iz semena, je nekaj izjemnega. Kot da se odpira popolnoma novo poglavje. Občutki so podobni tistim, ki so prevevali prve poljedelske družbe.

Kako se lotimo pridelave lastnih semen?

Začetek pridelave semen ni nujno strašen podvig, obstaja pa nekaj zakonitosti, ki se jih je dobro držati.

Gojenje iz semen nam omogoča, da si zagotovimo prednost pred rastno sezono, da gojimo bolj nenavadne sorte in da za svoj denar dobimo več rastlin.

Kako vzgajati seme v zaprtih prostorih

Semena lahko vzgajamo v zaprtih prostorih, kar ima številne prednosti, zlasti če nameravamo intenzivno gojiti in izvajati zaporedno sajenje.
Vzgajanje semen je možno tudi v rastlinjaku ali v zaprtih prostorih, s stojali in rastnimi lučmi.

Ni pravilnega ali napačnega načina za vzgajanje in sajenje semen. To je zgolj nekaj priporočil za začetnike.

Ste že razmišljali, kako bi se sami tega lotili?

 

Vir:
www.hobbyfarms.com

Sneg je lahko koristen za pridelek pšenice

Čeprav je sneg, ki pride z nizkimi temperaturami, lahko moteč za naše vsakodnevne dejavnosti, zelo koristi pridelavi ozimne pšenice.

Sneg in mraz sta pomembna za pridelavo pšenice: sneg zagotavlja vlago v tleh, nizke temperature pa odpravljajo bolezni in zagotovijo izolacijo.

Pri pridelavi ozimne pšenice sta sneg in nizke temperature, v številnih pogledih celo koristnejša od dežja!

Učinki nizkih temperatur in snega na pridelavo ozimne pšenice

Nizke temperature lahko uničijo številne škodljive žuželke in patogene

Ekstremno mrzla in zamrznjena tla zmanjšujejo stopnjo preživetja nekaterih škodljivih žuželk, kar ugodno vpliva na pridelke v rastni sezoni.

Če v zimskih mesecih ni mraza, lahko to potencialno povzroči manjši pridelek, zaradi česar se cene žit zaradi težav s pridelavo običajno zvišajo.

Sneg je dober!

Sneg deluje kot izolacijski sloj za rastline in jih ščiti pred ekstremnim mrazom. S snegom, ki prekriva tla, so rastline zaščitene pred poškodbami zaradi mraza in vetrno erozijo.

Poleg tega zamrzovalni cikel vode pomaga mehčati tla, sneg pa ob taljenju zagotovi nekaj spomladanske vlage v tleh. Splošno pravilo je, da 25 cm snega pomeni 2,5 cm ali 25 mm tekoče vode (odvisno od vsebnosti vode snega).

Sneg ima za ozimno pšenico dve prednosti: 1) zagotavlja izolacijo za mlade rastline, ki jih ščiti pred nihanjem temperatur zraka, in 2) spomladi, ko se sneg stopi, zagotavlja vlago v tleh.

Čeprav ima genetika pomembno vlogo pri sposobnosti zimske pšenice, da prenese nižje temperature, lahko nezadostna snežna odeja predstavlja tveganje za vse posajene sorte, zlasti kadar temperature stalno padajo pod ničlo.

Vlaga pripomore k večji rasti korenin ozimne pšenice

Korenine bodo jeseni še naprej rasle počasi, če bo vlage dovolj, kar je pomembno za preživetje rastline čez zimo. V tem času se ozimna pšenica “utrdi” ter določa sposobnost preživetja in zdravje posevka. Padavine, ki padejo v obliki snega, bodo delovale tudi kot izolacijska odeja, ki bo korenine zaščitila pred zimsko pozebo, saj mokra tla zmrzujejo dlje kot suha.

Ena od prednosti vlage v obliki snega je, da se skoraj vsa vlaga prenese v tla in tam ostane kar nekaj časa. Ker je vreme po sneženju mrzlo ali vsaj hladno, bo zelo malo vlage takoj izhlapelo.

Pšenica je prilagodljiva na širok razpon vlažnih razmer

Pšenica raste na območjih z 250-1.750 mm padavin. Za optimalno pridelavo je potreben ustrezen vir vlage skozi vso sezono. Koreninski sistem je lahko globok do 1,5 m, odvisno od vrste tal. 70 % vode izvira iz zgornje polovice koreninskega sistema. Največja poraba je 8 mm/dan med razvojem zrnja.

Drugi vremenski dejavniki, ki lahko škodujejo pridelkom ozimne pšenice

Najbolj škodi cikel zmrzovanja in odmrzovanja pozimi. Kadar so januarja več dni temperature nad lediščem, nastane trajna škoda na nekaterih poljih z ozimno pšenico. Nizke temperature, ki sledijo obdobju odmrzovanja, lahko dodatno povzročijo kopičenje ledu na površini tal in v nekaterih primerih celo dvignejo rastno točko rastline nad površino tal, zaradi česar je rastlina bolj dovzetna za zimsko uničenje.

Ne pozabite tudi na pravilno skladiščenje pšenice (vlaga in temperatura), saj prezračevanje in nizke temperature zmanjšujejo sposobnost razmnoževanja žuželk.

Odvisno od splošnih zimskih temperatur lahko od 3 do 6 centimetrov debela snežna odeja v veliki meri pripomore k preživetju ozimne pšenice. Na poljih z ozimno pšenico, pokritih s snegom, je spomladi na splošno boljši pridelek.

 

Vir:

metos.at

V decembru obeležujemo svetovni dan tal

Da bi opozorili na pomen zdravih tal in se zavzeli za trajnostno upravljanje z njimi, vsako leto 5. decembra obeležujemo svetovni dan tal.

Letošnji slogan svetovnega dne tal je »Tla, kjer se hrana začne«

Mednarodna zveza za znanost o tleh (IUSS) je leta 2002 predlagala uvedbo svetovnega dne tal. FAO je pod vodstvom Kraljevine Tajske in v okviru globalnega partnerstva za tla podprla uradno vzpostavitev svetovnega dneva tal kot globalne platforme za ozaveščanje. Konferenca FAO je junija 2013 soglasno podprla svetovni dan tal in zahtevala uradno sprejetje na 68. generalni skupščini ZN. Generalna skupščina ZN se je decembra 2013 odzvala in določila 5. december 2014 za prvi uradni svetovni dan tal.

Letošnji svetovni dan tal je s kampanjo “Tla, kjer se hrana začne” posvečen ozaveščanju o pomenu ohranjanja zdravih ekosistemov in blaginje ljudi, z obravnavanjem vse večjih izzivov pri upravljanju s tlemi, povečanjem ozaveščenosti o tleh ter spodbujanjem družb k izboljšanju zdravja tal.

V Sloveniji od leta 2017 deluje Slovensko partnerstvo za tla, ki je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnemu neobnovljivemu naravnemu viru v Sloveniji.

To leto so v Sloveniji potekali seminarji in konference na temo varovanja tal. Najodmevnejši je bil v organizaciji gibanja »Rešimo prst«. Gibanje vidi rešitev v “Prsti povrniti vsaj 3-6 % organskih snovi!, tako da z vegetacijo zasenčimo tla in prst obogatimo z rastlinskimi in živalskimi odpadki«.

Prst – holistična rešitev

Skoraj vsaka večja ekološka kriza je do neke mere posledica ali simptom degradacije prsti. Podobno lahko večino okolijskih ali z okoljem povezanih problemov rešujemo z zagotavljanjem zdrave prsti.

Da se lahko lotimo katerega koli problema našega okolja, ne da bi obravnavali celoto, je zares zmotno mišljenje, saj noben del ekosistema ne deluje ločeno. Ni popolne rešitve, dokler se ne zavedamo, da je življenje kompleksen pojav, v katerem se vse dogaja v sozvočju. V mnogih pogledih je prst osnovna platforma, iz katere vzklije življenje. Če rešimo prst, imamo najboljše možnosti, da rešimo celoto.

Kaj je prst?

Prst je temelj skoraj vsega življenja na tem planetu. Gre za kompleksen simbiotski sistem organskih snovi, mineralov, plinov, tekočin in živih organizmov, ki skupaj podpirajo življenje. Brez organske vsebnosti v obliki humusa in živih organizmov ter mikrobov prst postane zgolj inerten pesek.

Kmetijska tla so ključna za slovenskega kmeta

Slovenski kmet je nosilec pridelave hrane in skrbnik slovenskega podeželja. Prav on je najpomembnejši člen pri ohranjanju našega zdravja. Njegove dejavnosti so povezane z našo kakovostjo hrane in bivanja.

Slovenija je dežela z razgibanim reliefom in talnimi lastnostmi, kar posledično zelo omejuje možnosti za intenzivnejšo ter s tem učinkovito kmetijsko pridelavo. Predvsem zaradi velikega nagiba, plitvih in skalovitih tal in vse večje pozidanosti imamo v Sloveniji vse manj površin, primernih za pridelavo hrane. Tla so svet, sestavljen iz organizmov, mineralov in organskih sestavin, ki z rastjo rastlin zagotavljajo hrano za ljudi in živali. Zato je ozaveščanje in širjenje informacij o pomembnosti tal bistvenega pomena.

 

Vir:
consciousplanet.org

Kakšna je erozija na kmetijskih tleh v Sloveniji?

Poročilo o eroziji v Sloveniji je bilo pripravljeno v okviru javnega naročila izdelave karte erozije Republike Slovenije na kmetijskih tleh, ki ga je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ali veste, da…

  • je erozija naraven proces, ki ga netrajnostna obdelava tal ali napačni posegi v prostor lahko močno pospešijo?
  • je erozija na petih od sedmih celin najpomembnejša oblika degradacije tal?
  • erozija neposredno in bistveno zmanjša/poslabša ekosistemske storitve?
  • so uspešni protierozijski ukrepi precej preprosti?
  • je v Sloveniji največja eorzija v trajnih nasadih, pomembno manjša na njivah in najmanjša na travinju?

Erozija na njivi po spomladanskem dežju je nastala po krajših, toda intenzivnih padavinah. Na teksturno težkih, meljastih, slabo prepustnih in deloma hidromorfnih tleh je oblikovala jarke, ki so bili na nekaterih mestih globoki tudi do 40 cm. Fine talne delce je površinski tok vode odnesel v odvodne jarke in nato v bližnji potok.

 

Kaj sploh je erozija tal in kako jo lahko zmanjšamo?

Erozija tal je naraven geomorfni proces sproščanja in odnašanja tal. Zaradi delovanja človeka je lahko močno pospešena in nekajkrat večja kot v naravnih razmerah.

Erozija (vodna, vetrna ter erozija obdelave tal) je še vedno največja grožnja tlom v več regijah sveta. Merjenje erozije je časovno, stroškovno in organizacijsko zahteven proces, zato tveganje za erozijo in njeno intenzivnost najpogosteje ocenjujemo z računskimi modeli. Globalne in regionalne ocene erozije se zelo razlikujejo v skladu z uporabljeno metodo. Splošne ocene povprečne erozije tal na njivskih površinah so bistveno višje (od 8 do skoraj 50 t ha-1 leto-1) kot ocene iz regionalnih in globalnih modelov (od 2 do 4 t ha-1 leto-1). Vsako oceno erozije je treba vrednotiti skladno s sprejemljivo stopnjo izgube tal.

Ocene posledic erozije kažejo na 0,4-odstotno zmanjšanje količin pridelkov, kar ob naraščajočem svetovnem prebivalstvu ni zanemarljiva količina. Pomembno je tudi, da erozija tal vpliva na zmanjšanje oz. slabšanje ekosistemskih storitev in povzroča gospodarsko škodo v več sektorjih. Zato erozija ni le kmetijski, temveč tudi okoljski problem s pomembnimi gospodarskimi posledicami.

Znano je, da erozijo kmetijskih tal lahko zmanjšujemo s prilagojeno obdelavo tal, strukturnimi spremembami zemljišč in preoblikovanjem kmetijskih površin. Ukrepi, kot so ohranitvena in pasovna obdelava tal, pokritost zemljišč, sajenje nizov dreves in grmovja, terasiranje in drugo, so dokazano učinkoviti. Kljub temu se eroziji posvečamo še premalo.

Vodna erozija v Sloveniji in kje smo v EU?

(Po metodi RUSLE*)

*Revised Universal Soil Loss Equation (RUSLE) je matematični model, ki ga za ocenjevanje erozije najpogosteje uporabljamo takrat, ko ni na voljo natančnih in dolgoletnih merjenih podatkov o količinah erodiranih tal na standardnih poskusnih ploskvah. Z RUSLE ocenjujemo izdatnost erozije na podlagi glavnih erozijskih dejavnikov: izdatnosti, intenzivnosti in trajanja padavin, občutljivosti tal za erozijo, nagiba in dolžine pobočij, rabe in pokrovnosti tal ter varovalnih/protierozijskih ukrepov oz. kmetijske agrotehnike.

Rezultati modeliranja erozije kažejo, da je Slovenija po eroziji na letni ravni na drugem mestu med članicami EU s povprečno 7,43 t/ha/leto erodiranih tal v vseh rabah tal. V objavi pojasnjujejo, da je stopnja erozije v Sloveniji visoka zaradi velike erozivnosti padavin ter strme topografije. Višjo povprečno letno stopnjo erozije ima Italija (8,46 t/ha), medtem ko je Avstrija s 7,19 t/ha na tretjem mestu. Za njivske površine Slovenije je ocenjena 4,63 t/ha leto. Med regijami imajo Obalno-kraška, jugovzhodna Slovenija in Savinjska stat. regija povprečno letno stopnjo erozije 10–20 t/ha – znova med višjimi v EU. Pet regij zahodne Slovenije ima ocenjeno erozijo med 5 in 10 t/ha; Posavska, Podravska in Pomurska pa 2–5 t/ha. Vsekakor gre za številke, ki občutno presegajo ocene slovenske stroke in splošno mnenje o intenzivnosti erozije v Sloveniji.

Erozivnost padavin (Rf – faktor)

Erozivnost padavin je kinetična energija udarca dežne kaplje ob tla in stopnja pripadajočega površinskega odtoka vode. V splošnem jo določajo: a) intenziteta in časovna razporeditev dežja [mm h-1], b) kinetična energija dežnih kapljic, njihova razporeditev, velikost in hitrost padanja in c) čas trajanja padavinskega dogodka. Erozivnost padavin je bistven dejavnik erozije, saj neposredno vpliva na odvajanje delcev tal oz. razgradnjo strukturnih agregatov ter odplavljanje talnih delcev.

Višja erodibilnost tal je prisotna na območjih pretežno oreškastih evtričnih rjavih tleh Goriških brd, Vipavske doline, Slovenske Istre, Goričkega, Slovenskih goric, Kozjanskega, na spranih pokarbonatnih in evtričnih tleh Dolenjske in Bele krajine ter distričnih rjavih tleh Škofjeloškega hribovja, Pohorja in deloma Savinjske doline in Koroške.

Erodibilnost tal (Kf – faktor)

Kf je faktor občutljivosti/dovzetnosti tal za vodno erozijo, tj. odnašanje površinskih talnih delcev, manjših od 2 mm, z vodo. Erozija zajema razpad strukturnih agregatov tal ob hkratni slabi propustnosti tal in se kaže v povečanem površinskem odtoku ter odnašanju talnih delcev. Kf je odvisen predvsem od teksture, strukture, vsebnosti humusa, bazičnih kationov in drugih lastnosti tal, ki določajo kohezivnost strukturnih agregatov, ter od propustnosti tal. Kf [t ha h ha-1 MJ-1 mm-1] merijo na standardnih poskusnih površinah (dolžina 22,1 m, 9-odstotni nagib) ob standardnih pogojih (neporaslo, konvencionalna obdelava tal). Meritve Kf so drage in dolgotrajne.

Erozijsko bolj odporna in nizko erodibilna tla imajo nižji Kf. Taka so glinasta tla z večjo kohezivnostjo (Kf ~ 0,007 – 0,020) in peščena tla, sicer slabše kohezivnosti a večje propustnosti (Kf ~ 0,007 – 0,026). Ilovnata tla so zmerno občutljiva za erozijo (Kf ~ 0,033 – 0,53). Tla z visoko vsebnostjo melja so najbolj dovzetna za erozijo (Kf ~ > 0,053), se hitro zaskorjijo in imajo izdaten površinski odtok.

Slovenija sledi rabi prostora in uveljavljenim ukrepom PRP, ki pripomorejo k zmanjšanju erozije. Vrednosti se gibljejo med 0 in 0,38 s povprečjem 0,039 pri čemer so najnižje vrednosti na gozdnih območjih (Cf = 0,001); npr. v Brdih so to predvsem trajni nasadi, v Vipavski dolini in Slovenski Istri gre za preplet vrst kmetijskih rab, na Dravsko-Ptujskem polju in v Prekmurju prevladujejo srednje vrednosti Cf zaradi dominantne njivske rabe. V Slovenskih goricah je Cf spet visok zaradi pomembnega deleža vinogradov.

Raba in pokrovnost tal (Cf – faktor)

Faktor Cf opredeljuje vplive rabe tal, pokrovnost tal in povezane kmetijske prakse na zmanjšanje erozije tal (delno) ter izraženost in izdatnost erozijskih procesov na zemljišču. Cf je kvantitativen kazalnik skupnih vplivov pokrovnosti/rabe in kmetijskih praks v primerjavi z referenčnimi pogoji (zemljišče z golimi tlemi, orano vzdolž nagiba pobočja, vrednost Cf = 1). Višja ko je vrednost faktorja, bolj je izražen učinek erozije.

Cf je z vidika možnih ukrepov za zmanjševanje erozije najpomembnejši dejavnik, saj ga je možno uravnavati prek dobrih kmetijskih praks in ukrepov kmetijske politike, ki zmanjšujejo nevarnost in razsežnost pojava erozije.

V Sloveniji zaradi gozda prevladuje nizek Cf z vrednostjo 0,001. Na kmetijskih zemljiščih je Cf v povprečju najnižji na travinju (0,049), na njivah – v odvisnosti od rastline – zelo variabilen: v povprečju pa (0,255); int. sadovnjakih (0,123) ter visok v oljčnikih (0,179) in v vinogradih (~ 0,225).

 

Erozije v zatravljenem vinogradu kljub strmemu nagibu pobočja praktično ni. Edine erodirane površine so kolesnice prometnice.

 

Terase učinkovito zmanjšujejo intenzivnost in posledice erozijskih procesov. Kljub temu je treba zagotoviti pravilno oblikovanost ravnih površin terase, preprečevati erozijska žarišča in utrjevati, zatraviti robove teras.

 

Kmetijska praksa in obdelava tal

Kmetijske (dobre) prakse, ki pripomorejo k zmanjševanju erozije:

 

  • ohranitvena obdelava tal,
  • setev rastlin za podor,
  • ozelenitev njivskih površin,
  • neprezimni medonosni posevki na njivah,
  • pokritost v medvrstnem prostoru v sadovnjakih, vinogradih in hmeljiščih.

 

Močna erozija in uničen posevek na njivi.

 

Ocena erozije tal kmetijskih zemljišč Slovenije

Visoka erodibilnost padavin močno prispeva k večjim stopnjam erozije na Z in SZ Slovenije. Večja erozija je v Goriških brdih ter v manjšem obsegu v Posočju zaradi kombinacije obdelave tal na položnejših in strmih pobočjih ter erodibilnosti nekaterih tipov tal. Močno erodibilna karbonatna in evtrična rjava tla so vzrok visokih ocen erozije tudi v Vipavski dolini in slovenski Istri. Terase, ki so podprte s kamnitimi zidovi, so značilne za kulturno krajino tega prostora. So nazoren dokaz, da so protierozijske ukrepe uvajali že pred stoletji, tudi tisočletji.

Za SV Slovenijo so značilna podobno močno erodibilna rjava tla, ki imajo v vrhnjih horizontih veliko melja ter pogosto manj talne organske snovi. Kljub manj izdatnim padavinam so z visoko stopno erozije ocenjeni predvsem vinogradi in njive v Slovenskih goricah, Kozjanskem in Goričkem. Na ravninah (Dravsko-Ptujsko polje, Prekmurje) so močno erodibilna distrična rjava tla, v dolinah Pesnice, Ščavnice pa srednje erodibilna oglejena tla.

Na Dolenjskem, Notranjskem, Krasu ter deloma v Beli krajini so pogosta rjava pokarbonatna tla na trdih apnencih in dolomitih. Večja vsebnost gline in prisotnost Ca sta pomembna dejavnika za dobro obstojno poliedrično strukturo, ki je propustna za vodo in tako razlog za manjšo erodibilnost teh tal. Obstojne terase, ki niso podprte z zidovi, so ustvarili predvsem zaradi novih njivskih površin in manj kot protierozijski ukrep.

Erozija tal Slovenije v številkah

Metoda RUSLE zanesljivo ocenjuje izdatnost erozije na reliefu z nagibi, manjšimi od 50 % (< 26,6˚). Ocena na večjih nagibih pa je manj zanesljiva. Tako so ocene za pomemben del območja Slovenije (17,1 %) s strmimi/prepadnimi pobočji manj zanesljive, a vseeno uporabljene.

Glede na skupine rabe kmetijskih zemljišč je erozija z naskokom izrazita v trajnih nasadih (v povprečju 17,79 t/ha), na zemljiščih z intenzivno obdelavo tal, t.j. njive in vrtovi (7,58 t/ha), medtem ko je skupna erozija na vseh vrstah travinja nekoliko manjša (6,82 t/ha).

Izračuni po posamezni vrsti kmetijske rabe po pričakovanjih kažejo, da je erozija najbolj prisotna v rabah z golimi in obdelanimi tlemi. Najvišja je v oljčnikih (41,62 t/ha), vinogradih (34,97 t/ ha), precej manjša v intenzivnih sadovnjakih (11,91 t/ha) in še manjša na njivah (7,64 t/ha).

Na trajnih travnikih je glede na stalno pokritost tal erozija ocenjena precej visoko (6,89 t/ha), vendar je to razumljivo zaradi večjega deleža trajnih travnikov na (strmih) pobočjih.

Po pričakovanju je ocena stopnje erozije v gozdovih daleč najmanjša. Erozija je v gozdovih celotne Slovenije ocenjena precej višje (0,37 t/ha) kot erozija v gozdovih na pobočjih z nagibih < 50 % in ravninah (0,25 t/ha). K nizkim ocenam erozije prispeva tudi prepoved golosekov.

Povprečna letna erozija na območju Slovenije je ocenjena na 3,68 t/ha. Za 82,9 % slovenskega ozemlja z nagibom < 50 % na pobočjih in na ravninah pa je ocenjena na 3,13 t/ha. K relativno nizki oceni izdatnosti erozije celotne Slovenije prispeva zelo velik delež gozdov (59 %).

Ustrezna obdelava tal lahko pomembno omeji erozijo. Oranje vzdolž pobočja je v tem primeru zelo prispevalo k hudi eroziji. Prečno oranje, bi posledice intenzivnega deževnega dogodka bistveno omejilo.

 

Na tleh v zatravljenih vrstah praktično ni opaziti erozijskih procesov, medtem ko so nezatravljene vrste erodirane, nekatere bolj, druge manj.

 

Erozijsko bolj in manj občutljive rabe kmetijskih zemljišč (KZ)

Intenzivnost erozije je poleg padavin, tal in reliefa v glavnem odvisna od rabe tal in ukrepov upravljanja zemljišča). Najbolj občutljive vrste kmetijske rabe tal so vinogradi, njive in sadovnjaki. Manj občutljivi rabi pa sta travinje in travniški sadovnjaki. Velike razlike so tudi v okviru istih vrst rabe zaradi načina obdelave ali različne pokritosti tal.

Manjša vsebnost humusa, tekstura (prevladujoč melj) in način obdelave so povzročili močno erozijo vrhnjih delov parcele, odtok v vodotoke in akumulacijo na položnejšem delu njive.

 

Slika prikazuje izrazit ~ 30–40 cm globok in mestoma ~ 1 m širok erozijski jarek, ki je nastal na njivi, ki je bila preorana jeseni, a ni bila zasejana/pokrita s prezimnim posevkom. Umeščena je med njivama, na katerih je prezimni posevek uspešno zmanjšal erozijo pri podobnem nagibu in na isti vrsti tal.

 

Prilagajanje in ukrepi za zmanjševanje erozije

Primarna skupina smernic za omejevanje erozije v svetu se v prvi vrsti nanaša na spremembo rabe tal, t.j. predvsem na preprečevanju spreminjanja gozdov v kmetijske površine ter travnikov v njive (FAO, 2019). V Sloveniji takšne smernice zaradi (zelo) skromnega obsega kmetijskih zemljišč, slabe samooskrbe in strateške varnosti, velikega obsega travinja in predvsem 59 % gozdnatosti, verjetno niso ravno smiselne.

V večji meri velja uvajati drugo in tretjo skupino protierozijskih ukrepov. Druga skupina zajema predvsem varovanje površine tal, omejevanje hitrosti in izdatnosti površinskega odtoka (terase, zatravljenost itd.), zagotavljanje dobre vpojnosti ter globljo in boljšo propustnost tal (obdelava, preprečevanje zbitosti itd.). Tretja skupina ukrepov usmerja k izboljševanju kakovosti površinskih horizontov tal. Pomembne so agrotehnike, ki povečujejo vsebnost humusa, izboljšujejo obliko in obstojnost strukturnih agregatov ter zagotavljajo primerno poroznost tal. Predvsem je to ohranitvena obdelava tal, prilagojena talnim tipom, strokovno gnojenje, vzdrževanje ustrezne kislosti tal (apnenje) in boljšega stanja talne biote. Ključen ukrep pa je zagotavljanje pokritosti tal. Ta je posebej pomembna v času poletnih neviht ter dolgotrajnih in izdatnih padavin v spomladanskem in jesenskem času.

RUSLE metoda ne zajema vetrne erozije, ki se vse pogosteje pojavlja. Znana je erozija zimske burje v Vipavski dolini, ki je pomembno stanjšala tla golih njiv in tudi vinogradov. Po izjavah kmetovalcev se vetrna erozija pogosteje pojavlja tudi v Prekmurju. V takšnih območjih so zasaditve linijskih struktur dreves in grmovnic smiseln ukrep, ki predstavlja zaščito pred erozijo in hkrati povečanje biotske ter krajinske pestrosti.

Dobremu stanju kmetijskih tal in varovanju pred erozijo v vseh njenih oblikah je treba posvetiti večjo pozornost. V novem programskem obdobju bi bilo treba na področju kakovosti tal in zmanjševanju toplogrednih plinov integrirati tudi kazalce erozije in pospeševati protierozijske ukrepe.

Žlebična erozija na njivskih zemljiščih. Sliki dobro prikažeta učinek napredovane erozije, ki se lahko pojavi na njivskih površinah po intenzivnih nalivih tako na blagih nagibih kot tudi v ravnini. Leva slika prikazuje erozijski jarek na tleh meljaste teksture na blagem nagibu. Desno je erozijski jarek na ravni njivi, toda na slabo prepustnih tleh s slabo obstojno strukturo.

 

Če sklenemo…

Erozija je zelo pomembna, v nekaterih državah celo najpomembnejša oblika degradacije tal. Tako vidna kakor tudi tista težko opazna erozija povzročata veliko gospodarsko škodo, ki ne zadeva le kmetijskega sektorja. Z izrazitim zmanjšanjem ekosistemskih storitev tal povzroča erozija širšo okoljsko škodo, ki vpliva na vseh ravneh, od biotske raznovrstnosti do podnebnih razmer.

Slovenija je erozijsko ogrožena zaradi pogostih obilnih in intenzivnih padavin (870 – 3600 mm/leto) in velikega deleža strmega reliefa. Po drugi strani pa drobno posestna struktura KZ (povpr. velikost kmetije 6,52 ha v 2016), 54,2 % travinja v deležu KZ, 3,7 % zaraščenih KZ in 59,0 % gozdnatost, usmerjajo razmišljanja, da erozija ne more biti resen problem. Žal, dolgotrajnih in sistematičnih meritev se v Sloveniji ne izvaja in tako ocen ni mogoče preveriti.

Kljub temu ne moremo mimo dejstev, da Slovenija premore le malo dobrih kmetijskih zemljišč, da smo po deležu njiv in vrtov na glavo prebivalca (856,8 m2 /preb. v 2020) na repu Evrope in da nismo samooskrbni s hrano.

Tla je treba varovati pred erozijo v vseh vrstah rabe, še posebej pa v tistih, kjer je erozija pogosta. Usmeritve kmetijske pridelave in ukrepi v PRP morajo ustrezno nasloviti problem erozije. Zmanjševanje in preprečevanje erozije je element varovanja in trajnostne rabe tal ter s tem trajnostne kmetijske pridelave.

Obe sliki dobro prikažeta učinek napredovane erozije, ki se lahko pojavi ob vzpostavitvi ali obnovi trajnih nasadov. V oljčniku slovenske Istre so hujši naliv ali dolgotrajnejše intenzivnejše padavine globoko erodirali tla, ki so bila nasuta in nekonsolidirana; torej v zelo občutljivi, erodibilni fazi. V posekanem vinogradu Vipavske doline (foto Borut Vrščaj) se je erozija predvidoma pospešila na mestu kolesnice ter zaradi slabe strukture, zbitosti tal ter nevzdrževanja zemljišča poglobila do trde matične podlage – fliša. Oba primera sta na zelo erodibilnih evtričnih rjavih tleh in narekujeta preventivne ukrepe pri obnovi/vzpostavitvah trajnih nasadov.

 

 

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano