Prispevki

Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

Potreben je temeljit premislek o tem, kaj nam pomenijo kvalitetni agroživilski sistemi. Kako proizvajamo hrano in upravljamo svetovne prehranske verige ter z njimi povezane industrijske predelovalne sektorje, da bodo postali odporni in trajnostni.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih, je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

V Evropi se že priznava potreba po trajnostnem agroživilskem sistemu

Vendar je treba glede na vse večje vplive podnebnih sprememb in še vedno visoke emisije iz kmetijstva ta premik pospešiti, je navedeno v treh povezanih informativnih poročilih agencije EEA. Preobrazba evropskega kmetijskega sektorja in prehranskega sistema še nikoli ni bila tako pomembna, saj nedavna pandemija covid-19, vojna v Ukrajini in vplivi podnebnih sprememb povečujejo zaskrbljenost glede zanesljive preskrbe s hrano.

prehranski sistem

Model »Ponovni razmislek o kmetijstvu«

Le-ta obravnava kmetijstvo z različnih vidikov in raziskuje temeljne vzroke netrajnostnega razvoja ter možne poti naprej. Evropski zeleni dogovor in njegova strategija »od kmetije do vilic« opredeljuje kmetijstvo na več kot le gospodarski sektor: prispeva tudi k trajnostnim ciljem, kot so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter zanesljiva preskrba s hrano. Vendar pa povečanje učinkovitosti ni zaustavilo slabšanja stanja okolja v Evropi ali po svetu, je zapisano v poročilu.

Kljub znatnim naložbam v skupno kmetijsko politiko in druge ustrezne politike EU kmetijstvo še naprej prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, preveliki porabi vode in emisijam toplogrednih plinov.

Kar zadeva biotsko raznovrstnost, nedavne ugotovitve potrjujejo, da imata podnebne spremembe in intenzivno kmetijstvo pomembno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti žuželk po vsem svetu.

Poleg tega sta zapuščanje podeželja in izguba dediščine na podeželju v Evropi še vedno izziv.

Model »Preoblikovanje prehranskega sistema s pomočjo socialnih inovacij«

Le-ta preučuje družbene inovacije in z njimi povezano ključno vlogo pri preoblikovanju naših prehranskih sistemov v ekonomsko in socialno izvedljive in trajnostne. Študija ponuja vpogled v eksperimentiranje z alternativnimi načini pridelave, trgovanja in uživanja hrane. Vendar pa ugotavlja, da bodo za preoblikovanje sistemov proizvodnje in potrošnje v smeri družbene, gospodarske in okoljske trajnosti potrebni veliki premiki v načinu življenja ter vzorcih potrošnje in proizvodnje. Samo s skupni močmi vseh vpletenih akterjev bodo agroživilski sistemi zares delovali in se ohranjali.

trajnostno

Trenutna prizadevanja v kmetijskem sektorju

Medtem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov v EU od leta 1990 zmanjšale za tretjino, je bilo zmanjševanje emisij v kmetijskem sektorju počasnejše. Od leta 2005 je večinoma namreč stagniralo. Med letoma 1990 in 2000 so se v kmetijskem sektorju emisije dveh ključnih toplogrednih plinov, metana in dušikovega oksida, ki izhajata iz živinoreje in poljedelstva, občutno zmanjšale, in sicer za 15 %. Vendar se je stopnja zmanjševanja po letu 2000 upočasnila in od leta 2005 skoraj stagnira.

Na podlagi sedanjih politik in ukrepov držav EU se bo ta trend predvidoma nadaljeval do leta 2040. Se pa med letoma 2020 in 2040 pričakuje le 1,5 % zmanjšanje v skladu s tretjim informativnim poročilom agencije EEA.

Agroživilski sistemi – kje so priložnosti za spremembe?

Evropski zeleni posel in njegova strategija »od kmetije do vilic« prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Vključujejo poskuse z novimi živili, izdelki, storitvami ter poslovnimi in upravljavskimi modeli. Socialne inovacije vključujejo krajše verige preskrbe s hrano, kmetijstvo, ki ga podpira skupnost, urbano kmetovanje, rastlinsko prehrano, sheme javnih naročil, rešitve za živilske odpadke, izobraževanje o hrani in pobude za oblikovanje skupnosti.

Poskusi so različno zreli in novi, vendar pogosto omogočajo nove tehnologije in partnerstva. Spodbujati jih je treba, saj postopoma opuščamo netrajnostne modele proizvodnje, trgovanja in uživanja hrane. Za oblikovalce politik je razumevanje, katere družbene inovacije se pojavljajo, kdo jih spodbuja in kakšni so njihovi potencialni učinki, prvi ključni korak k ukrepanju. Le-to bo prispevalo k trajnosti prehranskega sistema.

Sodelovanje kmetov, potrošnikov in ostalih

Zagotoviti je treba tudi sodelovanje kmetov, potrošnikov in drugih agroživilskih akterjev. Ključnega pomena bo ozaveščanje kmetov o njihovih odgovornostih in tehničnih možnostih za zmanjšanje emisij. Tehnična in finančna podpora za naložbe ter prilagojeno svetovanje na ravni kmetij so na voljo v okviru skupne kmetijske politike. Vendar je za doseganje sprememb v kmetijsko-živilskih sistemih treba preseči vprašanja kako kmetovati.

agroživilski sistemi

Sodelovanje s širokim krogom družbenih akterjev pri raziskovanju novih načinov proizvodnje in potrošnje je ključnega pomena. Le tako lahko dosežemo odporne in trajnostne agroživilske sisteme.

Odgovornost za uspešen prehod na podnebno nevtralnost ni le na kmetih, temveč mora vključevati tudi potrošnike in druge agroživilske akterje. Izvajanje ukrepov krožnega gospodarstva v celotni vrednostni verigi bi lahko pripomoglo k nadaljnjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v agroživilskem sistemu. Možnosti za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje materialov ter večjo krožnost se začnejo že v fazi načrtovanja. Nato se to nadaljuje v fazah proizvodnje, potrošnje in ravnanja z odpadki v življenjskem ciklu agroživilskega proizvoda.

 

 

Vir:
www.eea.europa.eu

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

lokalno kmetovanje

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

lokalni kmetje

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

lokalno kmetijstvo

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

 

 

Vir:
info.bml.gv.at

Vlagajmo v naš planet – svetovni dan Zemlje!

Svetovni dan Zemlje, ki ga že več kot pol stoletja obeležujemo 22. aprila, je letos potekal s pobudo, da moramo investirati v naš planet. Svetovni dan Zemlje v svojem sporočilu nagovarja vsakega izmed nas. »To je trenutek, ko lahko spremenimo vse. Zdaj je čas za neustavljiv pogum. Skupaj moramo vlagati v naš planet. Kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost«.

Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost ter da obnovimo naravo in zgradimo zdrav planet za naše otroke. Veliko je področij in aktivnosti, v katerih se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet.

Lokalno, strateški načrt in druge aktivnosti

Lokalna hrana oziroma samooskrba na področju prehrane sta izjemnega pomena za Slovenijo. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta tudi ena od prioritet bodoče skupne kmetijske politike EU 2023 – 2027 (SKP). V novem strateškem načrtu SKP je prioriteta prav krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema. Rešitve prihodnje kmetijske politike gredo v smer odpornega, konkurenčnega, ekonomsko zanimivega in okoljsko vzdržnega kmetijstva ter podeželja, privlačnega za življenje.

Bolj kot kadarkoli doslej pa je strateški načrt 2023–2027 usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Z znanjem, inovacijami in vlaganji bomo podprli zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvaja tudi aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, katere podlaga je strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Vlada RS je imenovala tudi delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo vodi MKGP.

Pozornost namenjamo tudi doniranju presežkov hrane, med drugim tudi z vsakoletnim javnim razpisom za sofinanciranje tehnične opreme posrednikom donirane hrane. Prav tako nova SKP skozi ukrepe naslavlja zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane.

Na področju gozdarstva oziroma gozdov je trajnostno in večnamensko gospodarjenje prepoznano tudi v evropski Strategiji za gozdove, kar zagotavlja tako ekonomsko, okoljsko in socialno ter tudi izobraževalno funkcijo gozdov.

Slovenske čebele

Slovenija pa je posebej aktivna še na enem področju, ki je izjemno povezano s trajnostnim razvojem – to je področje čebel in ostalih opraševalcev. Strateški pomen čebelarstva izhaja iz: izjemne vloge čebel kot opraševalcev (v povezavi z divjimi vrstami opraševalcev); skrbi za ekološko uravnotežen razvoj in ohranjanje ekosistemov ter ohranjanja biotske pestrosti; zmerne in usmerjene rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in zdravil, ki ne vplivajo na kopičenje razgradnih produktov v okolju; izboljšanja ekonomskega pomena čebelarjenja ter trženja produktov čebelarjenja in izmenjave znanja na tem področju; nadaljevanja tradicije in kulturnih posebnosti, ki so povezane z ohranjanjem čebelarstva.

Slovenija je tudi izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu in za katero je v Sloveniji zagotovljeno posebno varstvo. Vsega navedenega se Slovenija zelo zaveda, zato smo bili tudi  pobudniki razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) in celotnega sveta praznujemo od leta 2018. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.

20. maja bo Slovenija in z njo ves svet petič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je glavna tema letošnje obeležitve mladi in čebelarstvo. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pa je 26. marca po Sloveniji prvič potekal tudi dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin. Cilj projekta, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Sloveniji in po svetu posaditi čim več medovitih rastlin.

Kakšna so slovenska kmetijska tla?

Izjemnega pomena za sektor kmetijstva pa so tudi kmetijska tla. Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Evropska komisija je 17. novembra lani objavila Strategijo EU za tla za 2030 – izkoriščanje prednosti zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Strategija gradi na več ciljih evropskega zelenega dogovora in daje vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju.

Kaj lahko stori vsak od nas?

 

Pogozdovanje

Pogozdovanje je eden najpomembnejših in najbolj dostopnih načinov, kako lahko ljudje prispevajo k reševanju izzivov podnebnih sprememb. Pogozdovanje lahko stabilizira zemljišča pred erozijo ali naravnimi nesrečami, izboljša zdravje tal in napajanje podtalnice, spodbuja avtohtono in endemično favno ter zagotavlja gospodarski razvoj bližnjih skupnosti.

Pomagajte zaščititi opraševalce pred nevarnimi pesticidi

Opraševalci so ključnega pomena za globalno proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Brez opraševalcev bi številna živila, od katerih smo odvisni, postala redka, kar bi ogrozilo življenje na našem planetu. Poročila čebelarjev in znanstvene raziskave ocenjujejo dramatičen upad populacij čebel po vsem svetu. Nedavna študija je pokazala, da se je v zadnjih treh desetletjih biomasa letečih žuželk zmanjšala za 76 %.

Zasadite vrt za opraševalce

S sajenjem avtohtonih rastlin v okolici svojega doma pomagajte živalim. S tem pomagate žuželkam in pticam zagotoviti hrano, zavetje in ustrezen habitat za razmnoževanje.

Izračunajte odtis hrane

Odtis hrane lahko izračunate na več načinov. Ne glede na to, kateri način izberete, vam lahko kalkulatorji za izračun prehranskega odtisa pomagajo razumeti, kako močno vaša izbira hrane vpliva na planet.

Ekološki vrt kot učilnica za otroke

Vse, kar moramo naučiti naslednje generacije, jih lahko naučimo na vrtu. Vrt za mlade je učilnica, ki se nenehno spreminja in omogoča spoznavanje, da je naš svet sestavljen iz zapletene mreže odnosov, in otroke uči, zakaj bi morali skrbeti za naše rastline, drug drugega in naš svet.

Regenerativno kmetovanje kmete spreminja v okoljske in družbene junake

Regenerativno kmetijstvo izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh. To ne prispeva le k povečanju raznolikosti in zdravja talnih organizmov, temveč povečuje biotsko raznovrstnost nad površjem tal in pod njim, hkrati pa povečuje sposobnost zadrževanja vode in vezave ogljika v večjih globinah, s čimer se zmanjšujejo podnebju škodljive ravni CO2 v ozračju in izboljšuje struktura tal, da se prepreči civilizacijsko nevarna izguba tal, ki jo povzroča človek.

 

 

Vir članka:
Gov.si

Kaj je ekosistem, njegovo stanje in storitve?

Zdrava, cvetoča in odporna narava je v središču zdravega načina življenja, cvetoče ekonomije in odpornih skupnosti.

Kakšni so evropski ekosistemi?

Evropski ekosistemi – od gozdov, rek in jezer do kmetijskih zemljišč, urbanih zelenih prostorov in tal – tvorijo varnostno mrežo, ki nas ščiti pred ekstremnimi podnebnimi vplivi in nam zagotavlja bistvene ekosistemske storitve, kot so opraševanje poljščin, ustvarjanje tal, sekvencija ogljika in shranjevanje ter še veliko več.

Dostop do narave je bistven za naše fizično in duševno zdravje.

Medtem ko se še naprej borimo proti covidu-19 in posledicam za svetovno gospodarstvo, se moramo še vedno zavedati dveh svetovnih kriz, ki ogrožata naš obstoj: podnebje in krizo biotske raznovrstnosti. Ti krizi sta namreč v celoti povezani. Izguba naravnih habitatov izriva prostoživeče živali iz naravnih območij in jih potiska bliže urbanim naseljem, povečuje tveganje za prenos virusnih bolezni in pojav (novih) pandemij.

Podnebne spremembe pospešujejo uničevanje naravnega sveta s sušami, poplavami, vročinskimi valovi in požari. Izguba biotske raznovrstnosti in nevzdržna uporaba zemljišč ovirata sposobnost narave za prilagajanje podnebnim spremembam in shranjevanje ogljika. Logično je, da je treba tudi rešitve za krizo zdravja, podnebja in biotske raznovrstnosti med seboj povezati.

Splošna resnost posledic podnebnih sprememb v Evropi. Rdeča (temnejša) barva pomeni zelo resno, med tem ko modra (svetlejša) barva pomeni (naj)manj resno stanje posledic. Za območja s sivo barvo ni podatka.

Vendar pa so evropski ekosistemi pod vse večjim pritiskom. Prva evropska ocena ekosistema, ki zajema države članice EU (EU-27) in Združeno kraljestvo, kaže, da ekosistemi trpijo zaradi vse večjega vpliva podnebnih  sprememb in onesnaževanja s hranili. Izgubljeni so zaradi sprememb in intenzivnosti rabe zemljišč.

Biotska raznovrstnost se postopoma nadomešča z vrstami, ki niso domače, zlasti na travinjih in mestnih območjih. Ker so ekosistemi uničeni, tudi dobava njihovih bistvenih storitev upada. Takšno stanje pa postaja drago za naše gospodarstvo in za naše dobro počutje.

Kaj je ekosistem, kaj stanje in kaj status ekosistema?

Ekosistem je dinamični kompleks rastlinskih, živalskih in mikroorganizmskih skupnosti ter njihovega okolja, ki deluje kot celovita funkcionalna enota.

V oceni ekosistema EU so analizirali naslednje ekosisteme: urbane ekosisteme, agroekosisteme (poljščine/njive in travinja), gozdove, vroča območja (puščave) in grmičevja, redka vegetacijska zemljišča (plaže, sipine, skalnata območja v gorah), reke in jezera ter morske ekosisteme.

Ekosistem je dinamični kompleks rastlinskih, živalskih in mikroorganizmskih skupnosti ter njihovega okolja, ki deluje kot celovita funkcionalna enota.

Meje med vrstami ekosistemov je pogosto težje risati, kot kaže naša preprosta klasifikacija.

V oceni ekosistema EU je bil uporabljen informacijski sistem (Corine Land Cover) za razvrščanje (na podlagi klasifikacije habitatov EUNIS1) in kartacijo ekosistemov, vendar so bile za mokrišča, poplavne ravnice in mestna območja prav tako narisane posebne meje. Različni ekosistemi zajemajo celotno ozemlje EU.

Stanje ekosistema je fizikalna, kemična in biološka kakovost ekosistema v določenem trenutku. Drugi izrazi, ki se uporabljajo, so celovitost ekosistema ali zdravje ekosistema.

Dobro stanje ekosistema pomeni, da je ekosistem v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizikalne, kemijske in biološke kakovosti s sposobnostjo samoreproduciranja in samoobnavljanja, pri katerem sestava, vrsta, struktura in ekološke funkcije ekosistema niso okvarjene.

Status je opredeljen za nekatere ekosisteme, ki so zajeti v zakonodaji EU: ohranitveni status v direktivi o habitatih, ekološki status v okvirni direktivi o vodah in okoljski status v okvirni direktivi o morski strategiji z gradientom zakonsko opredeljenih statusnih kategorij.

Kaj so ekosistemske storitve?

Ekosistemske storitve so prispevki ekosistemov h gospodarskim, socialnim, kulturnim in drugim koristim, ki jih ljudje izpeljejo iz ekosistemov. Opraševanje, zagotavljanje hrane, lesa in čistega zraka, filtriranje vode, sekvencija ogljika in shranjevanje, rekreacija na osnovi narave so vse ekosistemske storitve.

Navedene opredelitve so določene v zgoraj navedenih direktivah EU (za status ekosistema) in v Uredbi (EU) 2020/8522 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za lažje trajnostne naložbe.

V celoti so v skladu s sistemom ZN za okoljskoekonomsko računovodstvo (UN-SEEA)3.

Za zdrav in naravi prijazen ekosistem moramo poskrbeti vsi – tako kmetje kot urbano prebivalstvo.

»Ohranjanje in obnavljanje našega ekosistema mora usmerjati celotno naše delo. Določiti moramo nove standarde za povezavo biotske raznovrstnosti med trgovino, industrijo, kmetijstvom in gospodarsko politiko.« (Uršula van der Leyen, predsednica Evropske komisije)

Kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev (MAES4) je pobuda Evropske komisije in držav članic EU za povečanje našega znanja o ekosistemih in njihovih storitvah v Evropi. MAES je zagotovil skladen analitični okvir za oceno ekosistemov EU. ESMERALDA5 (projekt Obzorje 2020) in INCA (pobuda EU za ekosistemsko računovodstvo), sta prispevala k analitičnemu okviru za ekosisteme.

Vse države članice EU so se ukvarjale s kartiranjem in ocenjevanjem ekosistemov ter njihovih storitev na svojih ozemljih.

Ocena ekosistemov EU je analiza pritiskov in stanja prizemnih, sladkovodnih in morskih ekosistemov ter njihovih storitev z uporabo enotne, primerljive metodologije, ki temelji na evropskih podatkih glede na izhodiščno leto 2010.

Ocena zajema celotno zemljišče EU in Združenega kraljestva ter pripadajočih morskih regij. Oceno ekosistema izvajajo Skupni raziskovalni center, Evropska agencija za okolje in Evropski tematski centri za biološko raznovrstnost in urbane, kopenske ter talne sisteme. Povzetek za oblikovalce politik je sinteza znanstvenega poročila6.

Ekosistem mokrišč (močvirja, jezera, reke) in morski ekosistem pomembno vplivata na biotsko raznovrstnost, ki jo moramo za vsako ceno obdržati in jo tudi izboljšati.

Evropska strategija in zeleni dogovor

Pred več kot enim letom je Komisija predstavila evropski zeleni dogovor: nova strategija evropske rasti za povezovanje okoljske, gospodarske in socialne trajnosti.

Strategija za razvoj trajnostne in zelene infrastrukture, obnovljive energije, zelenih mest in bolj zdravega podeželja, zelenih proizvodov in storitev, trajnostnega kmetijstva in hrane, čistega prometa in inovacij.

Ta strategija za zeleni prehod je od takrat postala načrt za okrevanje od pandemije covid-19.

Gozdovi ali gozdni ekosistem so »pljuča« našega planeta. Ohranimo jih čim bolj nedotaknjene, saj so eden ključnih zaveznikov v borbi proti podnebnim spremembam.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030 je v središču evropskega zelenega dogovora. Gre za celovit, ambiciozen in dolgoročni načrt za zaščito narave in njenih ekosistemov. Cilj je, da se evropska biotska raznovrstnost postavi nazaj na noge oz. ponovno oživi do leta 2030, vključno s pravno zavezujočimi cilji za obnovo, ki jih bodo še naknadno predlagali.

Obnova ekosistema bo bistvenega pomena za zagotavljanje rešitev za podnebno, biotsko raznovrstnost in dobro počutje ljudi do leta 2030. Obnavljanje agroekosistemov bo povečalo njihovo naravno produktivnost in odpornost na podnebne spremembe, podprlo bolj zdravo prehrano in pomagalo pri diverzifikaciji delovnih mest na podeželju.

Obnavljanje gozdov, mokrišč, obalnih in morskih ekosistemov nam bo pomagalo ublažiti in prilagoditi se na vplive podnebnih sprememb in naravnih nesreč, kot so nevihte, poplave in suše.

Obnavljanje tal v dobro stanje bo izboljšalo njihovo plodnost, shranjevanje ogljika in zmogljivost urejanja vode. Zaradi obnavljanja urbanih ekosistemov bodo naša mesta bolj zdrava za življenje in bolj odporna na podnebne spremembe.

Znanstveniki morajo zdaj uporabiti rezultate prve ocene ekosistemov EU za razvoj orodij in podatkov za določanje krajev, kjer se ekosistemi degradirajo, in dati prednost njihovi obnovi.

»Ko izgubimo gozdove, ne samo, da izgubimo tudi veliko zelenega prostora ali naravnega habitata, ampak v boju proti podnebnim spremembam, izgubimo tudi enega najbolj ključnih zaveznikov.« (Uršula van der Leyen, predsednica Evropske komisije)

Enkrat v generaciji imamo priložnost, da sprejmemo zeleni prehod in se iz te zdravstvene krize pripravimo na trajnostno prihodnost. ZN so to desetletje že razglasili za desetletje omejevanja ekosistemov. Upamo in pričakujemo, da se bodo predvsem svetovne velesile uspešno dogovorile o ambicioznih globalnih ciljih biotske raznovrstnosti. Izkoristiti moramo to priložnost, da se odločimo za naše skupno okrevanje – nas ljudi in našega planeta.

Pomembna sporočila in izsledki evropske strategije in zelenega dogovora

 

  • Ohraniti in obnoviti moramo ekosisteme EU, da bi zagotovili njihove bistvene ekosistemske storitve.
  • Učinkovito izvajanje okoljske zakonodaje in politike lahko pomaga pri zmanjšanju pritiskov in izboljšanju stanja ekosistema.
  • Škodljivi vplivi podnebnih sprememb in invazivnih tujezemeljskih vrst na ekosisteme se povečujejo.
  • Izboljšanje stanja ekosistemov v širši pokrajini z zmanjšanjem pritiskov na biotsko raznovrstnost lahko pomaga izboljšati status zaščitenih habitatov in vrst znotraj ter zunaj območij Nature 2000 in povečati njihovo povezljivost.
  • Pritiski na gozdove ostajajo visoki in omajajo dobro stanje gozdov.
  • Kmetijska biotska raznovrstnost in tla, ki sta bistveni sredstvi za kmete, še naprej upadata.
  • Mokrišča ostajajo v slabem stanju. Kemijska kakovost rek in jezer se je izboljšala, vendar splošni napredek pri doseganju dobrega ekološkega statusa še vedno ni zadosten.
  • Velike vrzeli v podatkih predstavljajo ovire za oceno stanja morskega ekosistema.
  • Rešitve, ki temeljijo na naravi v mestih, lahko pomagajo izboljšati kakovost življenja v mestih, hkrati pa zmanjšati negativne vplive na druge ekosisteme in izboljšati urbano biotsko raznovrstnost.
  • 10. EU potrebuje bolj učinkovito izvajanje mreže za opazovanje biotske raznovrstnosti in bolj dosledno poročanje o stanju ekosistema.

 

 

Vir članka:
www.op.europa.eu