Prispevki

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Rastlinjaki: Kako do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah

/in /by

Dandanes, ko vremenske razmere postajajo vse bolj nepredvidljive in ekstremne, od snega v aprilu, ki smo ga že imeli letos, do poletnih neurij in toče, se kmetje in vrtnarji soočajo s številnimi izzivi pri zagotavljanju zdrave in obilne pridelave.

Rastlinjaki nudijo idealno rešitev za te izzive, saj omogočajo nadzorovano rastno okolje, ki rastlinam zagotavlja zaščito pred zunanjimi vplivi.

Pomen rastlinjakov v sodobnem vrtnarstvu in kmetijstvu

Rastlinjaki so postali bistveni za sodobne vrtnarske in kmetijske prakse, saj omogočajo pridelavo zelenjave, sadja, jagodičevja, cvetja in drugih rastlin neodvisno od sezonskih vremenskih razmer. Ti strukturirani prostori lahko bistveno zmanjšajo tveganje poškodb rastlin zaradi naravnih ujm in škodljivcev, hkrati pa povečajo produktivnost in kakovost pridelkov.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Vrste rastlinjakov

Obstajajo različne vrste rastlinjakov, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in materialih:

  • Stekleni rastlinjaki so klasična izbira, ki ponuja odlično svetlobno prepustnost in dolgo življenjsko dobo, vendar so lahko dražji in zahtevnejši za vzdrževanje. Idealni so za gojenje zelenjave, kot so paradižnik, paprika in kumare, ki zahtevajo veliko svetlobe. Primerni so tudi za cvetje, kot so vrtnice in gerbere, ki potrebujejo konstantno in močno svetlobo.
  • Plastični rastlinjaki iz polikarbonata ali drugih sintetičnih materialov so bolj dostopni in nudijo dobro zaščito pred UV žarki ter so lažji za postavitev. Primerni so za gojenje jagodičevja, kot so maline in jagode, ki so občutljive na direktno sončno svetlobo. Prav tako so dobri za gojenje solate ter večine zelenolistnate zelenjave in zelišč, ki zahtevajo zaščito pred močnimi UV žarki.
  • Tunelski rastlinjaki so preprostejše in cenejše rešitve, ki so lahko tudi prenosljivi in primerni za manjše vrtove ali sezonsko uporabo. Uporabni so za sezonsko gojenje zelenjave, kot so na primer špinača, blitva in grah. So tudi dobra izbira za začetno vzgojo sadik, ki jih lahko kasneje presadimo na prosto.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Prednosti uporabe rastlinjakov

Uporaba rastlinjakov omogoča številne prednosti, vključno z:

  • Podaljšana rastna sezona: Rastlinjaki omogočajo zgodnejši začetek in poznejši zaključek pridelovalne sezone.
  • Optimalni pogoji za rast: Z nadzorom temperature, vlage in svetlobe lahko v rastlinjakih ustvarite idealne pogoje za rast rastlin.
  • Večja donosnost: Z zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi lahko rastlinjaki zagotovijo bolj zanesljivo in obilnejšo pridelavo.

Rastlinjaki tako predstavljajo odlično naložbo za vse, ki želijo zagotoviti kakovost in količino svojih pridelkov, ne glede na zunanje pogoje. Vlaganje v rastlinjak zmanjša tveganje za upad ali izgubo pridelkov zaradi vremenskih ujm. Obenem tudi dopušča možnosti poigravanja z različnimi vrstami rastlin, ki morda ne bi uspevale v vaši klimi.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Zgodnje vrtnarjenje v rastlinjaku

Rastlinjaki nudijo odlično rešitev za vrtnarje, ki želijo začeti pridelavo že zgodaj spomladi in jo podaljšati vse do konca leta. Ti strukturirani prostori omogočajo nadzor nad rastnimi pogoji. Saj ščitijo rastline pred hladnimi nočnimi temperaturami in nepredvidljivimi vremenskimi pojavi, kot so spomladanske pozebe.

Z ogrevanim rastlinjakom lahko vrtnarji že konec aprila pridelajo paradižnik, medtem ko lahko sadike jagod že v februarju preselijo v toplo okolje rastlinjaka za zgodnji pridelek. Ko paradižnik zahteva več prostora, je mogoče jagode preprosto prestaviti na prosto, kar omogoča celoletno optimalno izrabo prostora v rastlinjaku. Poleg tega lahko uporabijo sistem kapljičnega zalivanja, kar zagotavlja enakomerno vlažnost, ki izboljša rast in okus zgodnjih vrtnin. Ta način pridelave bistveno podaljša pridelovalno sezono, izboljša kakovost in količino pridelka, hkrati pa vrtnarjem in kmetom omogoča večjo samozadostnost v nestabilnih klimatskih razmerah.

Rastlinjaki: Ključ do uspešne pridelave v nestabilnih vremenskih razmerah - Gorenc.si

Prihodnost vrtnarjenja s pomočjo rastlinjakov

Rastlinjaki so se izkazali kot nepogrešljivo orodje v boju proti vse bolj nepredvidljivim vremenskim razmeram, ki vplivajo na kmetijsko in vrtnarsko sezono. Z zagotavljanjem kontroliranega okolja, ki omogoča predvidljivo in zdravo rast rastlin, rastlinjaki izboljšajo kakovost in količino pridelkov ter hkrati zmanjšajo okoljski odtis pridelave hrane. So naložba v prihodnost, saj ponujajo trajnostni pristop k vrtnarjenju in kmetijstvu. To lahko pomaga zagotoviti prehransko varnost in ekonomsko stabilnost za prihodnje generacije. Za vse, ki se želijo prilagoditi spremenljivim klimatskim razmeram in izkoristiti možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, je vlaganje v rastlinjak pametna in tudi zelena odločitev.

 

 

Tekst:
N. G.

 

Kmetijstvo v precepu: tradicija ali robotizacija procesov?

/in /by

Nekateri v kmetijstvu zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer – digitalizacijo in robotizacijo. Vse, ki se s kmetijstvom preživljajo, konkurenca iz leta v leto sili, da na enako enoto površine pridelajo več, ceneje, boljšega okusa in bolj trajnostno z manj viri. Vidijo, da brez tehnološkega razvoja žal ne morejo obstati.

Kam gre razvoj kmetijstva?

Digitalizacija in robotizacija kmetijstva sta v razvitih državah vse bolj aktualni. Tudi zaradi tega, ker za pridelavo in spravilo pridelkov ne najdejo več dovolj delovne sile. Nerazvite države se še ne soočajo s takim upadom števila delavcev. Ob zastareli kmetijski mehanizaciji in zastarelih pridelovalnih tehnologijah pa še niso v stanju, da bi razmišljale o novi stopnji (digitalne in robotizirane) kmetijske pridelave.

Razvoj kmetijstva je zelo organski, saj nanj vpliva mnogo dejavnikov, vsekakor pa je stanje kmetijstva del slike celotne države. Mnogi se strinjajo, da je kmetijstvo zelo pomembno oz. da je strateška panoga. Na njo se v dobrih časih pozablja, v hudih pa se nam po njej še kako kolca.

Raziskave o prihodnosti kmetijstva

Približno deset let nazaj so v kmetijstvo začeli vlagati in se zanj intenzivno zanimati vlagatelji iz drugih panog, kot so tehnološki velikani in start-up podjetja s področja IT. Od takrat se je veliko raziskovalcev ukvarjalo z raznimi laboratorijskimi poskusi, a rezultatov in namena svojega dela širši javnosti niso razkrili. Letos pa so začeli širši javnosti prikazovati prve (delne) rezultate svojih obširnih raziskav in uspešnih poskusov. Te raziskave nakazujejo, da se bo kmetijska panoga v prihodnjih letih povsem spremenila.

Veliko razlogov za spremembe

V velike spremembe nas poleg splošne digitalizacije silijo razne administrativne omejitve, predvsem pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Prihodnje dodatne omejitve pa bodo povezane s porabo vode in dobrobitjo živali.

Pričakujemo lahko povečano promocijo rastlinske hrane, zlasti nadomeščanje uživanja mesa z rastlinskimi beljakovinami, denimo iz stročnic. Znano je, da nas do komercialnega laboratorijskega mesa loči še nekaj let, saj se s tem v zasebno financiranih raziskavah zelo intenzivno ukvarja veliko podjetij in fakultet. Podjetja v tem razvoju vidijo svoj ekonomski izziv, nekateri posamezni financerji pa svoje »ovekovečenje«.

Prihodnost gojenja zelenjave je v hidroponskih rastlinjakih

Danes je večina zelenjave, ki se prodaja v supermarketih, pridelana v zaščitenih prostorih. Prihodnost pridelave zelenjave je vsekakor v rastlinjakih, saj ima takšna pridelava mnogo tehnoloških prednosti. Če ste profesionalni pridelovalec, se tega še kako hitro zavedate.

Večina zelenjave iz rastlinjakov je pridelana hidroponsko. S to tehnologijo je možno dosegati maksimalne pridelke ob minimalnem vplivu na okolje in z veliko bolj racionalno porabo vode. Pridelava v rastlinjakih je lahko zelo tehnološko dovršena ali pa malo manj. Vse je odvisno od potreb, znanja, kapitalskega vložka in pričakovanj investitorja.

Veliki donosi pri vlaganju v moderno kmetijstvo

Pridelava zelenjave v zaščitenih prostorih je zanimiva tudi za vlagatelje, ki ne prihajajo iz kmetijskega sektorja, svoj kapital pa želijo oplemenititi v kmetijstvu. Denar, naložen v sodobnih »agroinvesticijah«, se lahko bistveno bolje oplemeniti kot denar, investiran v banke ali druge panoge. Pri pravilnem investiranju v smiselne agroprojekte se povprečni letni donosi gibljejo med 8 in 21 %, kar je z investicijskega vidika zelo dobro. Ta podatek daje odgovor na vprašanje, zakaj se poslovneži iz drugih panog tako radi »ukvarjajo« s kmetijstvom.

Ti isti vlagatelji pa so poleg svežega kapitala v kmetijsko panogo prinesli tudi svoje pristope vodenja projektov, kooperativno miselnost oziroma upravljanje in sodobne trženjsko-prodajne koncepte. Vse to je povzročilo, da so se za kmetijstvo znova začeli zanimati mladi in ljudje, ki ne prihajajo iz tradicionalnih kmečkih družin. Vse to pa je v kmetijstvu pospešilo digitalizacijo in robotizacijo celotnih ali delnih delovnih procesov.

V velemestih rastejo urbani vrtovi in kmetije …

V velikih mestih se vse bolj širi mestno vrtnarjenje (ang. urban farming), ki nekaterim pomeni povsem nov slog življenja. Velja tudi za protistresno panogo, umeščeno v velemesta.

Nič nenavadnega ni, da na strehi nebotičnika gojijo zelenjavo, redijo kokoši za jajca in koze za mleko. Nekateri so šli še malo dlje in v mesta uvedli pravo malo urbano živinorejo. Iz njihovih »mestnih« hlevov lahko slišite mukanje krav, ki jih redijo za pridobivanje mleka, sirov in drugih mlečnih izdelkov. Vsi ti urbani kmetijski procesi so podprti s sodobno tehnologijo pod oznako urban farming, ki je v velemestih pravi hit. Mnogo mladih si je po tej poti ustvarilo tudi delovno mesto. Vse to in še več pa se dogaja pod sloganom nazaj k naravi (ang. back to the nature), ki ga nekateri zelo spretno izkoriščajo.

… pa tudi najdonosnejše tovarne zelenjave

Druga plat urbanega kmetijstva pa so tako imenovane tovarne zelenjave, katerih glavni namen je ustvarjanje dobička. Te tovarne zelenjave so najbolj dovršena kmetijska pridelava, ki v tem trenutku obstaja. V njih je vsak proces računalniško podprt, če že ne v celoti voden. V tovarnah zelenjave se zbira ogromna količina podatkov (o rastnih razmerah, porabi energentov in gnojil …), ki se analizirajo in obdelujejo z raznimi modeli strojnega učenja. Vso to zbiranje in obdelava podatkov služi optimiziranju »receptov« za gojenje rastlin. Lahko bi tudi rekli, da s pomočjo vseh senzorjev, ki so nameščeni v teh tovarnah zelenjave, digitalizirajo fiziološke procese gojenih rastlin.

Kaj nam bo to prineslo? Verjetno bodo naši pametni telefoni čez nekaj let vedeli veliko več o fiziologiji rastlin in optimalnih pogojih rasti, kot si danes sploh lahko predstavljamo. Mogoče je to začetek nove dobe kmetijstva, ki bi ga lahko poimenovali kar »digital plant« (digitalno vrtnarjenje).

Vrnimo se v Slovenijo, kjer še vedno večina ljudi z besedo rastlinjak imenuje vse objekte, ki so pokriti s folijo ali steklom. V tujini, kjer je pridelava zelenjave na mnogo višji ravni (Nizozemska, Danska in Španija), pa imajo za vsako tehnologijo pridelave v zavarovanih prostorih svoj strokovni izraz, tako da se natančno ve, kaj je tunelska proizvodnja in kaj proizvodnja v rastlinjakih.

Ko delavcev ni, kmeta rešijo roboti

Prihodnost vzgoje zelenjave za trg je torej v rastlinjakih. Zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile so tudi v zelenjadarstvu lastniki primorani v robotizacijo dela ali optimizacije celotnega proizvodnega procesa. V zadnjih letih se je to zelo izrazito izkazalo tudi pri nas.

V tujini so zaradi pomanjkanja delovne sile pridelovanje opustila nekatera družinska podjetja. niso prenesla tega tekmovalnega (gospodarskega) ritma in nenehnega tehnološkega posodabljanja tako proizvodnih procesov kot potrebnega znanja. Le-to je namreč potrebno za upravljanje in maksimalno učinkovito delovanje določene opreme. Nihče, ki se loteva robotizacije proizvodnje, se na začetku naložbe ne strinja s ceno in njenim osnovnim namenom. Večini se zdi taka naložba popolnoma neutemeljena. Na žalost pa jih sama panoga iz leta v leto sili, da pridelajo več, ceneje, boljšega okusa in bolj trajnostno z manj viri (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, voda).

Profesionalni kmetje bi robote, kupci pa (tradicionalno) oranje z živino

Kmetijstvo je torej v velikem precepu, kako naprej. Nekateri zagovarjajo tradicijo, drugi popolnoma novo smer (digitalizacijo in robotizacijo). Vsi, ki se s kmetijstvom preživljajo in jim ta panoga pomeni edini vir dohodka, vidijo, da brez razvoja ne morejo obstati. Po drugi strani pa bi kupci radi videli, da se kmetje oblečejo v narodne noše in orjejo s kravami – kot nekoč.

Zdi pa se, da je v največjem precepu ravno kmetijsko ministrstvo, ki bi rado zadostilo vsem. Stroka tudi ni povsem poenotena, vseeno pa se bolj nagiba k mnenju profesionalnih pridelovalcev, Torej k nuji po vpeljavi sodobnih tehnologij in vseh potrebnih postopkov. Ne glede na to, kako kmetje gojijo pridelke (konvencionalno, integrirano ali ekološko).

Kmetijsko ministrstvo naj sledi tehnološkemu razvoju

Če bomo želeli obstati, bomo morali slediti razvojnim trendom. Tega bi se morali zavedati vsi, tako kupci, pridelovalci in stroka ter vsi uradniki, ki naj bi tej panogi omogočali sodobne pogoje dela (tudi v administrativnem smislu). K hitrejšemu razvoju in posodobitvam slovenskega kmetijstva in živilskopredelovalne industrije bo pa moral prispevati tudi glavni državni organ, torej Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (z ministrom dr. Jožetom Podgorškom na čelu).

 

Vir: NationalGeographic in Etnobiology